PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevni!
^P 559 linije)
35723
©
Ml
1
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 229 (12.861)
-------------------------
Trst, torek, 29. septembra 19«
Američani odkrili tri iranske mine pred obalo dubajskega emirata
V Zalivu se stopnjujejo iraški napadi na petrolejske in industrijske obrate
Morske mine na krovu iranske tovorne ladje Iran Ajr, ki so jo Američani prejšnji teden potopili (arhivski posnetek)
?m polovica italijanske eskadre je zapustila Džibuti, včeraj pa so pripluli minolovci
DUBAJ — V Perzijskem zalivu ne poznajo premirja, niti začasnega ne. Iraško letalstvo je v nedeljo in ponedeljek, kot običajno, večkrat napadlo iranski naftni terminal na otoku Karg. Dvakrat so iraški lovci bombardirali ciprski tanker Coral Cape, ki prevaža iransko nafto, včeraj pa so napadli in zelo hudo poškodovali iranski tanker Širvan z nosilnostjo 69 tisoč ton. Združenje londonskih zavarovalnic Lloyd's sporoča, da je iraški napad povzročil smrt enega mornarja, šest ali celo osem še pogrešajo, 17 pa jih je bilo v napadu ranjenih. Radio Teheran je včeraj sporočil vest, da je v iraškem bombardiranju jugozahodne iranske pokrajine Kuzestan umrlo najmanj deset civilistov. Iraški letalski napadi so poškodovali tudi industrijski obrat in telekomunikacijski center.
Najbolj zaskrbljujoča je sicer novica, da so vnovič minirali morje ob dubajskem emiratu, kjer pelje ena izmed najbolj prometnih morskih poti v Zalivu. Američani so včeraj iz morja povlekli tri morske mine, ugotovili pa so prisotnost še drugih, zato so plovno pot začasno zaprli. Zahodni diplomati v regiji so prepričani, da so mine »posejali« Iranci v znak maščevanja zaradi ameriškega helikopterskega napada na iransko tovorno ladjo Iran Ajr.
Ob zaključku poti po Zalivu je ameriški obrambni minister Caspar Weinberger v intervjuju za televizijsko mrežo ABC dejal, da bo v Perzijskem zalivu možen mir le takrat, ko bodo imeli v Teheranu povsem drugačno vlado. Šef Pentago-
na je bil do Irana neobičajno oster, saj je celo dejal, da je teheranska vlada na čelu nepravne države, s katero se je zato brezsmiselno pogova-rajati.
V Teheranu medtem postaja boj za nasledstvo Homeinija vedno bolj brezkompromisen, včeraj so namreč tudi izvedli smrtno obsodbo Mehdija Hashemija, bližnjega sorodnika ajatula-ha Montazerija, ki so ga doslej vsi imeli za Homeinijevega naslednika in je v tem očitno ogrožal predsednika iranskega parlamenta Rafsand-žanija. Obsojenca so aretirali neposredno po izbruhu škandala Irangate, ta pa je bil zelo hud udarec skupini iranskih politikov, ki je stremela za izboljšanje odnosov z ZDA in z Zahodom na-splošno.
Italijanske fregate in pomožna ladja Vesuvio so včeraj zapustile Džibuti in sedaj plujejo proti Omanu, v vzhodnoafriško pristanišče pa je včeraj priplula druga polovica eskadre, ki jo sestavljajo minolovci Vieste, Sapri in Milazzo ter podporna ladja Anteo.
Italijanski zunanji minister Andreotti je včeraj v Bonnu dejal, da bodo naslednji dnevi »izredno pomembni pri reševanju zapletenega za-
livskega položaja« in je izrazil dobršno mero optimizma. Šef Farnesine je v tej priložnosti ponovno potrdil veljavnost svoje zamisli, da bi se mednarodna skupnost odpovedala prodaji orožja Iraku in Iranu, kar bi dolgoročno lahko odločilno prispevalo k spravi med sprtima sosedoma.
Ra, 1 med bugatimi in dolžniki
WASHINGTON — Začasni odbor Mednarodnega monetarnega sklada je včeraj objavil v dolgem komunikeju pozitivne in optimistične ocene današnjih trendov v svetovnem gospodarstvu, kar je v popolnem nasprotju z ocenami držav v razvoju. Ta razhajanja prav tako potrjujejo sklepi sedmerice industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda, ki so na svojem vrhu obnovile sklepe in stališča iz Louv-ra.
Bogati še vedno gledajo na svetovno gospodarstvo skoraj izključno iz svojega zornega kota. Prav zato poudarjajo pravilnost tako imenovanega »načrta Baker«, ki predvideva, da bi zadolžene države v razvoju ob finančni pomoči izvedle korenite reforme svojih gospodarstev in se tako postavile na trdnejše noge.
Pred današnjim začetkom zasedanja Mednarodnega monetarnega sklada in Svetovne banke za razvoj je torej popolnoma jasno, da se niso stališča bogatih in revnih spremenila. Bodrilno je le spoznanje, da je postala dolžniška kriza skrajno nevarna ne samo za dolžniške države temveč tudi za razviti svet, saj obstaja resna nevarnost prave verižne reakcije moratorija odplačevanja dolgov, ki bi povzročil nepredvidljive posledice v svetovnem monetarnem sistemu.
Spodletel vojaški upor v Argentini
BUENOS AIRES — Odločitev argentinskih oblasti, da odstrani polkovnika Daria Fernandeza Magera, je povzročila upor tretjega pehotnega regimenta v La Tebaldi pri Buenos Airesu.
Šef generalštaba general Jose Cari-di naj bi se vso noč pogajal z upornimi vojaki, ki naj bi končno pristali na Predajo. Uradni informacijski viri so javili, da je upor polegel ter da se je stanje v vojašnici povsem pomirilo, včerajšnji argentinski tisk pa ni odražal enakega optimizma.
Javno mnenje zaskrbljeno sledi razvijanju dogajanj, saj je vsem še dobro vtisnjen v spominu aprilski upor kadetov iz Čampa de Mayo. Prav v vro-iihdnevih tega upora, ko je prebivalstvo masovno podprlo vlado, ima svoje izhodišče tudi tokratni upor. Pokov-niku Mageru je bilo takrat naročeno naj zatre upor, polkovnik pa povelja ni izvršil. Zaradi tega so ga poskušali kaznovati z dvajsetimi dnevi zapora in mu napovedovali odstranitev. Vojaki pehotnega regimenta pa so se uprli češ, da je to v nasprotju s sporazumom, ki so ga dosegli z argentinskim predsednikom Raulom Alfonsinom.
Po grobem posegu italiajnske škofovske konference in papeža
Vprašanje verouka buri duhove v Rimu in ogroža odnose med Italijo in Cerkvijo
Giovanni Galloni
SANDOR TENCE
RIM - Problematika šolskega verouka spet buri duhove med političnimi silami ter odpira delikatna vprašanja v odnosih med Cerkvijo in italijansko državo. Hude polemike je tokrat sprožila parlamentarna resolucija večinske koalicije, ki obvezuje vlado ter posebno ministrstvo za šolstvo, naj v skladu z načeli novega konkordata čimprej revidirata nekatere nejasne in sporne norme, ki so v prejšnjem šolskem letu urejevale poučevanje verouka na državnih šolah. To resolucijo, ki je sad napornega političnega kompromisa med Krščansko demokracijo in laičnimi strankami, bo drevi obravnavala poslanska komisija za šolstvo, v primeru njene odobritve bo za izvajanje njenih smernic poskrbel ministrski svet.
Dokument, ki ga je podprl tudi pristojni minister Galloni, resnici na ljubo ne prinaša bistvenih novosti v zvezi s tem vprašanjem, razčiščuje pa nekatere probleme, ki so nastali po podpisu spornega sporazuma med italijansko škofovsko konferenco in takratno ministrico Falcuccijevo. Istočasno pa skuša popraviti negativne učinke in predvsem veliko zmedo, ki je nastala ob praktičnem izvajanju sporne Falcuccijeve okrožnice, predvsem kar zadeva nejasnosti pri alternativni šolski uri za tiste učence ter dijake, ki so se verouku odrekli. Treba je sicer podčrtati, da je verouk v preteklem šolskem letu izbralo 90 odst. učencev in dijakov, nekateri pa so se odločili za ta predmet tudi zato, ker pri-
stojna telesa niso jasno ukrepala glede uvedbe alternativnih šolskih ur.
Proti temu dokumentu je na nedavnem shodu gibanja Katoliške akcije ostro nastopil sam papež, v sozvočju z njim pa vodstvo škofovske konference, ki brez dlak na jeziku ostro očita državi, da ima namen kršiti določbe konkordata. Škofje, katerim se je pridružilo tudi integralistično gibanje »Comunione e liberazione«, napadajo tudi KD, češ da je klavrno klonila laikom ter posebno demokristjanskega ministra za šolstvo Gallonija, ki je pri reševanju teh problemov doslej pokazal več pokončnosti in doslednosti kot njegova predhodnica. Napadi, ki prihajajo iz Vatikana ter iz določenih katoliških krogov, so vsekakor nesprejemljivi in neumestni. Nihče namreč ne postavlja v dvom pomena konkordata, ki obvezuje državo, da skrbi za verouk na šolah, kar se tudi v skladu s tem sporazumom redno dogaja. Država pa ima s svoje strani pravico in dolžnost, da v skladu s temi načeli nemoteno organizira šolsko dejavnost, da ščiti pravice tistih, ki verouka hočejo ter tudi pravice tistih, ki verouka nočejo ter tudi pravice in potrebe dijakov drugih veroizpovedi.
Spor, ki je nastal ob tem dokumentu, je sedaj nevarno prerastel v politično in celo v meddržavno afero, saj zaobjema odnose med Italijo in Vatikanom, ki jih je revizija konkordata leta 1985 vsaj na papirju dokončno uredila. Vprašanje verouka na šolah pa priča, da je v praksi ostalo še marsikaj neurejenega.
Po dirki v formuli ena v Estorilu v Španiji
Piquet še ni na varnem
□ □ □ -
V italijanskih košarkarskih prvenstvih
Odličen pričetek igralcev
iz jugoslovanskih klubov
•□ □ □
V prvem kolu košarkarske B-2 lige v Trstu
Jadranovci praznih rok
□ □ □
Odbojka: mednarodni turnir v Gorici
Uspeh češkoslovaških šesterk Kakovost in občinstvo
V Ljubljani mednarodno posvetovanje o Gramsciju
• LJUBLJANA — Slovencem in Jugoslovanom je Gramsci zaradi svoje borbe proti fašizmu, zaradi prispevka za gibanje tovarniških svetov kot tudi zaradi aktualnosti njegove politične teorije zelo blizu, je dejal dr. Adolf Bibič, na otvoritvi dvodnevnega mednarodnega posvetovanja o pomembnem italijanskem marksističnem teoretiku Antoniju Gramsciju ob 50-letnici njegove smrti. Srečanje so organizirali marksistični center CK ZK Slovenije, jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj in Istituto Gramsci iz Rima.
Dr. Ivo Petranovič iz Splita je prikazal razvojne etape Gramscijeve misli in odprtost njegovega teoretskega razmišljanja. Prvi dan sta govorila še Antonio San-tucci, ki je posvetil pozornost Gramsciju in sodobni kritiki in dr. Michelangelo Buvero, ki je govoril na temo »Gramsci, fašizem in nacionalne poti«.
Na dvodnevnem posvetovanju sodeluje približno 70 znanstvenikov in gostov iz Jugoslavije in Italije. Ob obletnici Gramscijeve smrti je slovenska izdaja Komunista izdala izbor Gramscijevih tekstov in tekstov o Gramsciju.
Gori a v Zahodni Nemčiji
Zahodnonemški zvezni kancler Kohl je v Bonnu sprejel predsednika italijanske vlade Gorio	(Telefoto AP)
Vpleteni naj bi bili v mednarodno trgovanje z vojaškim materialom
Sojenje po najhitrejšem postopku za odv. Lupisa in drugi dve osebi
COMO — Namestnik državnega pravdnika iz Coma Romano Dolce je izjavil, da bodo odvetniku Giuseppu Lupisu in drugima dvema osebama, ki so jih aretirali na obmejnem prehodu pri Chiassu z 31 milijardami lir vrednotnic v kovčku, sodili po najhitrejšem postopku. Pred comske sodnike bi lahko trojica sedla že 7. oktobra, datum procesa pa bo seveda odvisen od preiskave, ki je še vedno v teku in postaja iz dneva v dan bolj zapletena.
Če je res, kot trdijo odvetniki, da nimata inštalater Giuseppe Staltari in bančni uradnik Donato Losasso nikakršne zveze s potujočimi milijardami, je najbrž tudi res, da je Giuseppe Lupiš vpleten v mednarodno afero, ki presega razsežnosti »poskusa izvažanja vrednotnic v tujino«. Edina obtožba, s katero trenutno razpolaga sodnik
Dolce je namreč finančnega značaja, dokazov, da so bili Lupiš in dvojica turinskih sopotnikov vpleteni v kako trgovanje orožja ali vojaškega materiala, pa zaenkrat ni.
Pri Lupisu, prav tako kot se je že pripetilo z Aldom Anghesso, so preiskovalci odkrili kopico dokumentov, ki bi lahko skrivali kako povezavo z posebnimi obeznicami indonezijskega obrambnega ministrstva, s katerimi je hotel Lupiš v Švico. Te obveznice so datirane 18. oktobra 1985, v izplačilu pa naj bi bile 15. novembra letos. Te obveznice bi bile lahko drobec nakazila za 6.000 milijard lir vojaškega materiala (orožja, vojaških naprav, vojnih obrokov), ki naj bi bilo namenjen PLO. Italija naj bi bila država, kjer naj bi nekatera podjetja izpolnjevala ta naročila, za koordinacijo pa naj bi skr-
bela organizacija, na čelu katere naj bi bil neki nemški državljan, med posredniki pa odvetnik Lupiš in sirski »mešetar« Assan Zubaidi, ki mu je bila CIA že dalj časa na sledi. Iz Džakarte so vsekakor že včeraj odposlali uradni demanti, češ da so obveznice ponarejene. Prav tako rezko je tudi sporočilo rimskega urada PLO, ki je zanikal sleherno dobavo vojaškega materiala vi-aDžakarta.
Kljub demantijem pa ostaja položaj odvetnika Lupisa izredno sporen. Lupiš, ki zagovarja samega sebe, je trdil, da mu je kovček z milijardami izročila stranka Ugo Baudolino, ki pa ga potem na soočanju na ameriški način ni prepoznal. Ugo Baudolino je avtoprevoznik (prevaža pesek), ki o vrednotnicah za 31 milijard lir menda ne ve nič.
Letala Adria Airways bodo letela v Izrael
JERUZALEM - Kot poroča tiskovna agencija ANSA so v Jeruzalemu pospisali sporazum med jugoslovansko letalsko družbo Adria Airways in izraelsko El Al. Sporazum predvideva po dva tedenska čarterska poleta za vsako družbo. Adria Airways bo svoje polete začela 18. decembra letos, El Al pa oktobra prihodnjega leta.
Po zahodnih ocenah včerajšnji sporazum potrjuje obojestransko željo o normalizaciji odnosov. Pred dvema mesecema je jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug akreditirala v Izraelu svojega dosedanjega dopisnika v Egiptu.
Klofuta v Vrtojbi
VRTOJBA — V soboto so se zbrali v Vrtojbi krajani tega mesteca in njihovi prijatelji iz pobratene italijanske Medee. Bilo je lepo in veselo ob snidenju dobrih prijateljev, a je 18-letni nadutež iz italijanskega mesteca skušal vse pokvariti.
Lucio D. je namreč poklical natakarja, da bi plačal zapitek, v roki pa je držal bankovec za 5 tisoč dinarjev. Namesto, da bi plačal se je lotil primerjanja dinarjev in lir, nato pa je začel z žaljivkami blatiti ime pokojnega predsednika, katerega lik je na bankovcu. Na koncu pa je bankovec zmečkal ter vrgel proti rojaku, ki je sedel za isto mizo.
In še predno se je razburjenje poštenih ljudi dobro poleglo, je močno počilo. Mož iz Vrtojbe je nadutežu prisolil močno klofuto... (dd)
Švica ne bo izročila
Licia Gellija Italiji
ŽENEVA — Veliki mojster tajne prostozidarske lože P2 Licio Gellibo ostal v Švici. To je včeraj sporočila zvezna pravosodna ministrica Elisabeth Kopp, ki je tako zavrnila predlog ženevske kantonalne vlade o »začasni« Gellijevi ekstradiciji v Italijo. Vsekakor je odgovorna za pravosodje navedla, da ni zvezna vlada še prejela italijanske zahteve, v vsakem primeru pa bi lahko Gellija izročili le s privoljenjem ženevskih sodnih oblasti. Te pa so že dale vedeti, da se ne odrečejo velikemu mojstru, ker je proti njemu v teku sodni postopek zaradi bega iz jetnišnice Champ Dollon. Koppova je tudi povedala, da lahko razume kantonalne oblasti, ki bi se rade znebile nezaželenega gosta, a pri tem ne smejo nasprotovati odločitvam sodnih oblasti.
Načelnik ženevskega kantonalnega urada za pravosodje in policijo Bernard Ziegler je včeraj skušal nekoliko omiliti prvotne zahteve za Gellijev izgon s trditvami, da so predlagali »začasno« ekstradicijo le po koncu preiskave in v primeru, da bi bilo treba Gellija operirati.
Medtem pa se niso v ženevski kantonalni bolnišnici še odločili, ali bodo velikega mojstra operirali. Njegovo zdravstveno stanje se je v zadnjih urah po vsem sodeč izboljšalo. Vsekakor pa je Gelli lahko gotov, da bo minil še marsikateri mesec, preden bo polagal račune pred italijansko pravico, če se bo to sploh kdaj zgodilo. Bržkone bo veliki lutkar sedaj uspešneje predel niti in z grožnjami pogojeval nadaljnje izbire.
BOJAN BREZIGAR: Pred referendumi (1)
Pet glasovnic
V Uradnem listu je bilo 9. septembra objavljenih pet odlokov predsednika republike, ki določajo, da bo 8. in 9. novembra letos pet referendumov, ki so bili že napovedani za letošnjo pomlad, a so jih odložili zaradi predčasnega razpusta parlamenta. Gre za dva referenduma o sodstvu in za tri referendume o jedrskih elektrarnah. Tako se bodo volivci lahko končno izrekli o vprašanjih, ki so jih zastavili predlagatelji referendumov spomladi lanskega leta in ki so bili leto dni jabolko spora v italijanski politiki.
Izvor teh referendumov je različen. Lansko leto spomladi je bilo predloženih osem pobud za referendume. Dve sta zadevali lov, tri sodstvo in tri jedrske elektrarne. Predloga o ukinitvi lova so predložila nekatera ekološka združenja, ki so že v preteklosti predlagala referendum o tem vprašanju. Oba referenduma je ustavno sodišče zavrnilo z utemeljitvijo, da zadevata tako lov kot tudi ribolov in bi bili torej volivci, ki so, na primer proti lovu in ne proti ribolovu, v težavah, ker bi ne mogli jasno izraziti svojega mnenja. O vprašanju lova je bilo predloženih tudi nekaj deželnih predlogov o referendumu, sicer pa so ekološka združenja že napovedala, da bodo na osnovi nove formulacije vprašanja ponovno zbirala podpise za referendum.
Vzroki za predložitev treh referendumov o sodstvu so bili predvsem politični. Podpise so namreč začele zbirati tri stranke, to je socialisti, liberalci in radikalci, z utemeljitvijo, da gre za vprašanja, o katerih teče že predolgo razprava v parlamentu a nič ni kazalo, da bi jih parlament nameraval rešiti. Tej uradni verziji so oporekali drugi, še zlasti v vrstah Krščanske demokracije, ki so tej pobudi pripisovali edini namen ustvarjanja sporov znotraj vladne večine. Ustavno sodišče je kasneje razveljavilo enega od referendumov, tiste-
ga, ki je zadeval preustroj načina volitev Višjega sodnega sveta. Italijanski volivci se bodo tako izrekli samo o dveh vprašanjih, to je o civilni odgovornosti sodnikov in o parlamentarni preiskovalni komisiji.
Povsem drugačna je bila pot, ki je privedla do treh referendumov o jedrski energiji. Predloge so sprožile številne ekologistične organizacije, pa tudi nekatere strankarske skupine kot na primer mladinski organizaciji KPI in PSI na valu černobilske tragedije, ki je prvič opozorila Evropo na posledice, ki jih lahko povzroči nesreča v jedrski elektrarni. S precejšnjo lahkoto so pobudniki zbrali dva milijona podpisov, mnogo več kot potrebnih 500 tisoč podpisov: odraz, da je bilo vptrašanje občuteno. Vendar, zakaj trije referendumi o enem samem vprašanju, se bo kdo vprašal. Odgovor je enostaven: že leta 1987 so radikalci zbrali pol milijona podpisov za referendum za odpravo jedrskih elektrarn (formalno je šlo za odpravo državnega energetskega načrta), vendar je takrat ustavno sodišče predlog razveljavilo, češ da gre za zakon, vezan na mednarodno pogodbo, o kateri so referendumi prepovedani. Da bi ne bilo dvomov so tokrat predlagatelji sestavili tri različne predloge, ki zadevajo tri posamezne aspekte zakonodaje o jedrskih elektrarnah in vse tri so ustavni sodniki sprejeli.
Vlada je sprva določila datum referendumov v juniju, zaradi predčasnega razpusta parlamenta in novih volitev pa bi morali referendume odložiti za dve leti. Že Fanfanijeva vlada pa je predlagala, da bi se referendumi lahko odvijali letos jeseni, ta predlog je vlada Giovannija Gorie osvojila in parlament ga je uzakonil. Na osnovi tega sklepa je predsednik republike izdal odloke, ki dokončno določajo, da bomo o teh vprašanjih glasovali 8. in 9. novembra.
Ustavne spremembe v ospredju debat na mladinskem festivalu
CELJE — Predvčerajšnjim se je v Celju s pogovorom med mladimi in predsednikom jugoslovanskega parlamenta Marjanom Rožičem zaključil mladinski festival. V tem zadnjem dejanju letošnjega mladinskega političnega shoda je beseda tekla o prihodnih spremembah ustave SFRJ, sodelovala pa je le še slaba polovica udeležencev festivala.
Marjan Rožič je v svojem uvodnem predavanju našteval razloge, zaradi katerih teče razprava o spreminjanju uštave. Strnimo jih lahko v reklo, ki je med jugoslovanskimi politiki zelo priljubljeno, da je politični sistem zelo dober, da pa je potrebno izvesti nekaj sprememb, ki bodo omogočale sistemu, da bo boljše deloval. Povedal je tudi, da se sedaj v javnosti preveč govori o prerazporeditvi moči med republikami in federacijo. To po njegovem mnenju ni ključni del predvidenih novosti.
Ko je predsednik parlamenta odgovarjal na vprašanja, je razložil, da je ena izmed podlag izhoda iz krize odločitev jugoslovanskih komunistov, ali bodo delovali kot idejna sila družbe, tako kot je predvideno v ustavi, ali pa bodo še na-
prej delovali kot partner državnim organom, kot zdaj še prepogosto počnejo. Ključ za to vprašanje pa naj bi v tem trenutku bil v srbskih rokah, ker je odgovor, ali demokracija ali vladavina močne in unitarne države, odvisen od izida sedanjih bojev med frakcijami v centralnem komiteju Zveze komunistov Srbije.
Eno izmed Rožičevih pojasnil se je nanašalo tudi na vlogo bivšega podpredsednika državnega predsedstva Hamdijo Pozderca v postopkih za spreminjanje ustave. Hamdija Pozderac je vodil koordinacijsko skupino v ustavni komisiji, ki pripravlja predloge za ustavne amandmaje (in je bil tako po svojem vplivu na bodoče spremembe povsem na vrhu). Po Rožičevih besedah je obstajala nevarnost, da bi se lahko pojavilo, če Hamdija Pozderac ne bi zaradi zaradi svojih zvez z Agrokomercom odstopil kot podpredsednik državnega predsedstva in tako tudi avtomatsko kot predsedujoči koordinacijski skupini v ustavni komisiji, zavračanje predlaganih spremb samo zato, ker jih piše človek, ki mu ni mogoče zaupati.
D. V.
Železniška nesreča v Španiji
Pri Leridi, v severni Španiji, je v trčenju dveh vlakov izgubilo življenje osem potnikov, 24 pa jih je bilo ranjenih	(Telefoto AP)
Posledice
zastrupitve
SARAJEVO — Po najnovejših podatkih je zaradi zastrupitve s hrano v študentskem domu Bratstvo jedinsto v Nedjaricah v Sarajevu zbolelo 345 študentov. V sarajevskih bolnišnicah zdravijo 42 študentov ostale so namestili v domu in jim nudijo nujno zdravniško pomoč in nadzor. Zdravniki klinike za infektivne bolezni bolnišnice Koševo predvidevajo, da bo potrebna popolna izolacija bolnih, s čimer bi izključili možnost prenašanja bolezni. Dietno prehrano obolelih oskrbuje uni-verzitetno-medicinski center v Sarajevu, v okviru katerega deluje tudi bolnišnice Koševo. (dd)
Obeti za 138-odstotno inflacijo
BEOGRAD — Avgustovsko 11,1-odstotno povišanje cen (najvišje letos) je inflacijo povišalo na 116,6 odstotka. Po besedah Aleksandra Doneva, jugoslovanskega ministra za trg in splošnogospodarske zadeve, je to razlog, da ta hip ni objektivnih možnosti za večjo liberalizacijo cen, čeprav je ZIS še naprej prepričan, da je treba na rast cen vplivati z ekonomskimi sredstvi. Če se bo nadaljevala avgustovska rast cen, bi lahko letna inflacija nanesla 138 odstotkov.
To je bilo mogoče slišati v odboru skupščine SFRJ za
trg in cene, kjer so razpravljali o analizi odnosa cen, ki kaže, da pogosta odpravljanja cenovnih disparitet pospešuje inflacijo za približno 20 odstotkov, ne da bi se pri tem cene uskladile. Letos se je moka podražila za 149 odstotkov, elektrika za 82, sladkor 55, olje za 74 odstotkov. Medtem so seveda prispeli tudi novi zahtevki za podražitev, po katerih bi se elektrika podražila 53,4 (brez običajne zimske podražitve), premog za 51, nafta za 26 in naftni derivati za 45 odstotkov.
neponovljive priložnosti
POSEBNA PRODAJA OB PRENOVITVI PROSTOROV
S POPUSTI OD 30% DO 50%
DO IZČRPANJA ZALOGE
Ul. Carducci 20 - Tel.: 768494
osti 1
)STOROV I
Obv. občini 12/9/87
Predstavnika deželenega sveta v Konzorciju za znanstvene raziskave
TRST — V sredo se bo sestal Deželni svet Furlanije-Julijske krajine, ki bo razpravljal o vezni cesti med Sacilejem in avtocesto in ponovno izglasoval zakonski osnutek, ki predvideva iinansiranje namestitve varnostne naprave v morju. Omenjeni osnutek je vlada zavrnila in zahtevala nekatere popravke.
V programu je tudi izvolitev dveh predstavnikov Dežele v konzorcij za znanstvene raziskave.
Deželni svet se bo sestal tudi v četrtek, saj je sklic seje predviden v posebnem avtonomnem statutu. Začenja se torej redno delovanje deželnega zakonodajnega organa, čeprav je treba zapisati, da je deželni odbor s komisijami že o marsičem sklepal.
Slavistično društvo v Trstu na slavističnem zborovanju
Slavistično društvo v Trstu je pričelo novo sezono v prvi vrsti z dokončnimi pripravami na zborovanje Slovenskih slavistov v Bohinjski Bistrici - od 1. do 3. oktobra. Kot je znano je omenjeno vsakoletno zborovanje - vedno v drugem kraju - osrednja delovna manifestacija Slavističnega društva Slovenije, manifestacija, na kateri se s svojimi prispevki zberejo praktično vsi osrednji strokovnjaki najrazličnejših področij. V tem smislu je zgovorno omeniti udeležbo vsaj najbolj znanih imen, ki bodo nastopila na letošnjem srečanju. Tu so Joža Mahnič, Janko Kos, France Bernik, Jože Toporišič, Breda Pogorelec, Franc Jakopin, Boris Paternu, Jože Koruza, Matjaž Kmecl, Franc Zadravec, Olga Kuns-Gnamuš, France Žagar, Aleksander Skaza in seveda še mnogo drugih.
Razsvetljivo je, da bo med letošnjimi 34. referenti kar peterica iz našega zamejstva, še cela vrsta naših slavistov pa se bo udeležila zborovanja v vlogi opazovalcev. Tržaško univerzo bo zastopala Marija Pirjevec s predavanjem »Italijanska romantika v v korespondenci Savio-Čop«, videmsko univerzo Lojzka Bratuž s prispevkom »Slovenske pridige prvega goriškega nadškofa K. M. Attemsa (1711-1774)«. Dalje bodo nastopili še Duško Jelinčič z »Dilemami planinskega pisanja« - tema planinskega pisanja je bila med osrednjimi letošnjimi izhodišči - Marija Češčut, ki bo podrobneje predstavila »Primorski slovenski biografski leksikon« in Janez Povše s prikazom »Zora Saksida - poezija neke usode«.
Že prvi dan zborovanja bo tudi občni zbor Slavističnega društva Slovenije, ki se ga bo seveda udeležilo tudi zastopstvo Slavističnega društva iz Trsta.
Med ostalimi načrtovanji Slavističnega društva iz Trsta naj ob tej priložnosti omenimo še srečanje slavistov tržaške, goriške in videmske pokrajine v drugi polovici oktobra v Jamljah ter pripravo zamisli društvenega biltena, ki naj bi izpopolnil premajhno medsebojno obveščenost.	j p
Gledališki in glasbeni abonma ZKO iz Sežane
Do 10. oktobra se lahko ljubitelji gledališke in glasbene kulture vpišejo in naročijo gledališki in glasbeni abonma, ki ga v letošnji sezoni prireja Zveza kulturnih organizacij Sežana.
Tudi letos je sežanska Zveza kulturnih organizacij ponudila svojim zvestim ljubiteljem gledaliških in opernih del pestro ponudbo prireditev. Ker sežanski kulturni dom ni še dograjen, se mora občinstvo voziti v Ljubljano, Novo Gorico in Trst. Do 10. oktobra si lahko zagotovite gledališki in glasbeni abonma pri ZKO Sežana, Partizanska c. št. 15 (tel. 73-736), vsak dan od 7. do 15. ure, delavci pa se lahko prijavijo svojemu kulturnemu animatorju v delovni organizaciji. Nekateri kolektivi so se odločili, da bodo tudi letos nudili svojim delavcem abonmaje oziroma bodo prispevali in krili del stroškov.
V gledališkem abonmaju ponujajo šest predstav: A. Goljevšček: Otrok, družina, družba (MGL Ljubljana), D. Smole: Antigona (SNG Drama Ljubljana), B. Strauss: Vodička in J. Webster: Vojvodinja Malfijska (obe PDG Nova Gorica), B. Nušič: Sumljiva oseba in L Cankar: Kralj na Betajnovi (obe SSG Trst).
Pet predstav in koncertov pa vključuje glasbeni abonma: operi J. A. Mozart: Figarova svatba in D. Švara: Slovo od mladosti v Operni hiši SNG Ljubljana, balet P. I. Čajkovskega Labodje jezero (Opera SNG Ljubljana), Simfonični koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani in koncert Slovenskega okteta.
Cena abonmaja znaša 30.000 dinarjev in je neprimerno večja kot prejšnja leta, prav zaradi stroškov avtobusnega prevoza. Vendar 'pa jo bodo lahko abonenti poravnali v obrokih do konca letošnjega leta. Na ZKO v Sežani upajo, da se bodo zvestim dosedanjim abonentom pridružili še novi ljubitelji gledališča in oper. Tako so tudi za Sežance odprta vrata gledališč in opernih hiš v zamejstvu, Novi Gorici in Ljubljani.
Olga Knez Stojkovič
Na Braču je bilo jugoslovansko prvenstvo v podvodnem ribolovu
V polnem teku dela okoli videmskega stadiona
VIDEM — V Vidmu so pričeli graditi nove infrastrukture okoli nogometnega stadiona v Vidmu. V vidiku nogometnega svetovnega prvenstva, ki bo leta 1990 v Italiji, so pričeli z gradnjo posebne ceste, ki bo tekla ob stadionu. Cesto bo gradilo podjetje Midolini.
Omenjena cesta bo povezovala stadion z južnim parkiriščem, ki bo med največjimi. Naj zapišemo, da si je videmska občina lahko izposodila 500 milijonov lir, ki bodo služili za ureditev parkirišč in cestne mreže v okolici stadiona.
Omenjena in druga dela morajo biti nared v doglednem času, saj so si občine, ki so kandidirale kot sedeži prvenstva, naložile precejšnje breme. Seveda bodo za obnovo stadionov in vsa druga dela prejele znatne državne podpore.
ZKMI proti popravkom zakona o kulturi miru
TRST Zveza komunistične mladine iz Trsta je izrazila svoj protest nad predlogi Deželnega odbora, s katerimi naj bi spremenili nekatere člene zakona za kulturo miru v deželi F-JK.
V tiskovnem sporočilu ZKMI beremo, da želi Deželni odbor spremeniti nekaj pomembnih členov. Med temi naj omenimo predlog, da bi med možnimi društvi in ustanovami, ki bi lahko prejele posebne podpore, izpadle sindikalne organizacije. Slednje bi tako ne mogle vprašati podporo za kulturne manifestacije, ki bi želele poudariti težnje po miru in sožitju.
ZKMI očita nadalje Deželnemu odboru, da noče sprejeti obveze, da bi Dežela v prvi osebi bila pobudnik nekaterih akcij, kot so razstave, štipendije itd. Tovrstno delo naj bi sprejele razne krajevne ustanove in organizacije, ni pa še znano katere. To je po mnenju ZKMI jasen dokaz, da se De-
želni odbor ne želi angažirati pri raznih pobudah, ki bi poudarjale vrednote miru in sožitja.
V tem smislu je ZKMI poslala predsedniku tretje deželne komisije Dragu Stoki telegram, v katerem izraža jasno nasprotovanje spremembam v zakonu, ki so ga v Deželnem svetu že dvakrat sprejeli.
Kot je znano je prišla pobuda za zakon za razvijanje kulture miru iz vrst nekaterih deželnih svetovalcev. Zakonski osnutek je vzbudil precej polemik, čeprav so bili podpisniki iz vrst opozicijskih in tudi vladne stranke. Namen zakona je pospeševati najrazličnejše dejavnosti in manifestacije, ki želijo v naši deželi poudarjati voljo po sožitju med narodi in po miru. Očitno pa je v deželni večini prišlo do nesoglasji, ki so privedla do volje, da bi nekatere člene zakona popravili.
Na prvenstvu Jugoslavije v podvodnem ribolovu, ki ga je organiziralo ribolovno društvo »Arban« 19. in 20. septembra v Supetaru na Braču, so sodelovale najboljše ekipe iz Jugoslavije, društvi iz Pirana in Nove Gorice pa sta se zadovoljivo uvrstili izmed šestindvajsetih nastopajočih.
Domačini v Supetaru na Braču so ob svojem krajevnem prazniku pripravili svečan sprejem za podvodne ribiče, ki so se prejšnjo soboto in nedeljo udeležili državnega prvenstva. Med njimi sta bila tudi svetovno znana asa Livio Fiorentin iz Pulja in Frane Zanki iz Splita.
Slovenijo sta zastopali ekipi DPD Piran v sestavi Robert Kocjančič, Dušan Krajnik in Silvo Vran, ter ekipa DPD Soča Nova Gorica, ki jo je zastopal Robert Podgoršek. Podgoršek je v letošnjem letu zapustil DPD Sežana in se vključil v novogoriški klub.
Prvi dan prvenstva, kjer so tekmovalci lovili v coni med Pučiščem in Povljem, se je sreča najbolj nasmehnila Fiorentinu, ki je ujel veliko šargov, konjev ter dva morska goloba. Takoj za njim je bil Zanki. Primorski tekmovalci pa so se že prvi dan uvrstili na dobra mesta: Podgoršek 8., Krajnik 16., Kocjančič 17. in Vran 18. Drugi dan so tekmovalci lovili med Pučiščem in Su-petrom, rezultati pa so bili nekoliko slabši. To pa ne moremo trditi za slovenske tekmovalce, ki so se potrudili in izboljšali rezultate. Zmagal je sicer Frane Zanki pred domačinom in bivšim državnim prvakom Trebotičem, tretji je bil Livio Fiorentin. Podgoršku je za las ušlo drugo mesto, saj je ena od ujetih rib bila neveljavna. Ujel pa je pet lepih rib, med drugim tudi zobatca in orado. Podgoršek je zavzel 6. mesto, Kocjančič je bil drugi dan z Ugorjem 10., Krajnik 12., Vran pa 14. V obeh dneh so tekmovalci ulovili 220 kg rib. Ker so bile ribe zelo globoko, so se na dah potapljali v globine od 20
do 24 metrov, le Fiorentin in Zanki sta si privoščila globino do 30 metrov.
Rezultati po prvem in drugem krogu tekmovanja pa so naslednji: vodstvo je prevzel Frane 'Zanki (Koteks Split) s 3 negativnimi točkami, drugi je Livio Fiorentin (Banjole Pulj) s 4 plasmajskimi točkami, tretje mesto je osvojil Branko Ikič (Banjole Pulj) z 11 negativnimi točkami, četrto in peto mesto si s 13 negativnimi točkami delita domačih Nikša Trebotič (Koteks Split) Jn Goran Srzič (Split) šesti je Robert Podgoršek (DPD Soča Nova Gorica) s 14 plasmajskimi točkami; trinajsto mesto je osvojil Robert Kocjančič s 27 negativnimi točkami, štirinajsti je Dušan Krajnik z 28 negativnimi točkami, Silvo Vran pa je z 32 negativnimi točkami osemnajsti (vsi trije DPD Piran).
Za primorske in slovenske tekmovalce je to po dolgem času lep in zadovoljiv uspeh. Do sedaj je bil v prvi kategoriji tekmovalcev, ki se direktno uvrstijo na državno prvenstvo, uvrščen le Robert Podgoršek. Kot kaže bomo sedaj med najboljših petnajst dobili še ostale primorske tekmovalce, saj so se v prvem delu prvenstva na Braču med
prvih petnajst uvrstili že trije primorski tekmovalci. Primorski tekmovalci pa se pripravljajo na republiško tekmovanje, ki bo 26. in 27. septembra na Punta Križi na Cresu. Po tem tekmovanju pa bodo vse sile vložili v pripravo na tretji in četrti krog državnega prvenstva, ki se bo 17. in 18. oktobra odvijalo v Umagu. Ta teren slovenski tekmovalci poznajo, saj so tu večkrat trenirali in lovili ribe, zato imajo velike upe po boljših rezultatih. Seveda ob tem velja pripomniti, da je teren ob Umagu po svoji zahtevnosti težaven, ulovi pa so ponavadi veliko slabši kot na jugu Jadranskega morja. Vsi tekmovalci veliko pričakujejo. Ko smo povprašali Podgorška, nam je dejal, da si želi uvrstitve med prvih pet, piranski tekmovalci pa računajo na uvrstitev od desetega mesta.
V novogoriškem in piranskem društvu za podvodne dejavnosti so tekmovalcem zagotovljeni dobri pogoji dela in treningov. To pa je tucfi porok za dosego dobrih rezultatov na republiškem kot na državnem prvenstvu. Seveda pa velja pri tem omeniti prizadevnost in marljivost športnikov, saj le z rednimi treningi lahko dosegajo dobre tekmovalne uspehe.
(Oks)
Gledališče brez tretjega na turneji po Evropi
KOPER — Gledališče brez tretjega iz Kopra, ki ima na svojem repertoarju dve uspešni komediji Andreja Jelačina Agencija za ločitve in Piknik s tvojo ženo, gostuje te dni med našimi zdomci na Švedskem in v Zahodni Nemčiji. Predvideno je tudi, da bo na povratku v domovino odigralo eno predstavo se v Salzburgu. Gostovanje organizirata Republiška konferenca SZDL in Zveza kulturnih organizacij Slovenije v sodelovanju s tamkajšnjimi društvi. Gledališče brez tretjega iz Kopra je ena redkih izvenljubljanskih skupin, ki so jo uvrstili v tovrstna gostovanja. Tržaški Slovenci poznamo to gledališče po številnih uspešnih nastopih pri nas, ko nas je z izvirnim in sodobnim humorjem navduševalo že v preteklih sezonah.
G. A.
poravnavo telefonskega računa za 5. dvomesečje 1987.
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čim-prej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
Važno opozorilo
Na telefonskem računu, na levi strani zgoraj, so razvidni znes-
Beri te
»Novi Matajur«
Pojavila se je, medtem ko so še vedno lovili Anne; debela črna črta na vekah se je stanjšala za rahlo manj kot polovico. Obleka je bila še vedno enako tesna in zelena. »Valerie, ali veš, kam je šla Anne?« Obupano jo je pogledal, pripravljen, da jih vse pobije.
»Ja. Šla je h Clarkovim.« Preprost, dokončen odgovor. Ta otrok se je vedno izgubljal. Spomnil se je, kako jo je nekoč tri obupne ure lovil po newyorški veleblagovnici Macy's, preden jo je našel sladko spečo na zadnjem sedežu najete limuzine.
»Bi, prosim, stekla tja in jo pripeljala?« Zaslutil je, da bi se modna kraljica lepote rada uprla, toda že ob prvem Pogledu na očetov obraz si ni upala. Prikimala je in stekla čez cesto; kratko mini krilce je poudarjalo njeno lepo oblikovano zadnjo plat. Pogledal je Faye in zastokal: »V takšni obleki jo lahko še aretirajo.«
Faye se mu je nasmehnila. »Pognala bom avto.« Iz kotička oči je opazila Valerie, ki je spremljala njunega naj-mlajšega otroka čez cesto. Anne je bila oblečena najprimerneje od vseh; na sebi je imela čedno, brezhibno zlikano in ravno prav dolgo rožnato srajčno obleko. Lasje so se ji
zdravo bleščali, oči svetile, rdeče čeveljce je imela sveže zloščene. Bilo jo je veselje pogledati, bila je živo nasprotje svoje dosti bolj plameneče sestre. Zlezla je v karavan in sedla na sedež v zadnji vrsti, pa ne zato, ker bi bila na kogarkoli jezna, temveč zato, ker je rada sedela tam.
»Kaj pa si počela tam čez?« jo je vprašal Greg, ko je vstopil in sedel pred njo z dvojčicama na vsaki strani. Anne je sedela sama, čeprav sta ji navadno delala družbo Lionel ali Vanessa. Ni bila skrivnost, da se ne razume z Val, pa tudi z Gregom nista imela dosti skupnega. Oboževala pa je Lionela, medtem ko je Vanessa skebela zanjo, kadar ni bilo 'nikogar doma. Faye je vedno ukazala: »Vanessa, popazi na Anne.«
»Hotela sem nekaj pogledati.« To je bilo vse, kar je rekla; bila pa je srečna, ker ji je uspelo, da ga je videla... darilo za maturo... prekrasnega rdečega mustanga... bila je srečna zaradi brata. Vso pot do šole ni nikomur rekla niti besedice. Hotela je, da bi bilo darilo presenečenje; ko so izstopili iz avta, se je Faye vprašala, ali morda ne ve. Toda Anne ni rekla ničesar, mirno se je napotila za drugimi proti dvorani in sedla na konec vrste. To je bil zanjo eden najsrečnejših in obenem najbolj žalostnih dni. Bila je srečna zaradi njega, pa žalostna zaradi sebe. Vedela je, da se bo Lionel jeseni preselil v stanovanje v študentskem naselju Kalifornjiske univerze, ki naj bi ga delil s še nekaj kolegi. Mama je menila, da je še premlad za to, očka pa je trdil, da bi'mu to utegnilo koristiti. Anne je vedela, da je to 'rekel zato, ker je ljubosumen, saj sta bila Li in mama zelo blizka. Jeseni ga ne bo več. Ni si mogla predstavljati, kakšno bo življenje brez njega. Bil je edini, s katerim se je lahko pogovarjala. Že od nekdaj. Vedno je bil Li tisti, ki je skrbel
zanjo, ji celo pripravljal kosila za šolo iz delikates, ki je imela rada in ne iz kakšne posušene salame ali plesnivega pozabljenega sira. To bi storili Val in Vanessa. Lionel pa ji je pripravljal sendviče z jajci in solato ali z rostbifom ali piščancem ali puranom. Prinašal ji je knjige, ki jih je rada brala. Pozno v noč se je z njo pogovarjal in ji razlagal matematiko. Od nekdaj je bil njen najboljši prijatelj... zvečer, ko sta bila mama in očka na delu, ji je prišel vedno voščit lahko noč in ji zatlačil odejo. Bil ji je bolj oče in mati kot njena prava starša. Ko ga je zdaj zagledala na odru, z belim študentskim pokrivalom in z belim ogrinjalom, so jo nepričakovano zalile solze. Bilo je, kot bi gledala njeno poroko... skoraj tako... pa v nekaterih ozirih prav tako hudo. Možil se je z novim načinom življenja. Vedela je, da jo bo nekega dne, že kmalu, zapustil.
Greg ga je opazoval z zavistjo in si želel, da bi bil sam maturant — če mu bo to sploh kdaj uspelo. Njegove ocene v tretjem letniku niso bile dobre, vendar je obljubil očetu, da jih bo naslednje leto izboljšal... srečnež... da lahko gre na kolidž... čeprav Greg ni imel posebno dobrega mnenja o Lionelovi izbiri. Kalifornijska univerza se mu je zdela neumna. Sam bi rad šel recimo na Georgijsko tehnično visoko šolo, kjer bi lahko zablestel kot velika nogometna zvezda, čeprav je očka omenjal neki Yale; če bi ga lahko spravil tja, bi seveda lahko igral nogomet tudi tam... ob tej misli so se mu malodane pocedile sline... in ob misli na vsa dekleta...!
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Včerajšnja tiskovna konferenca opozorila na nevzdržni položaj
Pokrajinska uprava mora poskrbeti za ureditev centra v Ul. Valussi
Pred kake pol leta je pokrajinska uprava določila nov sedež za tržaško »Skupnost za otroke« v prostorih bivšega zavoda za umobolne v Ulici Valussi. Sem so bili nameščeni sirote in otroci, katere je zaupal sodnik zavodu zaradi neurejenih družinskih razmer. Prostori razpadajočega poslopja so bili za silo urejeni, nato pa je pokrajinska uprava vanje vselila otroke, razdeljene v dve skupini (prva do šest let in druga od šest do dvanajst let) ter enajst
njihovih vzgojiteljev. Vzgojitelji so sprva sami skušali kar najbolje urediti poslopje ter dvorišče, kmalu pa so se zavedeli, da je tu pravzaprav nemogoče opravljati vzgojiteljsko delo. Tako so se seveda odločili, da se pritožijo na pokrajinski upravi, kjer pa so naleteli na gluha ušesa. Poleg tega so včeraj sklicali še tiskovno konferenco in javnosti prikazali svoj neznosni položaj.
Že . v neposredni bližini dvorišča, kjer se otroci vsak dan igrajo, naletiš
kar mimogrede med porušenim zidom in zarjavelim železnim stopniščem na kak podganji skelet, ki jasno priča o tamkajšnji stalni prisotnosti te živali. V stavbi sami skorajda ni okna ali vrat, ki bi se dobro zapirala, električna napeljava ponekod kar moli nezavarovano iz zida, ograja na stopnišču pa tako rekoč razpada. Vsakdo si lahko tako predstavlja, kakšnim nevarnostim so tu dan na dan izpostavljeni otroci in njihovi vzgojitelji, prav tako je jasno, da pozimi tu ne bo nikomur prijetno, če seveda Pokrajina ne bo pravočasno poskrbela za opravilo nujnih del.
Obenem so vzgojitelji povedali, da je med vsemi pokrajinskimi ustanovami prav za njihov center najslabše poskrbljeno. Obsojajo torej dejstvo, da se zaradi nezainteresiranosti nekaterih posameznikov godi najslabše prav tistim, ki so potrebni največje pozornosti, to so seveda otroci. Povrh tega so morali namreč zadnje čase vzgojitelji čakati tudi po mesec dni, da so lahko prišli do najbolj potrebnih oblek, zdravil in igrač za tri otročičke, za katere skrbi sedaj skupnost. Zanimivo je, da vzgojitelji menijo, da število otrok ne sme presegati šest enot, saj le na tak način v skupnosti najlaže ustvarijo tisto družinsko vzdušje, za katero so bili ti otroci sicer prikrajšani. (B. R.)
Kombi SSG po kraških vaseh
Abonmajska kampanja našega gledališča
»Ti, ka kruože te po naši vasi uni kombi uod Slovenskega stalnega gledališča?«
»Ka ne znaš brat? Tu je reklama za abonmajsko kampanjo?«
Na sliki je naš fotograf posnel kombi SSG, ko je včeraj zjutraj krožil po Bazovici, Padričah, Gropadi, Trebčah in Banih. Danes se bo kombi ves dan mudil na Opčinah.
Takšne reklamne spote pa lahko slišimo štirikrat na dan po Radiu Opčine, Radio Trst A pa predvaja pogovore z upravnimi člani o problematiki slovenskega gledališča.
Kdor stanuje v okoliških vaseh, pa si lahko priskrbi abonma kar doma, saj ima skoraj vsaka vas svojega akviziterja. Na Opčinah lahko naročimo abonma pri Alenki Pečar, v Bazovici pri Tanji Pečar, v Padričah ga prodaja Ida Grgič, v Križu Liljana Pezin, v Nabrežini Matej Caharija. V Gorici pa se lahko obrnemo do Eliane Bense. Torej, kot lahko poslušamo po Radiu Opčine...
»Toni, kan hetiš?«
»Grjen u Trst, naruočT abonma u našim gledališči.«
»Ma ka čješ huodet u Trst; sej ga predajajo te u vasi ...«
Poziv vsemu prebivalstvu, naj podpira njihov boj
Teden mobilizacije za upokojence v priredbi sindikalnih organizacij
V teku je teden mobilizacije, ki so ga oklicale sindikalne organizacije upokojencev CGIL, CISL in UIL v podporo enotni platformi zahtev, ki so jo že predložile vladi in drugim pristojnim oblastem in zahteva: revalva-cijo pokojnin, določitev minimalne penzije, ki naj zagotovi preživljanje, povezavo pokojnin z naraščanjem plač, preureditev pokojninskega sistema, zmanjšanje previsokih davčnih odtegljajev. Sindikati zahtevajo tudi učinkovitejše zdravstveno skrbstvo, odpravo samoprispevkov in posodobljenje služb za nesamozadostne starce ter odobritev deželnega zakona, ki naj uredi socialne službe na teritoriju in preuredi skrbstvo.
Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL so s tem v zvezi izdala enoten letak, ki poziva delovne ljudi in vse prebivalstvo, naj odločno podprejo prizadevanja upokojencev za uresničitev njihovih zahtev, saj gre za družbene probleme, ki jih je treba rešiti v korist vseh, ker zadevajo vse, tudi tiste, ki še niso upokojeni. Sindikati namreč ugotavljajo, da se položaj ostarelih in upokojencev nič ne izboljšuje, ampak nasprotno slabša, ker je tržaški občinski odbor podražil skrbstvo na domu, deželna vlada pa je izdala za Trst kar 34 dovoljenj zasebnikom, da upravljajo domove za ostarele za okrog 600 ljudi, v katerih pa znaša vz-drževalnina v povprečju po 1.200.000 lir mesečno.
Sindikati nasprotujejo poviškom dajatev za šolsko refekcijo
Danes zaprti uradi v Zgoniku
Zgoniška občinska uprava sporoča, da danes, 29. septembra, ob prazniku sv. Mihaela ne bodo delovali občinski uradi, otroški vrtci in službe, kot prevoz učencev, šolska kuhinja in smetarska služba.
Oktobra v Trstu kongres zeliščarjev
Od 7. do 9. oktobra bo v Trstu kongres zeliščarjev, ki so včlanjeni v italijansko zvezo fitofarmakologije. Na kongresu, ki je četrti po vrsti, bo govora o rastlinah in zeliščih, ki jih lahko uspešno uporabljajo v splošni medicini ter o raznih tehnikah pridobivanja zdravil iz zdravilnih zelišč. Kongresa se bodo udeležili tudi strokovnjaki iz tujine, en dan pa bo posvečen perečemu problemu posledic jedrskega sevanja na zdravilno floro.
V Lonjerju tudi letos uspel praznik grozdja
Kulturno društvo Lonjer-Katinara in Športno društvo Adria sta še za »rep« ujela zadnje vroče jesenske dneve in kar dobro izpeljala svoj dvodnevni praznik grozdja v Lonjerju. Začel se je v soboto z otroškim slikarskim ex tempore na temo trgatev, ki se ga je udeležilo 35 otrok. Zvečer je bil ples, na katerem so igrali in peli Neva, Mara in Germano. Lepo in vroče vreme je privabilo veliko ljudi, ki so si, poleg plesa, privoščili še dobro domače grozdje in sladko vino in še vse ostale dobrote, ki so jim jih organizatorji pripravili.
V nedeljo se je sicer vreme pokvarilo, a ne toliko, da ne bi člani obeh društev izpeljali svojega programa. Z velikim uspehom so se tako predstavili gojenci plesne šole KD France Prešeren iz Boljunca, zvečer pa so za zabavo poskrbeli Veseli godci, prav tako iz Boljunca. Na sporedu je bilo tudi nagrajevanje lastnikov (na sliki) najlepših »špronov«, ki so bili razstavljeni. Med 22 šproni jih je komisija nagradila pet, medtem ko so ostali prejeli pohvalo. Nagrajenci so: Lovrenc Žerjul, Anton Kjuder, Silvano Poropat, Peno Žoch in Lidija Gombač.
Pokrajina proti odlaganju odpadkov v bivši umobolnici
Medtem ko si pokrajinska uprava prizadeva za preureditev komprenzo-rija bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, tako da bo mogel spet biti na razpolago za šolske, zdravstvene in na splošno družbene potrebe vse mestne in okoliške skupnosti, in je v ta namen prav pred kratkim odobrila ustrezni načrt, ki predvideva skupni strošek več kot 10 milijard lir, se na žalost čedalje bolj širi pojav, da brezvestni ljudje peljejo na to (sedaj v dobršni meri zapuščeno) področje odlagat vse vrste odpadkov.
Temu stanju je treba čimprej napraviti konec, saj je povsem nesprejemljivo, da bi se eno naj lepših območij v bližnjem predmestju spremenilo postopoma v smetišče. Zato je pokrajinski odbor, oziroma pristojni odbornik za ekologijo in ambientalne dobrine Alberto Dini, naslovil na vse sile javnega reda, policijo, karabinjerje in mestne stražnike, poziv, naj ustanovijo službo za nadzorstvo z motoriziranimi patruljami, ki naj bi komprenzorij bivše umobolnice pregledovale čez dan in ponoči. Ta služba bi, po mnenju pokrajinskega odbora, mogla koristno služiti namenu, da odvrača brezvestneže od tega, da se znebijo odpadkov na škodo skupnim interesom skupnosti in v nasprotju z veljavno zakonodajo glede odlaganja odpadkov.
Ohranitev znamenitih skrlastih streh je prepuščena le zasebnim pobudam
Lastniki bi svoje kamnite domačije rade volje obnovili srečujejo pa se z velikimi stroški in številnimi ovirami
Pokrajinska tajništva sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL so vložila priziv na Pokrajinski nadzorni odbor proti sklepu, ki ga je tržaški občinski odbor sprejel z nujnostnim postopkom 14. t. m., o povišanju dajatev, ki jih morajo družine prispevati za šolsko refekcijo otrok. Sindikati ugovarjajo, da je v sklepu rečeno, da je občinska uprava »zaslišala sindikalne organizacije«, kar bi moglo ustvariti vtis, da te soglašajo s poviški. V resnici je res prav nasprotno, poudarjajo tajništva CGIL, CISL in UIL, da so sindikalni zastopniki že 25. junija letos na srečanju s pristojnim odbornikom izrazili odločno nasprotovanje vsakršnemu povišanju prispevkov za šolsko refekcijo.
Vsekakor, ugotavlja tiskovno sporočilo sindikatov, je bil povsem neupravičen poseg po členu 140 zakona o delovanju občinskih in pokrajinskih uprav, ki dovoljuje, da občinski odbor »zaradi nujnosti« sklepa namesto občinskega sveta, saj gre pri šolski re-fekciji za navadno redno storitev, ki jo nudi občinska uprava šolskim otrokom že vrsto let. S takim nujnostnim postopkom se je hotel odbor le izogniti pravemu soočanju, oziroma posvetovanju z družbenimi silami in z rajonskimi sveti, ki so bili že izrazili nasprotovanje omenjenim poviškom.
I.
Kamen pri kamnu, skala pri skali, le skromna njivica v skriti vrtači pa malenkost večji vinograd, vse naokoli pa prostrana gmajna z nizkim grmičevjem, kjer se v jesenskih dneh bohoti krvavordeči ruj. V tej skopi pokrajini so si naši trdoživi predniki ustvarili svoje bivališče. Iz kamenja so si izoblikovali svoje skromne domove in jih nato pokrili s skr lami. Gotovo so svoje
domačije gradili v trdnem prepričanju, da bodo prenesle vse vremenske neprilike in nudile varno zavetje bodočim rodovom. Kamnite hiše so res kljubovale času skozi stoletja, po njihovih kamnitih tleh se je prelivalo življenje našega malega človeka, prišel pa je čas, že dolgo je tega, ko so tudi te mogočne stavbe omagale in se vdale. Daljnovidnim rokam je uspelo iztr-
gati neizogibnemu propadu kamnito svetišče na Repentabru in še tri domačije s skrlastimi strehami v Repnu. Osamljeni primeri bolj ali manj dobro obnovljenih skrlastih streh so še v Repniču, Nabrežini in Sesljanu. Ostale hiše s skrlastimi strehami, dobra desetina jih je še posejanih po našem Krasu, neutrudno razjeda čas in se počasi spreminjajo v pravcate ruševine, ki jih bodo s časom nadomestile moderne stavbe ali pa bodo samotno zevale v nebo in nudile zatočišče potepuškim mačkam in psom.
Lastniki hiš s skrlastimi strehami so stavbe večinoma podedovali in bi jih običajno najraje do tal porušili ter si na njihovem mestu zgradili moderno opremljena bivališča. Temu seveda ostro nasprotuje Spomeniško varstvo z zakonom o zaščiti okolja. Med lastniki večinoma prevladuje mnenje, da je najlažja pot iz tega nerodnega položaja potrpežljivo čakanje oziroma komaj opazno »pomaganje«, da se že načeta kamnita stavba polagoma zruši. Samo v tem primeru bo namreč Spomeniško varstvo dovolilo nemoteno zidanje novega poslopja sodobnejšega videza in z običajno opekasto streho. Tudi tisti redki entuziasti, ki bi radi ohranili skrlasto streho in prvotno zunanjo podobo ter ureditev prostorov, se prej ali slej predramijo iz svojih idiličnih sanj ob pogledu na znesek v proračunu za obnovitvena dela. Kritje s skrla-
mi je namreč trikrat do štirikrat dražje od običajnega kritja s strešnimi korci.
»Kritje s skrlami je toliko dražje od običajnega kritja s strešno opeko, ker moramo najprej postaviti betonsko podlago, jo prekriti s precej dragim izolacijskim materialom, postaviti posebno mrežo, ker je površinh nepropustne plasti pregladka in bi zato cement in skrle zdrknili na tla, ter komaj nato vdelati skrle,« pravi Sergio Cergol, ki se že več let poleg običajnega gradbenega dela ukvarja s skrlastimi strehami. »Strošek se še mnogo bolj poveča, če ni dovolj skrl in jih je treba komaj najti oziroma izdelati. Treba je tudi posvetiti posebno pozornost legi betonske podlage, ki mora biti posebno strma, da se skrle lepše poležejo in da ni mogoče videti cementne podlage... Precej problemov je s temi strehami, vsekakor pa to delo opravljam z velikim veseljem. S svojim gradbenim podjetjem sem s skrlami prekril hišo Emila Škabarja v Repnu ter župnišče na Tabru, sedaj pa obnavljamo in krijemo zakristijo na Tabru. Zelo rad bi videl, da bi se še kdo odločil za tovrstno obnovitev, ker je prava škoda, da kamnite hiše tako razpadajo. Po drugi strani pa bi moralo že samo Spomeniško varstvo ali katera druga ustanova priskočiti na pomoč lastnikom s finančno podporo.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
LOREDANA GUŠTIN
tržaški dnevnik
stran
Včeraj uradna razglasitev ob prisotnosti nobelovca Rubbie
Sinhrotron se bo imenoval »Elettra«
Ime so izbrali dijaki z natečajem
Nobelovec Rubbia izroča priznanje dijaku Davidu Varesanu, ki je izbral
ime za sinhrotron
Znanstveno-raziskovalno področje, oziroma svetlobni stroj za sinhrotron ima od včeraj tudi uraden naziv. Odslej se bo namreč imenoval Elettra, ime pa je izbral dijak italijanskega liceja "Galilei" Davide Varesano. Uprava področja je že pred časom razpisala natečaj za dijake tržaških srednjih šol, ki so morali izbrati ime za svetlobni generator.
Priznanje in denarno nagrado je dijaku včeraj osebno izročil nobelovec Carlo Rubbia, ki se te dni mudi v deželi. Poleg Davida Varesana je priznanje dobila tudi dijakinja Cinzia Straz-zeri za zamisel, da bi ostanke ladje, s katere je italijanski fizik Marconi poslal v svet prvo sporočilo s pomočjo Morsejeve abecede, oziroma zvočnih in grafičnih znamenj, ki jih še danes uporabljamo za pošiljanje brzojavk, primerno ovrednotili. Premec ladje, ki se je prav tako imenovala Elettra, so pred mnogimi leti našli pred dalmatinsko obalo, vendar se vse do danes ni nihče zanimal zanj. Jambor ladje je sicer shranjen na stopnišču, ki vodi v podzemske dvorane Gradu sv. Justa, premec pa so spravili v skladišče bivše ladjedelnice Sv. Marka. Ko bo gradnja znanstveno-raziskovalnega področja končana, bodo premec postavili ob vhod na področje. O sinhrotro-
nu in njegovem vplivu na okolje pa bodo te dni razpravljali strokovnjaki družbe Svei, ki je vključena v skupino IRI - Italstat. Hkrati bo to prvič, da se podjetje, ki ni na noben način vezano na gradnjo svetlobnega generatorja -Elettre — zanima za vprašanje, ki je
večkrat vzbudilo nemajhne polemike. Družba Svei je namreč že izpeljala po-lobljeno študijo o družbeno-gospo-arskih posledicah in vplivih tovrstne tehnologije, ta čas pa proučuje njene vplive na geološki in ekološki sistem okolja, v katerem se sinhrotron nahaja.
V sugestivni repentabrski cerkvi
Glasbeni popoldan ob Merkujevih skladbah
V sugestivni in dobro akustični repentabrski cerkvi je bil v nedeljo popoldne prvi od dveh Glasbenih popol-dnevov stare in sodobne glasbe, ki sta ga, pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine, organizirala Gallus consort in deželni sedež RAL .
Priznani slovenski in italijanski umetniki so na nedeljskem glasbenem popoldnevu izvajali skladbe tržaškega skladatelja prof. Pavla Merkuja za inštrumente brez spremljav. Na rog in angleški rog sta nastopila Jože Faiout in Alessandro Bonelli. Prvi je izvajal skladbo »Metamorfosi di un canto popolare« (1973), drugi »Tre invenzioni« (1978). Skladbo »Pesem in ples« (1979) je na flavto izvajala Rika Slama, medtem ko je Črt Šiškovič nastopil z violino v skladbi »Calmo espressivo« (1983) in še na violo s skladbo »Alba« (1986). Sledil je nastop Franca Feruglie na kontrabas s skladbo »Epistola a Franco Ferug-lia« (1985), Miloša Mlejnika na violončelo s skladbo »Madrigale« (1985) in še nastop sopranistke Nike Vipotnik s skladbo »Dvanajsta ura« (1986).
Občinstvo, ki se je polnoštevilno udeležilo te lepe glasbene prireditve, je izvajalce, predvsem pa skladatelja prof. Merkuja nagradilo z zasluženim aplavzom.
To nedeljo bo v repentabrski cerkvi še drugi glasbeni popoldan, posvečen skladbam PH. Telemanna, ki jih bodo
izvajali: Klemen Ramovš na kljunasto flavto, Paolo Faldi na baročno oboo, Irena Pahor na violo da gamba in na čembalo Dina Slama.
Ojačiti je treba nadzorstvo
nad odlaganjem smeti
Problem nezakonitih odlagališč najrazličnejših smeti in odpadkov, ki nastajajo takorekoč kar čez noč, je vzela v pretres tudi pokrajinska uprava. Prav te dni je namreč povabila k sodelovanju policijo, karabinjerje in mestne redarje, tako da bi ojačili nadzorno službo zlasti ponoči in na krajih, kjer nevestni prebivalci najraje odvržejo vse tiste predmete, ki jih smetarska služba običajno ne pobira. Po mnenju upraviteljev bi namreč tako nadzorstvo na najbolj učinkovit način odvrnilo ljudi, da hote ali nehote ustvarjajo nezakonite odpade, ki kvarijo okolje in uničujejo zelena področja namenjena celotni skupnosti.
■ Jutri ob 19.30 se na sedežu v Ul.
dei Mille 16 sestane rajonski svet za Kjadin in Rocol, v petek ob 20.30 pa bo v Ul. Battisti 14 zasedal rajonski svet za Novo mitnico.
Glede delovanja občinskih komisij
Župan Brezigar odgovarja na kritiko svetovalcev KPI
V zvezi s tiskovnim sporočilom svetovalske skupine KPI v devinsko-nabre-žinski občini o delovanju občinskih komisij, je župan Brezigar v svojem tiskovnem sporočilu poudaril, da so bile komisije imenovane z namenom, da preučujejo vso problematiko v zvezi z delovanjem občinskih svetov. Povsem naravno je torej, da občinska uprava skliče sejo svetovalskih komisij pred vsako sejo občinskega sveta. Župan in odborniki so bili na teh sejah vedno polnoštevilno prisotni, pač pa so manjkali številni občinski svetovalci, tako da mnogokrat komisije niso bile sklepčne.
Kar zadeva zadnje sklicanje komisij, na katero se nanaša tiskovno sporočilo svetovalske skupine KPI, in še zlasti vprašanje parka pri izviru Timave in parka na Grmadi ter navtičnega pristanišča v Sesljanu, bodo ta vprašanja obravnavana na seji občinskega sveta v petek, 2. oktobra, zasedanje komisij pa je bilo sklicano za 25. september. Svetovalska skupina KPI, tako kot tudi drugi občinski svetovalci, so imeli torej teden dni časa za proučitev teh pomembnih vprašanj.
Kritika na račun uprave o slabem delovanju komisij je torej neosnovana in neopravičena, trditev, da občina oz. župan najde vedno čas za sredstva javnega obveščanja pa je zgolj demagoške narave, saj so imeli, imajo in bodo imeli občinski svetovalci vedno absolutno prednost, kadarkoli potrebujejo ali želijo Pojasnila oz. podatke o delovanju občinske uprave.
Kmalu konferenca o morskem bogastvu
Deželno ravnateljstvo za industrijo pripravlja v sodelovanju s tržaško Vele-sejemsko ustanovo 2. deželno konferenco o bogastvu morja in lagune, ki bo 30. in 31. oktobra v Trstu. Gre za manifestacijo, ki jo javni in zasebni operaterji nestrpno pričakujejo in ki jo letos ponovno prirejajo po desetih letih premora, ■in sicer v okviru 3. razstave morja.
Predvidena poročila bodo omogočila tudi primerjave na mednarodni ravni, saj sta svojo udeležbo že napovedala ministrstvo za trgovinsko mornarico s Poročilom o načrtih za posege in razvoj državnega morskega gospodarstva ter Evropska gospodarska skupnost s poročilom o smernicah v prid dežel za povečanje ribjega bogastva. Naša Dežela pa bo ob tej priložnosti predstavila osnutek organskega deželnega zakona o disciplini morskega sektorja, o katerem bodo udeleženci konference lahko poglobljeno razpravljali in predlagali morebitne popravke ali dopolnila.
Soparna vročina se je poslovila z nedeljskim dežjem
Burja in dež sta nam v dobri uri pregnala poletje in pričarala jesen
Kar čez noč je bilo treba potegniti toplejša oblačila iz omar
Po koledarski napovedi se je jesen tudi dejansko vendarle pokazala. Se v soboto smo sicer nergali nad soparnim zrakom, ki nam ni dal dihati, že v nedeljo popoldan pa se je vreme obrnilo na slaoše. Zapihal je močan veter, ki
se je pod noč sprevrgel v pravcato burjo, silovit dež pa je napojil presušena tla. V nedeljo popoldan je temperatura v pičli uri padla za skoraj 15 stopinj. Včeraj je bilo prav zanimivo opazovati sicer redke pešce po mestu.
Spopadali so se s sunki burje, ki so občasno dosegli hitrost do 60 km/h, marsikdo je, resnici na ljubo prav neu-čakamo, potegnil iz omar debele jope. Videti pa je bilo tudi posamezne zmrzline zavite v podložen dežni plašč, bundo ali vetrovko.
Čez noč, ko si je vreme dalo največ duška, so po mestu drveli avtomobili gasilcev, ki so, kot vedno ob takih vremenskih neprilikah, imeli polne roke dela. Opravili so več kot 30 posegov, v glavnem so morali odstraniti viseče napušče in televizijske antene, strešnike, ki so treščili na tla, ni pa manjkalo niti izrutih dreves in polomljenih vej, ki so otežkočale promet. Večje škode pa na srečo ni bilo.
Verjetno pa so jo skupili tudi tisti vinogradniki, ki jim v nedeljo ni uspelo pospraviti že zrelega grozdja. Vreme se je namreč tako hitro spremenilo, da res ni bilo mogoče ukrepati. Mnogi, še zlasti starejši in bolehni ljudje, že mislijo na ogrevanje stanovanj. Letos bo mogoče na celotnem teritoriju Tržaške občine prižgati centralno ogrevanje 15. oktobra, "tople" urice pa si bomo lahko privoščili vse do 30. aprila. Centralno ogrevanje bo lahko trajalo največ 14 ur na dan.
V	nedeljo zgodaj popoldne
nr v v
Tržačan umrl v nesreči na avtocesti
V	hudi prometni nesreči, ki se je Pripetila v nedeljo ob 14. uri v bližini izvozne ceste za Redipuglio na avtocesti Trst-Benetke, je izgubil življenje nilad Tržačan, ki se je peljal proti Palmanovi.
25-letni Massimo Bradaschia, iz Ul. Cicerone 8, se je vozil z avtomobilom znamke alfasud sprint, ki ga je uprav-ijal njegov 52-letni oče Pierluigi. Ta je iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzor nad vozilom in zavozil s cestiš-ča v jarek. Ob uri, ko se je nesreča Pripetila, je bila cesta suha, ker še ni začelo deževati. Po izvidih cestne policije iz Cervignana naj bi se Bradaschia naenkrat znašel v težavah zaradi avta, ki je vozil pred njim. Domnevajo, ha je sunkovito obrnil v levo, da bi se izognil pred njim vozečemu avtomobilu, pri tem pa je trčil v pregrajo na sredi avtoceste. Sunek je bil tako silovit, da je avto vrgel v jarek ob desni strani cestišča. Med nesrečo je mladenič padel iz avtomobila in obležal v jarku. Bil je pri priči mrtev. Ko so prispeli reševalci iz Tržiča, mu niso mogli več pomagati. Očeta, ki se je pri nesreči udaril v glavo in v prsni koš ter se ranil po obrazu, pa so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer se bo zdravil mesec dni.
Massimo je študiral medicino in je sledil zgledu svojega očeta, ki je priznan okulist in je trenutno primarij na °kulističnem oddelku bolnišnice v San Dona di Piave.
Navezal se je na prekrhek kapnik
Mladi jamar le za las ušel smrti v jami pri Prečniku
Reševanje mladeniča, ki se je včeraj v opoldanskih urah ponesrečil v jami pri Prečniku, je trajalo tri ure, vendar se je srečno zaključilo in mladi jamar bo kmalu zdrav.
19-letni Andrea Battisti, ki stanuje v Ul. Molino a vento 111, se je včeraj zjutraj z dvema prijateljema odpravil v jamo, ki ji pravijo »grotta delle tra-versine« in ki se nahaja v bližini odcepa pokrajinske ceste za Prečnik in mejni prehod. Mladi jamarji so hoteli napraviti nekaj fotografskih posnetkov jame za planinsko društvo »Alpina delle Giulie«. Spustili so se po prvem breznu, ki je globoko približno deset metrov. Prehodili so še kratko in spolzko strmino, nakar so hoteli »premagati« še drugo brezno, ki je globoko 40 metrov. Mladi jamarji so se združili v navezo. Andrea je šel prvi in se z vrvjo in žimarjem privezal na kapnik, očitno pa je bil pretežak, tako da se je ta naravni oprimek odlomil in je mladenič naenkrat zletel v globino. K sreči pa je žimar nekoliko zadržal vrv in omejil hitrost padca.
Eden od njegovih tovarišev je takoj šel iskat pomoči. Poklical je policijo, ta pa je obvestila gorsko reševalno službo in gasilce. K jami so prihiteli tudi agenti devinskega komisariata, orožniki in reševalci Rdečega križa. Sedem mož gorske reševalne službe se je pod vodstvom Edoarda Clementeja takoj spravilo na delo, štirje so se spustili v jamo in povlekli mladeniča na svetlo. Reševanje je bilo precej te-
žavno zaradi poškodb, ki jih je mladenič utrpel med padcem, in je trajalo tri ure. Ponesrečenca, ki se je le udaril v hrbet in v trebuh, so prepeljali v katinarsko bolnišnico. Ni še znano, če je dobil kakšne notranje poškodbe. Okreval bo v 30 dneh.
Grenak obračun pregleda tržaških gostinskih obratov
Po številnih pregledih gostinskih obratov v tržaški pokrajini, ki so jih izvedli orožniki in policija, je kvestor odredil zaprtje štirih restavracij. Pred nekaj dnevi so se namreč morali štirje ljudje zateči v bolnišnico po zdravniško pomoč, ker so zaužili pokvarjene ribe. Tri so zaradi zastrupitve celo obdržali v bolnišnici. Vsi štirje so jedli školjke v restavraciji »Marinella« na Miramarskem drevoredu 323. Orožniki in policisti so obenem odkrili, da je lastnik nezakonito zmrzoval ribe, ki jih je nato prodajal za sveže. Restavracija bo zaprta dvajset dni.
Iz istega razloga so odredili tudi zaprtje drugih treh restavracij, kjer so zmrznjene ribe in meso prodajali za sveže: to so restavracija »Punta Olmi« na cesti med Miljami in Lazaretom, ki bo zaprta deset dni, in restavraciji »Castelreggio« in »7 nani« v Sesljanu, ki bosta zaprti sedem dni.
Izdala ga je nevarna vožnja
Kljub temu da je komaj ukradel avtomobil, ni bil dovolj previden, da bi se izognil agentom. V nedeljo ponoči okrog 1. ure sta se agenta letečega oddelka Tuccio in Peressin peljala z iz-vidniškim avtomobilom po predoru Sv. Vida v smeri Sv. Marka. Naenkrat sta zagledala fiat 500, ki jima je prihajal nasproti po sredi ceste in brez luči, pri čemer ga je močno zanašalo na desno in levo. Agenta sta takoj obrnila svoj avto in dohitela vozilo še pred izhodom iz predora. Takoj jima je bilo jasno, da je mladenič, ki je sedel za volanom, avto ukradel, saj je bila platnena streha popolnoma porezana, medtem ko so bili na napravi za pogon motorja očitni znaki vloma. Ugotovila sta tudi, da je mladi tat vozil brez vozniškega dovoljenja. Pobalina sta pri priči aretirala in ga odpeljala na kvesturo, kjer so ga identificirali za 18-letnega Alberta Kotzmanna iz Ul. Marziale 17. Kotzmann se je branil rekoč, da mu je nek Fulvio posodil avto, vendar se je kmalu zatem na kvesturi oglasil zakoniti lastnik fiata 500, ki je hotel prijaviti krajo.
Stanovanjske miši
Stanovanjske miši, ki so v nedeljo popoldne obiskale stanovanje Menot-tija Ruggiera v Ul. Ghirlandaio 20, so se zadovoljile z majhnim plenom. Iz stanovanja so tatovi namreč odnesli listnico z milijonom Urin zapestno uro, vredno dva milijona in pol lir. Kljub temu da so skrbno prebrskali vse predale in omare, se za druge dragocene predmete niso zmenili.
■ Gasilci so morali včeraj reševati kaj čuden primer. Na plaži v bližini hotela Europa se je namreč nahajalo mrtvo govedo, ki je menda že več dni gnilo v morski vodi. Z motornim čolnom so ga potegnili do grljanskega portiča, kjer so mrho naložili na občinsko vozilo za smeti in odpeljali v upepeljevalnik.
-J- Nenadoma nas je zapustila naša draga sestra in teta
Viktorija Sosič (Frskova)
Pogreb bo jutri, 30. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v-opensko cerkev in nato na domače pokopališče.
Žalostno vest naznanjajo sestri Pepka in Marija, nečakinji Mara in Nadja s hčerko in z družinami ter drugo sorodstvo.
Opčine, Trst, Melbourne, 29. septembra 1987
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Po dolgi bolezni nas je zapustil
Ivan Pasarit
Pogreb bo jutri, 30. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo-Ijunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Marija, sin Nevio z ženo Edvige, nečak Marco in drugo sorodstvo.
Krmenka, Trst, 29. septembra 1987
S petkovega občnega zbora
Zveza za okolje želi razširiti svoje vrste
Zadnja leta so se v italijanski družbi pojavile najrazličnejše ekološke organizacije, društva za varstvo okolja ter Zveza zelenih, kije po nemškem zgledu preplavila italijansko politično stvarnost. Černobilska tragedija, ekološka katastrofa na Renu in podobne neprilike pa so spodbudile tržaške ljubitelje narave, da so pred letom dni ustanovili lastno Zvezo za okolje.
Natanko leto dni po 'ustanovitvi društva, so prejšnji petek predstavniki tržaške organizacije priredili svoj občni zbor. Ob res skromni udeležbi je osrednje poročilo prebral predsednik društva Andrea Wehrenfennig, ki je povedal, da zveza deluje v dokaj slabih razmerah, saj šteje le šestdeset članov, od katerih pa jih je le tretjina stalno angažirana pri delu. Obenem je organizacija zaključila svojo prvo sezono z velikim finančnim primanjkljajem, ki je močno omejeval njeno delo.
Na občnem zboru so tudi povedali, da se bodo v sezoni 1987/88 borili predvsem za dokončno rešitev proble-
mov mestnega upepeljevalnika in odlagališč za smeti, za ureditev mestnega prometa, kjer predlagajo zapreti vozilom stari del mesta ter uvesti avtobuse na metan, nadalje rešitev vprašanja pridobivanja energije (so odločno proti sinhrotronu) ter varstva kraš-kega in morskega okolja. Enotno je bil sprejet tudi predlog o poglobljenem sodelovanju s slovenskimi organizacijami, kajti doslej to ni želo pričakovanih rezultatov. Obenem bodo na tržaških šolah organizirali vrsto zanimivih predavanj, s katerimi nameravajo že pri majhnem otroku vzbuditi ljubezen do narave. Upravičeno tudi upajo, da bodo v kratkem lahko sprejeli v svoje vrste večje število mladih navdušencev. V ta namen bodo namreč organizirali oktobra meseca v Trstu mednarodni miting za boj proti jedrski energiji, od 23. oktobra do 24. novembra pa v dvorani Baroncini v Ulici Trento 8 vrsto predavanj, s katerimi mislijo popestriti svojo dejavnost.
(B. R.)
Ljubljanski borci v Rižarni
Osemdeset let Eme Glavine - Ban
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88. Od danes dalje bodo pri blagajni gledališča (tel. 631948) vpisovali nove abonmaje in potrjevali stare. Otvoritev sezone bo 20. oktobra z Bizetovo opero CARMEN.
TEATRO STABILE
Pri Teatru Slabile so v teku vpisovanja novih in potrditev starili abonmajev za gledališko sezono 87/88. Vpisovanja sprejema osrednja blagajna v Pasaži Protti (tel. 69406) do vključno 2. oktobra 1987.
LA CONTRADA - IL CRISTALLO
Gledališka sezona 87/88. Vpisovanja novih in potrditev starih abonmajev sprejema UT AT - Pasaža Protti 2, in blagajna gledališča - Ul. Ghirlandaio 12.
koncerti
Lonjerci in številni prebivalci s Ka-tinare in iz Boršta poznajo Emo Glavi-no - Ban kot vedno nasmejano in veselo razpoloženo žensko, ki prav danes praznuje svoj 80. rojstni dan. Rodila se je namreč v Lonjerju 29. septembra 1907 kot prva od sedmih otrok Ančke in Josipa Glavine, po domače Johanevih. Že kot deklica je morala skrbeti za svoje mlajše brate in sestre, zraven pa še hoditi v šolo in nomagati pri raznih opravilih. Da bi pomagala številni družini je delala pri raznih vaških kmetih, dolga leta pa je bila perica za tržaško gospodo. Leta 1933 se je poročila z Lonjercem Antonom Banom in mu rodila dva otroka. Tudi za časa NOB je Ema skupaj z vso družino prispevala svoj delež za svobodo. Dva brata, Dušan in Repi, sta se takrat borila v partizanskih vrstah.
Ljudje od vsepovsod pa poznajo Emo predvsem kot prijazno in šegavo natakarico, saj je ta posel opravljala dolgih 43 let. Stregla je v raznih okoliških slovenskih gostilnah, do pred letom dni pa je bila zaposlena v znani gostilni "Pri Ljeni" v Borštu. Z nasmejanim obrazom in dobro voljo je torej dočakala lep življenjski jubilej. Čestitkam domačih in prijateljev se- pridružuje tudi Primorski dnevnik z željo. da bi dočakala še mnogo zdravih in prijetnih dni. (mm)
Potovalni urad AURORA priredi ob
obletnici oktobrske revolucije
potovanje
v Moskvo in Leningrad
Potovanje bo od 6. do 13. novembra. Cena 735.000 lir. Informacije in vpisovanja pri Aurori, Ul. Milano 20, tel. 60261. Vpisovanje se zaključi najkasneje 10. oktobra.
razne prireditve
SLOVENSKI KLUB V
TRSTU
Ul. sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 29. t. m., ob 20.30 v bar Kulturnega doma na
PREDSTAVITEV GLEDALIŠKE SEZONE
SLOVENSKO ISII^cledališče
ABONMA 1987-88
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do 3. oktobra od 9. do 14. ure, tudi po telefonu 734265. Vpisovanje novih abonentov od 5. oktobra od 10. do 14. ure in od 16.30 do 19.30, ob sobotah od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4.
ABONENTI IMAJO PRI PREDSTAVAH IZVEN ABONMAJA 25% POPUSTA
včeraj - danes
Rižarno je v petek, 25. septembra, obiskalo okrog petdeset članov Zveze borcev in deportirancev občin Ljubljana Center in Ljubljana Bežigrad. Goste, ki jim je časnikar Franc Udovič orisal zgodovino tega uničevalnega taborišča ter zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja v naših krajih, je pričakala in pozdravila tudi delegacija Zveze deportirancev s Tržaškega.
Danes, TOREK, 29. septembra
MIHAEL
Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 17.51 - Dolžina dneva 11.51 - Luna vzide ob 13.22 in zatone ob 21.07.
Jutri, SREDA, 30. septembra
SONJA
PLIMOVANJE DANES: ob 1.12 najvišja 6 cm, ob 5.26 najnižja -5 cm, ob 12.00 najvišja 31 cm, ob 20.02 najnižja -30 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1016,2 mb rahlo narašča, veter 38 kilometrov na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, s posameznimi sunki do 70 km na uro, vlaga 48-odstotna, nebo oblačno, morje zelo razgibano, temperatura morja 24 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Cristina Visintin, Leonardo Candito, Jacopo Tramarin.
UMRLI SO: 86-letna Elda Pangher, 73-letna Albina Batagely, 79-letna Irma Sa-vio, 83-letna Alessandra Pobega, 80-letna Francesca Bassi, 73-letna Florinda Coz-zuto, 79-letna Vittoria Sossi, 84-letna Pie-rina Ferluga, 58-letni Giovanni Vivin, 76-letni Salvatore Slabile.
Repentabor - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe. V nedeljo, 4. oktobra, ob 18. urkv repentabrski cerkvi SKLADBE GEORGA PHILIPPA TELE-MANNA. Izvajajo: Klemen Ramovš, Paolo Faldi, Irena Pahor, Dina Slama.
XI. glasbeni september. Nocoj, 29. t. m., ob 20.30 bosta v evangeličansko-lute-ranski cerkvi nastopila pianista Valentina AGOSTINI in Corrado GREGO. Jzva-jala bosta skladbe Stravinskega, Faureja in Ravela.
V četrtek, 1. oktobra, ob 20.30 bo v evangeličansko-luteranski cerkvi nastopil WIENER SCHUBERT TRIO.
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri. V nedeljo, 4. oktobra, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert NONETA VITRA iz Ribnice na Dolenjskem. Na sporedu pesmi Marija Kogoja, Rada Simonitija in Radovana Gobca.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. septembra, do sobote, 3. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žav-Ije).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. San Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. dp 20. ure.
čestitke
Rodila se je KATJA. Srečni mamici Disli, očku Eziu in bratcu Mauru čestitamo Breda, Mojca in Matjaž.
menjalnica			28. 9. 1987
Ameriški dolar		..	1300.—	Japonski jen			 8,—
Nemška marka 		717,—	Švicarski frank 			 866 —
Francoski frank		213.—	Avstrijski šiling			 101,75
Holandski florint 		637.--	Norveška krona 			 194,—
Belgijski frank		33,50	Švedska krona			 203,50
Funt šterling		..	2130,—	Portugalski eskudo ..		 9,—
Irski šterling		..	1910 —	Španska peseta			 10,—
Danska krona		184,-	Avstralski dolar 			 900,—
Grška drahma 		9,—	Debeli dinar			 1,20
Kanadski dolar 		975 —	Drobni dinar			 1,20
izleti
kino
Kriška sekcija VZPI-ANPI priredi v soboto, 3., in v nedeljo, 4.- oktobra, v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK OB POIMENOVANJU SEKCIJE PO EVAL-DU ANTONČIČU. V soboto bo kulturna akademija, v nedeljo pa shod z gosti iz Gribelj in TPPZ P. Tomažič.
KD V. Vodnik vabi na koncert skupine SWINGING' FAST FOOD v petek, 2. oktobra, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni!
razna obvestila
SPDT prireja v nedeljo, 11. oktobra, tradicionalni avtobusni izlet v neznano; prireja ga 'skupno s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane. Odhod ob 7. uri izpred sodne palače. Hoje bo skupno od 3 do 4 ure. Cena izleta
12.000	lir. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/II, tel. 767304).
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 4. oktobra, strokovno vodeni izlet na Passo Pura (1.470 m) in po naravoslovni pati "Sentiero Tiziana Weiss". Odhod izpred sodne palače v Trstu ob 6.30, ob 9. uri zbirališče na trgu v Am-pezzu Carnico. Predvidene so 4 ure hoje. Prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika.
SKD Slavec iz Ricmanj priredi v nedeljo, 18. oktobra, enodnevni izlet v Brežice, Pleterje in Laško. Vpisovanje na sedežu društva danes, jutri in v četrtek od 20. do 21. ure. Tel. 280808.
ARISTON - 16.30, 22.00 Giulia e Giulia, r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, Gabriel Byrne, Gabriele Ferzetti.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Good morning Babilonia, dram., It., 1987, 120'; r. Paolo e Vittorio Taviani; i. Vincent Spano, Greta Scacchi.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 Oci cior-nie, It., 1987, r. Nikita Mikhalkov; i. Marcello Mastroianni, Silvana Man-gano
PENICE - 17.00, 22.15 La piccola bot-tega degli orrori, srh. kom., ZDA 1986, 100'; r. Frank Oz; i. Rick Mora-nis, Ellen Greene
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Preda-tor, fant., ZDA; r. J. McTiernan; i. A. Schwarzenegger.
EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Appunta-mento al buio, kom., ZDA 1986, 100'; r. Blake Edwards; i. Kirn Basin-ger, Bruce Willis
EDEN - 16.00, 22.00 Love for šale (Amore in vendita), porn., □ □
VITTORIO VENETO - Danes zaprto.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Ricerca-ti, ufficialmente morti, vojni.
MIGNON - 16.30, 22.15 II ragazzo dal kimono d'oro, pust.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Fantasia, ris., Walt Disney, ZDA 1940, 120'.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Pregled srhljivke: Avventura nel tempo
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Crimini del cuore, kom., ZDA 1986, 105'; r. Bruce. Beresford; i. Diane Keatort, Jessica Lange, Sissy Spaček.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 A grande trepada, porn., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Caffe, te o me, pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
KRUT obvešča, da se začne 15. oktobra tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/B - tel. 631084.
Slovenska prosveta prireja pred novo gledališko sezono srečanje z vodstvom in člani SSG, ki bo v četrtek, 1. oktobra, v Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3, z začetkom ob 20. uri.
SKD Tabor - Opčine obvešča, da bo prvo srečanje udeleženk telovadnega tečaja v Prosvetnem domu na Opčinah v četrtek, 1. oktobra, ob 16. uri.
Godbeno društvo Prosek prireja tečaj za mlade godbenike. Interesenti naj se javijo do 2. oktobra v drogeriji Ukmar na Proseku ali ob torkih in petkih od 20. do 21. ure v Soščevi hiši na Proseku.
KD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo potekalo vpisovanje v plesno šolo za otroke in mladince od 6. do 14. leta starosti jutri, 30. t. m., od 17. do 18. ure na tel. 228497.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi vse starše gojencev Glasbene šole danes, 29. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom v Ricmanje na sestanek s profesorji in slovenskim pedagogom Umbertom Radojkovičem, profesorjem Glasbene šole Piran.
Sklad M. Čuk obvešča zamudnike naj naročijo slike poletnega centra do jutri, 30. septembra, v Prosvetnem domu na Opčinah pri g.e Valeriji. Vse naročene slike pa lahko dvignejo od 5. oktobra dalje.
KD Lipa obvešča, da bo pevska vaja danes, 29. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu.
mali oglasi
MLAD slovenski par kupi hišico na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. 815701 ob večernih urah.
PRODAM zazidljivo parcelo 2.600 kv. m v Križpotu - Mačkolje. Tel. 228803.
PRIVATNO prodam stanovanje v Rojanu: kuhinjski kot, dnevna soba, sobica, spalnica, kopalnica, dva balkona in klet. Tel. 723671 ali 417814.
GOSTILNA na Krasu nujno išče kuharico. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Kuharica«.
GOSPA srednjih let išče katerokoli zaposlitev v popoldanskih urah. Tel. 280674.
PRODAM lancia beta 2 V 1600 1981,
70.000	km, za 1.400.000 lir. Tel. 0481/882317.
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje, Štradalta, tel. 0481/882343. Dobava tudi na dom.
GROZDJE ZA VINO
na državni cesti 202 med Opčinami in Prosekom pri
kampingu »PIAN DEL GRISA« Od 23. sept. dalje
KONČNO TUDI V TRSTU
JCC3
okraKer
pohištvo
UL. FLAVIA 53
NOVA VELEBLAGOVNICA SEDEŽNIH GARNITUR
Sedežne garniture z odparajočo prevleko iz tkanine 990.000 lir

Bfll/B BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLII\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
zastopnik IpatiiaicaJ usnjene sedežne garniture
PO 1.950.000 LIR
V naši trgovini je vedno na razpolago 300 sedežnih garnitur
MOLLAFLEX
EDINA POSTELJNA VZMETNICA IZDELANA V TRSTU
slike, ki niso le spomin
lida turk
Cez Greto v Barkovlje
V starih časih se je v Barkovlje šlo le čez Greto. Ni bilo spodnje ceste, ki danes pelje iz mesta vse do Miramar-skega gradu, od tod ob obali naprej do Sesljana, Devina, Štivana in dalje. Še do dvajsetih let prejšnjega stoletja cesta čez Greto ni bila cesta v pravem Pomenu besede. Po Greti je tekel le ozek in kamnit klanec, speljan po trasi stare rimske ceste. Tako je popotniku kar naprej grozila nevarnost, da ga oplazi po glavi ali opraska po licu štrleča veja iz žive meje, ki je obdajala vinograde. Nekdanji pisci radi poudarjajo krasen razgled, ki se je po tej Poti ponujal popotniku in ga tako poplačal za vse nevarnosti, katerim se je od Grete do Barkovelj izpostavljal.
Nekoč so bile Barkovlje precej manj naseljene. Domačini so si domove zidali v rebri, do njih so peljali le ozki in strmi klanci, ki so vzporedno, ne da bi se med seboj križali, povezovali spodnji del vasi z zgornjim. Vse do obale so se razprostirali njive in vinogradi. Morje se je veliko globlje zajedalo v kopno: pomislimo le, da takrat ni bilo spodnje ceste, ne parkirišča in gozdička, ki so ju "zgradili" šele Po drugi svetovni vojni.
Občinsko cesto so speljali leta 1818. Široka je bila 27 klafter. (Klaftra je stara dolžinska mera, ki je obsegala razpon med odročenima rokama, torej od 1,7 m do 2,5 m.) Ob polovici prejšnjega stoletja je nastala tudi obalna cesta, ki je Barkovlje povezovala z mestom. Takrat so naredili nasip in morje zajezili nekoliko dlje od prejšnjega roba obale. Nabrežje, po domače Rivjera, je kmalu postalo priljubljeno sprehajališče za mestne dame in gospode. V Barkovlje se je preselilo veliko meščanov. Ob morju so začele rasti hiše kot gobe po dežju: bivati v Barkovljah je za meščane postalo namreč zelo imenitno. Še danes zato velja pravilo, da pravi Barkovljani prebivajo v bregu in ne v prvi vrsti hiš, ki so tik ob Miramarskem drevoredu!
S časom seje spremenila tudi Greta. Ovinek pod Sanco, kjer še danes Bela cesta pelje iz Trsta na Konto vel, je videz s stare razglednice ohrariil vse do leta 1927, ko so na staro trdnjavo postavili svetilnik in ga poimenovali Svetilnik zmage.
Pripravlja:
Iztok Jelačin	nedelja ob 11.
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
uri
Tokrat imamo spet dve lestvici, tedensko in mesečno, seveda pa nismo pozabili tudi na žrebanje...
Mesečna lestvica:
1.	Martin Krpan - Še je čas
2.	U2 - With Or VVithout You
3.	Vasco Rossi - Ciao
4.	Susanne Vega - Luka
5.	Bazar - Amerika
6.	Alberto Fortis - Qui la luna
7.	Johnny Hatez Jazz - Shattered Dreams
8.	Little števen - Bitter Fruit
9.	Brian Adams - Heat Of The night 10. Avtomobili - Ljubezen ne stanuje tu
Mesečni lestvici lahko dodam le nekaj statistike: Krpani so tretjič zapored na vrhu z motivom meseca, U2 so na mesečni lestvici že petič, pa nikoli prav na vrhu... Vasco Rossi, Bazar in Little števen so na mesečni lestvici drugič, ostali pa prvič. Zanimiva pa je tudi tedenska lestvica:
ted. na I. 14 6 6
3
4 21
4
7
2
pr. ted. 1 2
3 8 7
4
5
6 10
1.	Martin Krpan - Še je čas
2.	Vasco Rossi - Ciao
3.	Susanne Vega - Luka
4.	Brian Adams - Fleat Of The Night
5.	Johnny Hates Jazz - Shattered Dreamš
6.	U2 - With Or VVithout You
7.	Alberto Fortis - Qui la luna
8.	Bazar - Amerika
9.	Avtomobili - Ljubezen ne stanuje tu 10. Zucchero - Con le mani
Na prvih treh mestih ni sprememb, zelo pa je »zamešana« sredina. Edina novost je komad Con le mani, ki ga prepeva Zucchero...
Še nagrajenci v septembru: majico Primorskih novic prejme Tomaž Gržina iz Izole (Zadružna 6), darilni komplet koprske Splošne banke bo dobila Barbara Fobič iz Kobdilja 47 (Štanjel), bedže Vročih 10 pa Ana Škapin iz Rodika 13/a (Kozina), Mario Golubič (30. divizije 4) in Olga Filipovič (Stara cesta 12), oba iz Portoroža. Čestitke, ostalim pa več sreče prihodnjič, predvsem pa na zaključnem žrebanju, ko bomo delili kasetofon...
Z nagradami sodelujejo:

k	A Zolomlttvc
trio»k*QO I tltko Tre


Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:
Naslov:.......
Glasujem za:...
Moj predlog:..
današnji televizijski in radijski sporedi
C RAI 1___________________________
7.15	Inf. odd.: Uno mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi (7. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	TV film: II marchio del diavolo
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Dok. oddaja: Ouarkov svet 14.50 Risanka: Gristi il draghetto
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - Sever kliče Jug
16.00	Risanka: Trollkins
16.20	Nanizanka: La baia dei cedri
16.45	Glas. odd.: Canzoniere italiano
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Rubrika: Te lo do io il Brasile
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Effetto Nuvolari
22.00	Dnevnik
22.10	Gledališki variete: Pulcinella senza maschera
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Izobraževalna oddaja: Bodočnost prirodopisa (1. del)
0.35 Šport: odbojka ZSSR-Italija
RAI 2________^
11.55	Nad.: Cervi volanti (2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nanizanka: Tuono blu
15.25	Film: Ercole contro i tiranni di Babilonia (pust., 1964, r. Domeni-co Paolella, i. Rock Stevens, Mario Petri)
16.55	Rubrika: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Blondie
18.25	Filmske novosti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Picnic (kom., ZDA 1955, r. Joshua Logan, i. William Hol-den, Kirn Novak)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Kviz: Il milionario (vodi Jocelyn)
23.30	Dnevnik - kratke vesti
23.45	Nočni film: Aguirre, furore di Dio (pust., ZRN 1975, r. Werner Herzog, i. Klaus Kinski)
[jt^ RAI 3
16.00	Šport: atletika (prenos iz Perugie)
16.30	Šport: Mladinske športne igre -otvoritev (prenos iz Rima)
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Nadaljevanka; Le inchieste del commissario Maigret -. Maigret in pensione (2. del)
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.05	Izobraževalna oddaja: Italijanščina in Italijani danes v svetu -Izguba jezika (2. del)
20.30	Nanizanka: Telefone giallo - Il caso della baronessa De Magis-tris (1. del)
21.30	Film: Rapina a mano armata (krim., 1955, r. Stanley Kubrick,
i.	Stanley Kubrick, Sterling Hayden, 1. del)
22.10	Dnevnik
22.55	Film: Telefono giallo (2. del)
23.10	Dnevnik - zadnje vesti
23.15	Deželne vesti
23.30	Koncert: Oueen - We will rock you
[	RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Šolska TV: psihologija, naravoslovni dan
11.00	Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
16.35	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.40	Poročila
17.45	Mladinska oddaja: Periskop -Gusarji na Cresu
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	TV drama: Ifigenija v Avlidi (Evripid, r. Tomoslav Radič, i. Vanja Drach, Neva Rošič; delo, ki ga je grški tragik napisal tik pred smrtjo in v izgnanstvu, pripoveduje o vzrokih in udeležencih trojanske vojne. Glavna junakinja je Ifigenija, ki .jo oče na zahtevo boginje Artemide hoče žrtvovati, da bi bila grški vojski zmaga zagotovljena.)
21.35	Glasbena oddaja: Ko mislim nate - Samospevi Rada Simonitija (izvaja Jurij Reja)
22.55	Dnevnik
fH) TV Koper ____________________
17.00	Otroški spored: Il sabato dello Zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite Rubate
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
ŠPETER — Ob začetku šolskega leta v dvojezičnem centru TRST — Študije o lokaciji sinhrot -rona na pobudo WWF VIDEM — Zadruga Lipa na videmskem razstavišču
TRST — Predstavitev sezone operne hiše Verdi
GORICA — Z razstave gob
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: Girandola (glas., r. Mark Sandrich, i. Fred Astaire, Ginger Rogers)
22.00	TVD Vsedanes
22.15	Nadaljevanka: La bufera (2. del)
23.30	Rubrika z Barbaro Bouchet
23.45	Šport: košarkarsko prvenstvo A 2 lige, Cuki-Jollycolombani
|jj| CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanke: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 Il pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Donne verso Fig-noto (vestern, ZDA 1951, r. William A. Wellman, i. Robert Taylor, Denise Darcel)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tramoglieema-rito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	TV film: L'eredita dei Guldenburg (2. del)
22.30	Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanka: Sceriffo a New York
j ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: La donna scar-latta (kom., Fr. 1969, r. J. Valere, i. M. Vitti)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cream'y, Juny Peperi-na, MinyPony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira ilmondo
16.15	Nanizanka: Il Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Il Grinta (vestern, ZDA 1969, r. H.Hathaway, i. J. Wayne)
22.45	Aktualno: Državni festival prijateljstva 1987
22.55	Film: Le radici del cie-lo (pust., ZDA 1958, r. John Huston, i. Trevor Howard)
1.25	Nanizanka: La legge di Mc Lain
ITALIA1________
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: M.A.S.H.
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La fami-glia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Maple Town,
20.15	Piccola bianca Sibert
20.30	Film: Star Trek III (fant., ZDA 1984, r. L. Nimoy, i. William Shatner)
22.30	Rock opolnoči
0.30 Nanizanki: La strana coppia, 1.00 cosi cosi.
1.30	Ai confini della realta
gnjgli TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Nad.: Signore e padro-ne, 15.00 Dancing Days
16.30	Nan.: Fantasilandia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: I predatri dellldolo d'oro
20.30	Film:	Tom Jones
(pust., VB 1963, r. Tony Richardson, i. Albert Finney, S. York)
22.30	Nanizanki: Il profumo del potere, 23.30 Al banco della difesa
0.30 Film: I figli del divor-zio (dram., 1980, r. Jo-anna Lee, i. Barbara Feldon)
rt telefriuli
13.00	Zdravniška rubrika: Trentatre
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Risanke
15.00	Nanizanka: George
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: Odissea
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nan.: I cercatori d'oro
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba: Il tappeto orientale
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica; 8.10 Nediški zvon; 8.40 Glasbeni almanah; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-13.00 Torkov zbornik: od prehrane do potrošništva (1. del); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 14:45 Glasbene skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem; 15.10-17.00 Torkov zbornik: od prehrane do potrošništva (2. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: I Madrigalisti di Vene-zia; 18.00 Radijska pripoved; 18.35 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.45 Ansambel A' la carte; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura; 21.05 Radijska igra; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Operetna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Poročila;
8.00	Prenos Radia Ljubljane; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti in popevka tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Informativna oddaja: Za varnejši jutri; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dober dan; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Aktualno: Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Filmske novosti; 11.15 Oddaja o turizmu; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Informativna oddaja: Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizirani; 17.00 Bubbling; 17.33 Bazar; 18.00 Voila, studio je nared!; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.30 Glasba po željah; 17.00 Okno na Benečijo (pon.); 18.40 Oddaja tabornikov RMV; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
V Gradišču znanstveni center ICAS za sodelovanje z državami v razvoju
Kljub doslej slabi sezoni na razstavi 330 sort gob
Prirejal bo srečanja, tečaje, simpozije
V Gradišču so včeraj uradno predstavili javnosti novo mednarodno znanstveno inštitucijo na visoki ravni. Gre za Mednarodni center za uporabne znanosti ICAS {International Centre for Applied Sciences), ki bo deloval s sedežem v Gradišču. Ustanovitelji Centra so znanstveniki, ki delujejo v okviru Centra za teoretsko liziko v Miramaru, drugi vidni predstavniki znanstvenega in akademskega sveta ter predstavniki industrije, predvsem večjih družb, ki sodelujejo z državami v razvoju.
Osnovni namen novoustanovljenega Centra je namreč delovati na področju mednarodne kooperacije s t.i. tretjim svetom. Konkretno naj bi v Gradišču prirejali srečanja med znanstveniki, tako v obliki posvetov in nekajdnevnih seminarjev, kot tudi daljših tečajev za tehnike iz držav v razvoju. Zaobjeli naj bi predvsem nekatere znanstvene panoge, ki so danes prvenstvenega pomena za nerazviti svet: gre za vprašanja energetskih virov in valorizacijo surovin, študije na področju termodinamike in prevozov usmerjene predvsem v razvoj industrijskih projektov ter za izboljšanje proizvodnih procesov v rudarski in kemijski industriji.
Predsednik Centra je prof. Hassan R. Dalafi, nekdanji rektor znanstvene univerze v Teheranu in član Miramar-skega centra. V znanstvenem odboru
so akademski profesorji in predstavniki industrije. Nekaka pokrovitelja nove pobude sta nobelovca prof. Carlo Rubbia in prof. Abdus Salam. Na predstavitveni tiskovni konferenci so bile med drugimi zastopane družbe SNAM-Progetti, SNIA iz Milana, Montedison, CECA (it. predstavništvo francoske družbe ELF), multinacionala ARMCO, Enichem, Chimica Friuli, Soteco. Taka prisotnost dokazuje zanimanje industrije za novi center, ki bi moral zadobiti pomembno vlogo na evropski in svetovni ravni.
V Gradišču naj bi se namreč srečevali znanstveniki in tehniki iz razvitega in nerazvitega sveta. Prišlo naj bi predvsem do izmenjave informacij, znanja, izsledkov najnovejših raziskav in seveda možnosti njihove konkretizacije v proizvodnji. V tem pogledu delovanje Centra ne bi bilo zanimivo samo za tehnike iz tretjega sveta, ki bodo preko Gradišča lahko prišli v stik z laboratoriji italijanskih univerz ter podjetij, pač pa tudi za industrijo, ki je usmerjena predvsem v mednarodno kooperacijo.
Da mislijo resno, dokazujejo pobudniki že s prvim seznamom pobud. Do decembra naj bi se zvrstilo 8 mednar-donih tečajev, srečanj, simpozijev. Prvi bo od 1. do 8. oktobra posvečen geoloških in geofizikalnim metodologijam.
Izbira Gradišča ni naključna, so povedali. Kraj je primeren za pobude, ki naj bi se jih udeleževalo po 30-40 znanstvenikov, poleg tega je na pol poti med univerzama v Vidmu in Trstu. Ne nazadnje pa je pomembno vlogo pri izbiri igrala gostoljubnost tamkajšnje uprave, ki je ponudila znanstvenikom primerne prostore. Sedež centra ICAS bo začasno v palači Tor-riani v Gradišču. Čez nekaj mesecev se bo preselil v palačo, kjer je sedaj Pretura, končni sedež pa naj bi bil v gradu ob Soči, ki ga preurejajo.
Slikar Zoran Mušič nocoj častni občan
V občinski sejni dvorani bo nocoj ob 18. uri pomembna slovesnost ob podelitvi častnega naslova svetovno znanemu slikarju Zoranu Mušiču. Sklep je goriški občinski svet sprejel soglasno na seji 7. t. m.
Slovesnosti se bo udeležil tudi slikar Mušič, ki živi med Benetkami in Parizom. Prav v Parizu je v zadnjem času močno zaposlen s pripravo antološke razstave svojih del v znanem centru Beabourg.
Slovesnosti na občini bo sledilo odprtje razstave Mušičevih del (kakih deset slik) v pokrajinskem muzeju v Attemsovi palači.
Prvič na. ogled tudi izredno redka goba
■■IIP
Vreme doslej letos ni bilo naklonjeno gobam. Vroč in do pred nekaj dnevi suh september je namreč zakasnil začetek prave gobarske sezone. Večina vrst gob namreč ljubi, poleg dežja, tudi nekoliko hladnejše vreme. Zato so se morali gobarji pošteno natruditi, da so zbrali dovolj primerkov vsakovrstnih gob in tudi letos pripravili razstavo na pokriti tržnici.
V nedeljo Kolesarjenje prijateljstva
Kolesarjenje prijateljstva — letos desetič. Priredili ga bodo v nedeljo, 4. oktobra dopoldne. Start in cilj bosta v Novi Gorici, pred Športnim parkom. Prireditelja sta Zveza telesnokulturnih organizacij Nova Gorica in Obsoška skupina za socialni turizem iz Gorice, v sodelovanju z Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji. Tudi tokrat bodo udeleženci imeli na razpolago dve progi in sicer 30-kilometrsko in 80-kilometrsko.
Prijave sprejemajo v uradu ZSŠDI, na sedežu skupine TGS, Ul. Don Bos-co 48, v Katoliški knjigarni, v knjigarni Giss, v potovalnih uradih IOT in Appiani ter v uradu ZTKO v Novi Gorici. Vpisovanje se zaključi 2. oktobra.
SLOVENSKO STALNO __ GLEDALIŠČE
ABONMA 1987-88
Vpisovanje abonentov od 1. do 19. oktobra vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v KULTURNEM DOMU, Ul. Brass 20, telefon: 33288.
ABONENT!
IMAJO PR! PREDSTA VAH IZVEN ABONMAJA 25% POPUSTA
Zaključek tridnevnih prireditev ob odprtju
Prva akademija v novi telovadnici
Slavnostna športno-kulturna akademija je v nedeljo popoldne sklenila tridnevne prireditve ob odprtju nove telovadnice v Drevoredu XX. septembra, zraven Katoliškega doma. Ob začetku nedeljske prireditve je spregovoril Andrej Kosič, predsednik Odbora za gradnjo telovadnice. Obnovil je pot, ki je privedla do odprtja tega pomembnega objekta, od prve zamisli, preko predstavitve načrta in položitve temeljnega kamna, do končne predaje namenu. Mladina se bo v novi telovadnici lahko udejstvovala z zdravimi športnimi dejavnostmi, je dejal, in izrekel željo, da bi ti prostori postali
redno zbirališče za mlade in ne samo mlade.
Kosič se je tudi zahvalil vsem, ki so omogočili dograditev telovadnice. Razen deželnega prispevka je namreč veliko večino stredstev prispevala naša narodnostna skupnost, njeni ljudje in ustanove.
Še nekaj je bilo govorov na nedeljski prireditvi. O pomenu pridobitve novega objekta, kontinuiteti s preteklostjo, saj se telovadnica odpira natanko 25 let po bližnji kulturni dvorani, dejavnostih, ki naj bi se odvijale v novih prostorih so spregovorili Martin Kranner, Kazimir Humar in Drago
Ugoden obračun modnega sejma
Naval obiskov na Flash moda
Že ob prvih dveh izdajah so izkušnje pokazale, da je modni sejem vabljiv ne samo za operaterje, pač pa tudi za širše občinstvo. To ugotovitev potrjuje tudi tretji sejem Flash moda, ki se je zaključil sinoči na razstavišču ob Ločniškem mostu. Po prvih nepopolnih podatkih, ki še ne upoštevajo obiskov zadnjega dne, je bil odziv obiskovalcev res množičen.
V prvih štirih dneh je razstavišče obiskalo med 20 in 25 tisoč ljudi. Pravi naval so beležili v nedeljo, ko so našteli skoraj 15 tisoč obiskovalcev v enem samem dnevu. S to premiso lahko računamo na odličen končni obračun, nam je včeraj povedal predsednik sejemske ustanove Tripani. Organizatorji so namreč gotovi, da bo kočni seštevek presegel število obiskovalcev pomladanske izdaje sejma (30 tisoč).
Tudi v drugih pogledih so ocene pozitivne. Na sejmu so predstavili modne novosti za jesensko in zimsko sezono in zabeležili veliko zanimanje s strani operaterjev na področju mode.
Štoka. Govorniki so med drugim še poudarili, da je uresničitev načrta telovadnice dokaz o življenjskosti in trdoživosti Slovencev v Gorici, obenem pa tudi faktor za utrjevanje narodnostne zavesti.
Športno-kulturna akademija je gledalcem ponudila nekako pokušnjo dejavnosti, ki naj bi se odvijale in razvijale v novi telovadnici. Po uvodnih notah godbe na pihala iz Prvačine so namreč nastopili dekleta Baletne skupine iz Štandreža, ntmična skupina učenk šole Milojke Štrukelj iz Nove Gorice, skupina za ritmično gimnastiko pri društvu 01ympia, otroški zbor iz Steverjana, telovadci Unione Gin-nastica Goriziana, odbojkarska skupina Olvmpia, pevski zbor Lojze Bratuž ter folklorna skupina iz Radgone na Koroškem.
Skupščina KGS
Drevi ob 18. uri je napovedana seja Glavne skupščine Kraške gorske skupnosti. Dnevni red zasedanja je dokaj obsežen. Med drugim mora skupščina odobriti še proračun za letos ter odobriti vrsto drugih sklepov. Kot zadnja je na dnevnem redu točka o obnovitvi vodilnih organov Kraške gorske skupnosti.
čestitke
Alojz Peric s Poljan praznuje danes 85 let. Ob visokem jubileju mu čestitajo žena Marija in otroci z družinami.
Zračni vrtinec prizadel zaselek Dol pri Cepovanu
Šest oseb (dve težko) ranjenih v silovitem trčenju pri Angorisu
Predsednik Goriškega mikološkega društva Tarcisio Figar je v pozdravnem nagovoru v nedeljo pohvalil prizadevnost članov. Ker v nižinah še ni bilo gob, so se pomaknili v višje gorske lege in tako nabrali kar 330 raznih vrst gob. Na tržnici so tako v nedeljo in včeraj bili na ogled primerki vsakovrstnih gob, ki uspevajo v naši širši okolici. Ob vseh najbolj znanih užitnih gobah, ki jih dobro poznajo sladokusci, so predstavili še druge, manj znane vendar prav tako okusne, nadalje pa še neužitne in tudi strupene gobe.
S pravim ponosom pa so razkazovali gobo fomes officinalis. Gre za redkost, ki je v zadnjih letih prvič prikazana na kaki razstavi in so jo doslej tudi najbolj vneti gobarji lahko videvali le na sliki. Drvasta goba z življenjsko dobo tudi do 70 let je namreč skoraj povsem izginila iz naših krajev: v preteklosti so jo uporabljali za izdelovanje grenkih likerjev ali kot dodatek pivu, zaradi grenkega okusa, ki ga daje ta goba. Prikazani primerek je eden od članov društva staknil v oddaljenih južnotirolskih gorah.
Ljubitelji gob sedaj z zaupanjem gledajo na razvoj vremenskih razmer. Z dežjem in ohladitvijo pričakujejo več jurčkov in seveda zmanjšanje njihove cene, ki še presega 20 tisočakov za kilogram.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev
javlja, da bo od 1. oktobra spet rekreacijska telovadba in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure v telovadnici Kulturnega doma.
Seja uporabnikov Kulturnega doma (dvorane) bo danes, 29. septembra, ob 18. uri v mali dvorani.
Košarkarska sekcija ŠZ Dom obvešča, da se bodo danes pričeli treningi za igralce minibasketa (letnik 76 in mlajši). Treningi bodo ob torkih in petkih v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 15. uri.
Tečaj ruskega jezika bo tudi v Gorici in sicer na pobudo združenja Ita-lia—SZ. Prijave in informacije na sedežu Združenja v Trstu, Ul. Torrebian-ca 13, tel. 040—60158.
razstave
Razstava v Kulturnem in športnem središču Danica na Vrhu bo odprta še danes in jutri od 17. do 20. ure.
Zračni vrtinec je v soboto pozno popoldne povzročil precej škode na območju Čepovana, posebej pa v zaselku Dol. Po ugotovitvah novogoriškega štaba za civilno zaščito, je veter poškodoval strehe na devetih stanovanjskih objektih ter na dvanajstih gospodarskih poslopjih. Veter je poškodoval, oziroma razkril okrog 570 kvadratnih metrov streh in povzročil škodo na strešnih konstrukcija, žlebovih itd. Vrtinec je največ škode povzročil na
eni stanovanjski hiši in na bližnjem kozolcu, ki se je skoraj v celoti porušil. Pod kozolcem so bili spravljeni traktor, osebni avto in nekaj drugega orodja.
Posledice neurja so krajani že v soboto oziroma v nedeljo dopoldne v glavnem odpravili, tako da nalivi v nedeljo popoldne niso povzročili dodatne škode.
Veter je povzročil nekaj škode tudi v gozdovih in na sadnem drevju.
Izliv industrijskih odplak v morje v Tržiškem zalivu
Morje v Tržiškem zalivu je ob koncu tedna onesnažil velik oljnat madež. Zapazili so ga v nedeljo zjutraj, umazana voda pa je v zaliv pritekala tudi še včeraj dopoldne. Preiskovalni organi so kaj kmalu ugotovili, da je oljnata tekočina pritekla v morje po kanalu San Giusto. Omenjeni kanal teče skozi industrijsko cono in je prav med tamkajšnjimi podjetji po vsej verjetnosti iskati odgovorne za tako dejanje. Morje je bilo umazano v neposredni bližini jadralnega centra Oscar Cosulich, madež pa se je hitro širil tudi proti turističnemu centru Hanni-bal.
Iz pristaniškega poveljstva so poklicali na pomoč posebno plovilo družbe Crismani. Preiskovalci so ugotovili tudi, da je poleg oljnatega madeža v morski vodi še druga snov rjavkasto-rdečkaste barve, ki najbrž prihaja iz kake kovin-sko-predelovalne industrije.
O zadevi je pristaniško poveljstvo uradno seznanilo KZE in tudi sodstvo. V teku je preiskava, za-ugotovitev krivcev. Zadeva je toliko bolj zaskrbljujoča, ker je to že tretje onesnaženje morja na tem kraju v zadnjih mesecih. Povedati je treba tudi, da so bila skoraj vsa kopališča na Tržiškem poleti zaprta zaradi onesnaženega morja. Skrajno neodgovorna in,nevarna dejanja se torej nadaljujejo.
Križišče pokrajinske in državne ceste pri Angorisu sodi, po številu težkih prometnih nesreč, med najbolj nevarne točke na cestah na Goriškem. Zadnja nesreča se je pripetila na tem mestu v nedeljo ponoči, pravzaprav včeraj, v prvih jutranjih urah. Okrog poldruge ure zjutraj sta v križišču silovito trčila fiat ritmo in renault 5. Šest oseb je bilo ranjenih, od teh dve hudo. To sta 33-letni Enrico Montorosi iz Livorna in 27-letna Francesca Rugato iz Čedada. Pridržali so ju na zdravljenju za 90, oziroma 30 dni. Lažje poškodbe so zadobili 24-letni Nazzareno Rossano, finančni stražnik v Fossalonu, Michele Tollaroda, prav tako finančni stražnik v Gradežu, podoficir vojske Domenico Sciaretta in Domenico Mangraviti iz Gradeža. Vse so sprejeli v bolnišnico v Gorici s prognozo ozdravljenja v desetih dneh.
Dinamiko nesreče ugotavljajo karabinjerji iz Gradišča. Po do zdaj razpo-ložčljivih podatkih naj bi Rossano, ki je upravljal fiat ritmo, zapeljal iz pokrajinske na državno cesto, v trenutku ko je iz smeri Vidma z renaultom pripeljal Montorosi. V njegovem vozilu je bila tudi 27-letna Francesca Rugato. Trčenje je bilo zelo močno in le za las ni prišlo do težjega obračuna. Avtomobila sta bila v nesreči povsem razbita in primerna sampo še za na odpad.
Spolzko cestišče in slaba vidljivost sta v nedeljo zvečer botrovali še vrsti
drugih nesreč na cestah na Goriškem, ki pa so se vse končale le z gmotno škodo.
Nekoliko neobičajna nesreča pa je v, nedeljo zjutraj doletela 72-letno Gian-nino Pillan Mattiroli iz Ul. Čampi. Peljala se je s kolesom po Ulici Palladio, ko je nerodno padla in si nalomila kolk. Menda je do nesreče prišlo, ko se je ženska skušala ogniti psu, ki je nenadoma pritekel na cesto.
Izgubil se je na avtocesti
Skoraj 17 ur so agenti policije, gasilci in karabinjerji iskali jugoslovanskega državljana, 48-letnega Akija Asa-hoskega, ki se je izgubil. Našli so ga v nedeljo popoldne pri Selcih, ko se je mirno sprehajal. Asahoski se je s sinom in še tretjo osebo peljal z avtom, namenjen v Jugoslavijo. Na avtocesti, nekje na območju Močil, je poprosil sina naj za trenutek ustavi, ker ga je nekam gnalo. Sin je res ustavil, oče, je izginil v grmovju in, preprosto, ni ga bilo več. To se je zgodilo v soboto pozno ponoči. Ker klicanje in iskanje ni dalo rezultata, je sin odpeljal naprej in obvestil komisariat v Tržiču. Poizvedovalna akcija je stekla takoj, vendar so Akija našli šele naslednji dan popoldne.
_____________kino_______________
Gorica
CORSO 17.00-22.00 »007 zona pericolo-sa«.
VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »II bacio della donna ragno«. VITTORIA 17.30-22.00 »Parossismo erotico«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30 in 20.30 »Avtoštopar«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497-
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Jolanda Chiades vdova Feresin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Vittorino Vidoni iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glav' no pokopališče.
Prispevajte
za
»Dijaško matico«
Varnost in moč valute
Italijansko nogometno prvenstvo prihaja do prave »temperature«: v Avellinu je policija prijela 20 Romi-nih pretepačev, v Piši pa je neznanec ranil s kovancem Napolijevega igralca Renico in tako v bistvu izničil zmago Piše nad lanskoletnim državnim prvakom.
Organi javne varnosti, vodstva nogometnih klubov in vsi, ki se ukvarjajo z nogometom, morajo očitno računati, da brez nasilja v stadionih in izven njih ne bo šlo. Potrebno bo torej poskrbeti za vse večjo varnost igralcev in tudi vseh tistih gledalcev, ki si želijo nemoteno ogledati tekmo. Nismo strokovnjaki, da bi lahko dajali nasvete, očitno pa ni dovolj navadna mreža in tudi vhode na igrišča je treba bolje zaščititi. Piša si zasluži morebitni, vendar zelo verjetni, kazenski »poraz« predvsem zato, ker igrišče očitno ne jamči dovoljšnje varnosti za igralce. Drugače je bil lahko huliganski »metalec« kovancev kdorkoli. Ne razumem čemu bi moral biti nujno navijač Piše. Konec koncev velja več zmaga, ki jo bo po vsej verjetnosti nogometno razsodišče podelilo Napoliju kot pa Renicovo lasišče.
C® zapustimo nogomet, moramo takoj zabeležiti nihajočo srečo rdečih bolidov iz Maranella. Vsekakor pa sta se Ferrarijeva pilota izkazala v srditem medsebojnem dvoboju. Očitno je med Alboretom in Ber-gherjem precej hude krvi, ki nikakor ne koristi ekipi. Mansell In Piguet sta očitno vzor pilotoma italijanske avtomobilske hiše, le da so rezultati različni in tudi položaj na lestvici je za VVilliamsova pilota bistveno drugačen od tistega, ki ga imata Ferrarijeva petelina.
Za zaključek še nekaj besed o košarkarskem prvenstvu. Jugoslovanski košarkarji so doživljali hude kritike, v nedeljo pa so zablesteli. Inflacija v domovini in dobri zaslužki v Italiji so verjetno bolj koristili njihovi formi kot pa treningi in to predvsem, ko so se nad njimi pričeli zbirati nemili oblaki italijanske kritike. Z jugoslovanskimi športniki sploh ni nekaj v redu. Recimo nogometaši: Jankoviči, Sliškoviči, Elsnerji in drugi igrajo v Evropi vrhunsko, doma pa je žogobrce s težavo pripeljati na treninge, jih odvajati od kozarčkov piva in hudih veselic po še tako piškavi zmagi. Ponovno moč valute?
ACE MERMOLJA
V prvem kolu italijanskih košarkarskih prvenstev
Uspešen začetek jugoslovanskih »tujcev«
Z zadnjim septembrskim koncem tedna so stekla tudi državna košarkarska prvenstva in športna sezona je zdaj v polnem teku.
Uvodno kolo v A-l in A-2 ligi je šinilo brez senzacij, V višji ligi so prav vsi favoriti zmagali, čeprav so bila srečanja v glavnem zelo izenače-na. V A-2 ligi je od deželnih ligašev Znragal le Fantoni. V velikem slogu je jfjral predvsem Nakič, ki je dosegel kar 36 točk. Tudi ostalijugoslovanski košarkarji so v tem uvodnem kolu Presegli vsa pričakovanja (A. Petrovič ■H Dalipagič 39, Radovanovič 24, Kne-9o 16), in zamašili usta kritikom, ki so napovedovali njihov neuspeh. Izjema Je le Žižič, ki sicer tudi v prvenstvu onstran meje ni bil več primadona. Kljub odsotnosti Pešiča je Segafredo nudil Cantinam na gostovanju v Reg-9io Emilii dober odpor (Vitez 28 točk), a je na koncu ostal praznih rok.
Klavrno je svojo pot v B-l ligi začel hžaški Stefanel, ki je bil lahek plen Povprečnega moštva iz Raguse. Za Ta-njevičevo moštvo prvenstvo ne bo lahko, uvrstitev v play-off pa bo vse prej kot formalnost.
Nogomet in kovanci
Nogometno nedeljo je označeval neljub dogodek v Piši, kjer je ob od-nioru navijač s kovancem zadel igralna Napolija Renico in ga ranil v glavo, da v drugem polčasu ni več stopil na ^rišče. O zadevi bo čez približno de-*et dni odločal športni sodnik, pričakujejo pa, da bodo Napoliju dosodili Zlnago z 2:0. Bianchijevi varovanci zatrjujejo, da so v drugem polčasu štedi-1 z močmi pred jutrišnjo pokalno tek-n>o z Realom, ker so bili prepričani, da bodo srečanje s Piso dobili brez boja. Kakorkoli že, Napoli ni blestel, še po-®®bej, če upoštevamo, da so nasprotni-k' zaradi izključitve Britanca Elliota 'Orali z možem manj.
Na čelu lestvice zdaj sameva Roma, Prebudila pa sta se tudi Juventus in hiter. Milan je lep dokaz, da dober igralski kader ni edini pogoj za uspešnost v ekipnem športu, vendar pa so uoslej imeli Sacchijevi varovanci tudi Precej smole.
Triestina je v Arezzu dosegla pomembno točko, a svojih dilem ni reši-la- Obramba je dobra, vezno linijo sestavljajo požrtvovalni tekači, napada-fec Cinello se prebuja. Ko gre za osva-lanje ene točke v gosteh, je to več kot uovolj, drugače pa je doma, ko je treba nasprotnika napadati, za kar je potrebna tudi domišljija in iniciativnost, “rez zmag na domačih tleh pa Triesti-
Odbojka: EP velikih razočaranj
BRUSELJ — Za italijanske in jugoslovanske barve je bruseljsko EP v odbojki pravi križev pot. Vse tri šesterke so že izločene iz boja za kolajne, vse manj je tudi možnosti, da bi dosegli peto mesto, ki omogoča nastop na kvalifikacijah za olimpijske igre.
Vzroki za tako blede nastope so seveda različni. Jugoslovanski odbojkarji so po briljantni igri na zagrebških univerziadah zdaj povsem brez prave forme (primer atletinje Čolovičeve, ki je razočarala na SP, torej ni osamljen!), mogoče pa so si tudi utvarjali, da so v enem samem letu dosegli evropski vrh, pa se jim to zdaj krepko maščuje. Italijanska reprezentanca je v senci klubov, brez ustreznih priprav (beri večmesečni skupni treningi) pa ni mogoče pričakovati rezultatov. Fizične pomanjkljivosti obeh italijanskih vrst (Nizozemci, ki so v nedeljo z blokom nadigrali »azzurre«, imajo le enega igralca pod 2 m!) pa ne morejo biti edino opravičilo za neuspehe.
Včeraj je bil na EP prost dan. Danes bosta obe italijanski vrsti igrali s SZ, modri pa z Romuni. Nedeljski izidi:
Moški - SKUPINA A: Francija - Romunija 3:0: Nizozemska - Italija 3-0 (15:5, 15:11, 15:10); SZ - Jugoslavija 3:0. LESTVICA: SZ in Francija 6, Nizozemska 4, Italija 2, Romunija in Jugoslavija 0. SKUPINA B: Švedska - ČSSR 3:2; Bolgarija - Belgija 3:0; Grčija - Španija 3:0. LESTVICA: Švedska 6, Grčija 4, Bolgarija, ČSSR in Belgija 2, Španija 0.
Ženske - SKUPINA A: Nizozemska - Italija 3:1; ČSSR - ZRN 3:1; SZ -Poljska 3:0. LESTVICA: SZ 6, ČSSR in Nizozemska 4, Poljska in Italija 2, ZRN 0. SKUPINA B: Bolgarija - Belgija 3:0; Francija - Romunija 3:0; NDR -Madžarska 3:0. LESTVICA: NDR 6, Bolgarija in Francija 4, Madžarska in Romunija 2, Belgija 0.
na - glede na odbitek - ne bo dosegla obstanka v ligi.
Pred rekordnim številom občinstva (na Rojcah je bilo prisotnih več kot 2.000 gledalcev) je Pro Gorizia v med-deželni ligi doživela prvi prvenstveni poraz. Premagala jo je ekipa iz V. Veneta, ki je izvrstno izkoristila edini strel proti domačemu vratarju. Po zadetku so Goričani igrali izredno srčno in borbeno, nič pa niso mogli storiti proti gostujoči obrambi.
Formula ena se seli v Mehiko
Pred odločilnimi boji pa so avtomobilisti v formuli ena. Na nedeljski VN Španije, 13. dirki za SP, je peto letošnjo zmago dosegel Britanec Nigel Mansell. Vodilni na lestvici za SP Piguet tako še ni na varnem, ogroža ga predvsem sam Mansell, ki mu v prihodnjih dirkah ne bo treba odštevati odvečnih točk (velja samo 11 najboljših dosežkov). Zastoj sta zabeležila fer-rarijevca Berger in Alboreto, ki dirke nista končala. Še zlasti nespreten je bil zopet Avstrijec, njegovo nespametno napadanje pa je izkoristil prvak Prost. Zdaj se avtomobilistični cirkus seli čez ocean. Prihodnja dirka za VN Mehike bo 18. oktobra.
Kralj Gardner
Avstralec Wayne Gardner na hondi je z zmago na nedeljski VN Brazilije nov svetovni motociklistični prvak v razredu do 500 ccm. S tem uspehom je kronal svojo nelahko kariero, v kateri je šele lani, pri 27 letih, dobil hišo, ki mu je zaupala uradni motor in omogočila, da je večkrat nenaklonjenim kritikom dokazal, kaj resnično zmore.
V jugoslovanskih nogometnih prvenstvih
Vodilni Dinamo povečal prednost
Posebej za Primorski dnevnik __________FRANCI BOŽIČ_____________
Jugoslovanski nogometni prvoligaši so odigrali 8. kolo, v katerem je bil v ospredju pozornosti derbi v Splitu med Hajdukom in vodilnim Dinamom. Vreme derbiju ni bilo naklonjeno, v dežju se je zbralo le 25.000 gledalcev, ki so videli še kar lepo predstavo in gladko zmago z 2:0 Zagrebčanov. Ti imajo zdaj kar tri točke prednosti na lestvici in so večji del posla v boju za jesenski naslov že opravili.
Zagrebških nogometašev notranji Pretresi (gre za hude obtožbe vzve-zi s finančnim poslovanjem med funkcionarji) ne motijo preveč. Trener Blaževič in predsednik kluba Vrhovec kritike odpravljata s sijajnimi uspehi. Dinamo je še edino neporaženo moštvo, v Splitu pa ni bilo dvoma o zmagovalcu, Zagrebčani 80 bili precej boljši, premoč pa so kronali z goloma Bogdanoviča in Mlinariča. Slednji je bil spet tudi
prvi igralec tekme, glede na njegovo formo bi utegnil dobiti reprezentančno priložnost s Severnimi Irci čez štirinajst dni v Sarajevp. Prvi _ poraz pa je tokrat doživela Rijeka. ’ V Osijeku je igrala doslej najslabše, klonila pa je le z 0:1. Na drugo mesto se je zdaj prebila Crvena zvezda, ki je z goloma Biniča in Djuroviča s 3:0 premagala Sarajevo, vendar z igro ni navdušila. Partizan se počasi prebuja, v Nikšiču so prvaki igrali 1:1, trener Jusufi pa je nekako že pomiril igralce, ki so sprva negodovali spričo zahodnega modela igre in dela. Partizan za Dinamom zaostaja za šest točk, vendar pa se zagrebški trener Blaževič najbolj boji prav tega beograjskega moštva.
Prvič je spodrsnilo novincu Radu, ki je doma s Slobodo komaj remiziral, podobno pa se je godilo Čeliku doma z Vojvodino.
V drugi ligi je ljubljanska Olimpija tretjič zmagala. Bežigrajski štadion je bil dobesedno preplavljen z
vodo, toda ljubljanski fantje so zaigrali izredno borbeno in premagali Famos z 2:0. Dva evropska gola -strelca sta bila Bošnjak in Pate - so dosegli v prvih dvajsetih minutah, ko je bilo še možno igrati, v nadaljevanju pa so si v pravi poplavi ustvarili še dve ali tri priložnosti, nasprotniku pa niso dovolili niti ene nevarnejše akcije. Ljubljančani so prikazali doslej najbolj superiorno igro, na lestvici pa se niso bistveno povzpeli. Toda zaostanek štirih točk za vodilnim jim še vedno daje možnosti, da se vključijo celo v boj prav za vrh lestvice.
V slovenski nogometni ligi je bil na sporedu derbi v Mariboru, kjer je gostoval Koper. Koprčani so z golom Breznikarja vodili, toda po ostri in brezkompromisni igri so vijoličasti na koncu le srečno zmagali z 2:1. Derbi si je ogledalo le 400 gledalcev. Izola in Vozila so ostali praznih rok, obe primorski moštvi pa sta izgubili z najtesnejšim izidom.
	nedeljs	■i	izidi		

Italijanska A liga
IZIDI 3. KOLA
Ascoli - Torino 3:0; Avellino - Roma 2:3; Cessna - Milan 0:0; Fiorentina -Como 1:1; Inter - Empoli 2:0; Juventus
-	Pescara 3:1; Piša - Napoli 1:0; Samp-doria - Verona 3:1.
LESTVICA
Roma 5; Pescara, Napoli, Juventus, Fiorentina, Sampdoria in Inter 4; Verona, Milan in Ascoli 3; Torino, Piša in Avellino 2; Como in Cesena 1, Empoli -3.
PRIHODNJE KOLO
Avellino - Napoli; Como - Sampdoria; Empoli - Fiorentina; Milan - Ascoli; Pescara - Cesena; Roma - Piša; Torino - Inter; Verona - Juventus.
LESTVICA STRELCEV
4 - Polster (Torino); 3 - Scarafoni (Ascoli), Schachner (Avellino) in Boni-ek (Roma); 2 - Rush (Juventus), Diaz (Fiorentina), Altobelli (Inter), Bagni (Napoli), Junior (Pescara), Mancini (Samp) in Elkjaer (Verona).
Italijanska B liga
Arezzo - Triestina 0:0
AREZZO: Facciolo, Minoia, Rondini, Ermini (Carrara), Pozza, Butti, Mango-ni (Silenzi), Allievi, Tovalieri, De Ste-fanis, Nappi.
TRIESTINA: Cortiula, Costantini, Orlando, Dal Pra, Cerone, Biagini, Scaglia (Polonia od 65'), Strappa, Cinello, Papais, Bivi (Di Giovanni od 75').
IZIDI 3. KOLA
Arezzo - Triestina 0:0; Atalanta -Bari 0:0; Catanzaro - Messina 2:0; La-zio - Bologna 2:2; Lecce - Barletta 2:1; Modena - Sambenedettese 2:2; Padova
-	Brescia 3:0; Parma - Genoa 0:0; Piacenza - Taranto 1:1; Udinese - Cremo-nese 1:1.
LESTVICA
Padova 6; Piacenza 5; Cremonese, Lecce in Catanzaro 4; Bari, Sambenedettese, Bologna, Brescia, Udinese, La-zio, Atalanta in Arezzo 3; Genoa, Messina, Taranto, Modena 2; Barletta in Parma 1, Triestina -2.
PRIHODNJE KOLO
Bari - Arezzo; Brescia - Bologna; Cremonese - Piacenza; Genoa - Catanzaro; Messina - Udinese; Modena - La-zio; Parma - Atalanta; Sambenedettese
-	Padova; Taranto - Lecce; Triestina -Barletta.
Meddeželna liga
IZIDI 2. KOLA
Castel SP - Clodia 1:1; Cesenatico -Baracca 1:3; Contarina - Pasianese 0:0; Gorizia - V. Veneto 0:1; Miranese -San Polo 1:0; Opitergina - San Marino 0:3; Russi - SafArcangelo 0:0; San Dona - Rovigo 1:1.
LESTVICA
San Marino 4, San Dona, Baracca, Rovigo, SantArcangelo in V. Veneto 3; San Polo, Russi, Pasianese in Miranese 2; Contarina, Castel SP, Cesenatico, Opitergina in Clodia 1; Gorizia 0. PRIHODNJE KOLO Clodia - Gorizia
1. jugoslovanska ZNL
IZIDI 8. KOLA
Vardar - Budučnost 3:0 (1:0), Željez-ničar - Velež 0:0, Rad - Sloboda 1:1 (0:1), Osijek - Rijeka 1:0 (0:0), Sutjeska
-	Partizan 1:1 (1:1), Priština - Radnički 1:0 (1:0), Hajduk - Dinamo 0:2 (0:1), Crvena zvezda - Sarajevo 3:0 (2:0), Čelik
-	Vojvodina 1:1 (0:0).
LESTVICA
Dinamo 13, Crvena zvezda, Rijeka, Rad in Veleš 10, Sloboda 9, Radnički, Željezničar, Sutjeska in Osijek 8, Partizan, Vojvodina, Priština in Vardar 7, Budučnost in Čelik 6, Hajduk in Sarajevo 4.
PRIHODNJE KOLO
Radnički - Željezničar, Dinamo -Priština, Partizan - Hajduk, Rijeka -Sutjeska, Sloboda - Osijek, Sarajevo -Rad, Budučnost - Crvena zvezda, Vojvodina - Vardar, Veleš - Čelik.
2. jugoslovanska ZNL Zahod
IZIDI 7. KOLA
Mladost - Šparta 2:1 (1:0), Proleter -Borac 1:0 (0:0), Spartak - Leotar 4:0 (1:0), Novi Sad - Kikinda 0:0, Integral Olimpija - Famos 2:0 (2:0), Dinamo -Kabel 3:1 (0:1), Šibenik - Jedinstvo 4:0 (2:0), Iskra - Borac T 1:0 (0:0), Rudar -Goškjug 3:1 (2:0).
LESTVICA
Spartak in Šibenik 10, Leotar, Novi Sad, Šparta, Kikinda, Iskra in Proleter 9, Dinamo V in Mladost 7, Borac BL, Olimpija in Rudar 6, Kabel in Goškjug 5, Jedinstvo 4, Famos in Borac T 3.
PRIHODNJE KOLO
Kikinda - Integral Olimpija.
87:74; N. Roberts - San Benedetto 82:81; Enichem - Tracer 92:93; Banco-roma - Divarese 97:91; Brescia - Dietor 81:92; Irge - Allibert 91:102.
PRIHODNJE KOLO
Tracer - Scavolini; Divarese - Are-xons; Dietor - Enichem; Allibert - Ban-coroma; Hitachi - Snaidero; Benetton -Brescia; San Benedetto - Irge; Wuber -Roberts.
Italijanska A-2 liga
Cantine - Segafredo 97:90 (52:48)
CANTINE: Giumbini 6, Grattoni 33, Dal Seno 25, Solomon 7, Bouie 26.
SEGAFREDO: Bullara 14, Vitez 28, Marušič 12, Esposito 10, Aleksinas 16.
IZIDI 1. KOLA
Yoga - Rimini 114:81; Cantine - Segafredo 97:90; Fantoni - Sharp 95:88; Alno - Rieti 110:93; Annabella - Sabelli 86:79; Čuki - Jolly 72:73; Standa - Mal-tinti 85:75; Facar - Spondilatte 81:82.
PRIHODNJE KOLO
Rimini - Cantine; Spondilatte - Fantoni; Jolly - Standa; Sabelli - Yoga; Rieti - Facar; Segafredo - Alno; Sharp -Annabella; Maltinti - Čuki.
Italijanska B-1 liga
Ragusa - Stefanel	85:75 (49:30)
RAGUSA: Santoro 9, G. Cassi 34, Pascolo 5, Passarelli 20, Mallamace 8, E. Cassi 5, Stelluti 2, Papa 2.
STEFANEL: Fischetto 4, Ardessi 28, Lokar 4, Cantarello 21, Sartori 10, Tasso 2, Bonino 6, Zarotti, Riva, Martini.
IZIDI 1. KOLA
Ragusa - Stefanel 85:75; Stamura -Inalca odložena; Conad - Valentino 71:77; Castor - Teorema 77:89; B. Popo-lare - Fanti 79:74; Mister Day - Doc-steps 82:74; Ranger - Trapani 71:72; Citrosil - Sardegna 111:78.
PRIHODNJE KOLO
Stefanel - Mister Day; Teorema -Conad; Sardegna - Castor; Fanti - Stamura; Inalca - Ragusa; Docksteps - B. Popolare; Valentino - Ranger; Trapani - Citrosil.
rnEEmmmmm

tn
VN Španije (formula 1)
VRSTNI RED
1. Mansell (VB) williams; 2. Prost (Fr.) mclaren po 22"; 3. Johansson (Šve.) mclaren po 30"; 4. Piguet (Bra.) vvilliams po 31"; 5. Senna (Bra.) lotus po 1T3 "; 6. Alliot (Fr.) lola po 1 krogu.
LESTVICA ZA SP
1. Piguet 70 točk; 2. Mansell 52; 3. Senna 51; 4. Prost 46; 5. Johansson 26; 6. Berger 18; 7. Boutsen in Fabi 10.
LESTVICA HIŠ
1. Williams 122 točk; 2. Mclaren 72; 3. Lotus 57; Ferrari 26; Benetton 20; 6. Tyrrell in Arrows 8.
VN Brazilije
RAZRED 500 CCM
1. Gardner (Avstral.) honda; 2. Law-son (ZDA) yamaha po 5"; 3. Mamola (ZDA) yamaha po 13"; 4. De Radigues (Sp.) cagiva po 24"; 5. Sarron (Fr.) ya-maha po 26". LESTVICA: 1. Gardner 168 točk; 2. Mamola 146; 3. Lawson 142.
RAZRED 250 CCM
1. Sarron (Fr.) honda; 2. Pons (Šp.) honda po 3"; 3. Cardus (Šp.) honda po 6"; 4. Roth (ZRN) honda po 12"; 5. La-vado (Ven.) yamaha po 13". LESTVICA: 1. Mang 136 točk; 2. Roth 103; 3. Pons 93.
lil

totomlcio
■
Ascoli - Torino	1
Avellino - Roma	2
Cesena - Milan	X
Fiorentina - Como	X
Inter - Empoli	1
Juventus - Pescara	1
Piša - Napoli	1
Sampdoria - Verona	1
Catanzaro - Messina	1
Lazio - Bologna	X
Piacenza - Taranto	X
Francavilla - Catania	1
Novara - Alessandria	X
KVOTE
13 ( 77 dobitnikov)	119.467.000 lir
12 (2.633 dobitnikov) 3.493.000 lir

1. —	1. Ecorlun	2
	2. Darim	X
2. —	1. Evelyn Ashford	1
	2. Ebro Ks	X
3. —	1. Dinastia	X
	2. Cavatore	2
4. —	1. Drimat	1
	2. Arrigo	2
5. —	1. Demelson	X
	2. Artu Di Jesolo	X
6. —	1. Electro Cik	X
	2. Darko	•2
Italijanska A-1 liga		KVOTE
IZIDI 1. KOLA	12	13.273.000 lir
Snaidero - Wuber 91:83; Arexons -	11	425.000 lir
Hitachi 94:89; Scavolini - Benetton	10	40.000 lir
Košarka: poraz jadranovcev na domačih tleh v 1. kolu prvenstva B-2 lige proti Castelfrancu
Hladna prha za Jadranove navijače
JADRAN - CASTELFRANCO VENETO	61:64 (26:40)
Starc 19 {2:2), Persi 4, Čuk 16 (3:4), Corsi, Sosič, Štoka, Paulina, Rauber 8 (1:2), Ban 10 (6:6), Daneu 4.
CASTELFRANCO VENETO: Coldebella, Pozzebon 6 (2:2), Tubia 11 (5:8), Pel-loia 2 (0:2), Pizzolato, Pellizzari 9, Bonetto 25 (5:6), Dušo 2 (2:2), Marini 7 (1:3), Zilio 2 (2:2).
SODNIKA: Bagnoli (Forli) in Cavallari (Ravenna). PM: Jadran 12:14; Castel-iranco 15:17. ON: Jadran 24; Casteliranco 17. PON: Daneu (33), Pelloia (36), Tubia (38). 3 TOČKE: Starc 3, Rauber 1; Bonetto 2, Pellizzari 1. GLEDALCEV: 1.200.
Jadranovi košarkarji so začeli prvenstvene nastope v letošnji italijanski B-2 ligi s porazom na domačih tleh. Bila je to hladna prha za približno nekaj več kot 1000 zvestih Jadranovih navijačev, ki od svojih varovancev gotovo niso pričakovali tako slabe igre in predvsem podcenjevalnega odnosa do uvodne tekme. Takega spodrsljaja, in to' proti povprečnemu tekmecu, kot se je v nedeljo v tržaški športni palači predstavil Casteliranco, si jadranovci niso smeli privoščiti.
To, kar so pokazali naši košarkarji predvsem v prvem polčasu, je pod vsako kritiko. Igrali so brezglavo v napadu (izgubljenih žog je bilo še in še, pri metu so bili povsem netočni), v obrambi pa so povsem odpovedali (slabo so zapirali prostor pod košem, skoka sploh ni bilo, agresivnosti pa še manj). Rezultat vsega tega je bil, da so jadranovci v tem delu dosegli le borih 26 točk, prejeli pa so jih kar 40. V prvih minutah so tako naši za-
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI: Starc 4:7; Persi 2:2; Čuk 6:15; Sosič 0:1; Rauber 2:8; Ban 2:3; Daneu 2:5. 3 TOČKE: Starc 3:5; Rauber 1:6; Ban 0:6; Daneu 0:1. SKOKI: Starc 7 v obrambi in 1 v napadu; Persi 1, 0; Čuk 2, 2; Sosič 4, 1; Rauber 9, 4; Ban 3, 2; Daneu 1, 1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 4, 1; Persi 1, 0; Čuk 1, 0; Sosič 3, 2; Rauber 3, 1; Ban 5, 3; Daneu 2, 2. BLOKADE: Rauber 1.
ostajali tudi za 18 točk (22:40, 56" pred koncem polčasa, in nekajkrat za 17 točk).
Očitno so besede Jadranovega trenerja Petra Brumna (ki v tem uvodnem srečanju ni mogel sedeti na klopi, ker še ni dobil dovoljenja) ob polčasu nekaj zalegle. Fantje so v drugem delu bolj zbrano in agresivno igrali ter precejšnji zaostanek stalno zmanjševali, tako da so v 34. min. tudi končno dohiteli nasprotnika (53:53). V končnih minutah pa je jadra-novcem spet zmanjkalo odločnosti (pa tudi kanček sreče: 6" pred koncem je Sosič nerodno podal Starcu žogo v hrbet...) in poraz je bil tu.
»Težko je najti prave besede tali oj po tekmi in po takem porazu, za katerega ni opravičila. Ni opravičila predvsem za prelagoden nastop do tekme in za igro, ki smo jo prikazali v prvem polčasu. Kaj pa nam pomaga lepa igra v drugem joolčasu,« to je bil kratek komentar Jadranovega trenerja Petra Brumna takoj po nesrečnem nedeljskem srečanju. Bil je razočaran in jezen. Na svoje igralce in sebe.
Tudi Stojan Kafol, ki je na klopi zamenjal Brumna, je bil vidno potrt: »Ne moremo igrati samo dvajset minut. Za-
Kot delno opravičilo naj bi za ta nepričakovan domači poraz veljalo, da so jadranovci igrali okrnjeni (Banello bi bil npr. pod košem lahko še kako koristen, očitno je bilo tudi, da Marko Ban si še ni povsem opomogel po poškodbi), ne moremo pa razumeti začetnega podcenjevalnega odnosa do nasprotnika. Le-ta, resnici na ljubo, ni pokazal nič izrednega, nedvomno pa je pokazal večjo voljo do zmage od naših košarkarjev, večjo požrtvovalnost in tudi bolj organizirano igro. Glede posameznikov pa je bil Bonetto (25 točk) gotovo najboljši mož na igrišču.
Od naših pa so (razen Klavdija Starca za igro v drugem polčasu) vsi povsem odpovedali.
Upati je le, da bo ta uvodni in domači spodrsljaj dobra šola pred nadaljnjimi prvenstvenimi nastopi. In to predvsem že pred nedeljskim gostovanjem v Novella-ri.
čeli smo podcenjevalno in to se nam je na koncu bridko maščevalo.« ,
»Da smo uspeli na lastnem igrišču doseči le 61 točk, to me najbolj zaskr-blja!« je še dodal Marko Ban.
Tehnični vodja gostujoče ekipe Cas-telfranca Brusadin pa seveda ni skrival svojega zadovoljstva: »Moram vam reči, da smo na tiho upali, da bomo v Trstu osvojili točki. Pokazali smo večjo voljo do zmage od domačinov. Jadranovci očitno še niso v najboljši formi. Predvsem so odpovedali v napadu,
Marko Ban
ki je njihovo najnevarnejše orožje. Bali smo se tudi njihovega protinapada, ki pa na našo srečo ni deloval najbolje.«
Od vaših igralcev nas je zlasti presenetil Bonetto...
»Bonetta smo v zadnjem trenutku najeli od Petrarce iz Padove. Morali smo zamenjati poškodovanega Loschi-ja. Bonetto je že v prvem srečanju dokazal, da je odličen strelec in da dobro obvlada košarkarske elemente.« (bi)
B. LAKOVIČ
Trener Brumen: »Za ta spodrsljaj ni opravičila«
IZIDI 1. KOLA
Pesaro - San Donit De Angelis - Dueville Ina Ferrara - Novellara Imola - Montebelluna JADRAN - Casteliranco Murano - Virtus Padova Petrarca Padova - Faenza Stefanel Treviso - Spinea
LESTVICA
Stefanel	110
Ina Ferrara	110
Pesaro	110
Murano	110
Petrarca PD	110
De Angelis	110
Casteliranco	110
Imola	110
Montebelluna	10 1
JADRAN	101
Dueville	10 1
Faenza	101
Virtus PD	1 0 1
San Dona	10 1
Novellara	10 1
Spinea	10 1
93:79
79:75
104:85
89:87
61:64
95:82
88:76
80:57
80:57 2 104:85 2 93:79 2 95:82 2 88:76 2 79:75 2 64:61 2 89:87 2 87:89 0 61:64 0 75:79 0 76:88 0 82:95 0 79:93 0 85:104 0 57:80 0
PRIHODNJE KOLO (3. in. 4. 10.)
Casteliranco Venelo - Stefanel Treviso; Dueville - Imola; Novellara -JADRAN (3. 10. ob 21.00); FulI Spinea - Pesaro; Faenza - Murano; Montebelluna - De Angelis Ravenna; San Dona - Ina Ferrara; Virtus Padova -Petrarca Padova.
JADRANOVI STRELCI
Starc 19, Čuk 16, Ban 10, Rauber 8, Daneu 4, Persi 4.
Motociklizem: na dirki za trofejo Kawasaki
Smola Edmunda Hlabjana
Košarka: na mednarodnem turnirju Radenske v Dolini
Inter 1904 prvi, borovcem tretje mesto
Kot smo prejšnji teden že napovedali, se je Edmund Hlabjan, predstavnik Pri-motor kluba, v nedeljo udeležil dirke za trofejo Kawasaki GPZ ,600 R na progi Magione pri Perugii. Kljub izredni smoli, ki ga je pestila vse dni poskusnih voženj in naposled tudi med samo nedeljsko dirko, je med 24 tekmovalci zasedel odlično deseto mesto, ki je hkrati tudi njegov najboljši letošnji rezultat.
Že v petek je med treningom na mokri progi padel in se zaradi poškodb v soboto ni mogel udeležiti jutranjih uradnih poskusnih voženj, popoldanskih pa zara-
di tehnične okvare ni mogel izpeljati do konca. V nedeljo je zato startal v zadnji vrsti. Takoj po startu si je priboril nekaj pozicij, vendar sta se prav pred njim na še mokri progi dotaknila dva tekmovalca. Njun padec ga je prisilil, da je še sam zavozil s proge in se tako izognil trčenju. Vendar ga po vsem tem ni zajelo malodušje in se je z zvrhano mero požrtvovalnosti naposled uvrstil na končno deseto mesto.
Tekmovanja se je udeležil tudi Tržačan Gianfranco Pisetta, ki je letos v tej kategoriji dosegel vrsto dobrih uvrstitev in ki je bil v Magioneju tretji.
V Novi Gorici srečanje mladih atletov treh mest
Nova Gorica je bila v soboto gostitelj že 15. srečanja mladih atletov iz treh mest in sicer Gorice, Celovca in Nove Gorice. Tekmovalni dosežki so bili na dokaj visokem kvalitetnem nivoju. V obeh kategorijah, tako pri pionirjih kot pionirkah, pa je ekipna zmaga pripadla reprezentanci Nove Gorice, druga je bila Gorica, tretji Celovec.
S prireditvijo v Novi Gorici je zaključen peti krog atletskih pionirskih trobojev. Prihodnje leto se bodo mladi športniki spet srečali v Gorici, kjer je bilo tudi prvo tako tekmovanje.
(E. Čurlič)
FINALE ZA 3. MESTO
Bor Radenska - Graz 108:81 (60:35)
BOR RADENSKA: Korošec 20 (1:1), Ko-janec 7 (3:6), Klobas 8 (0:1), Peretti 14 (4:4), Pregare 21 (8:9), Pieri 16 (4:6), Kne-ipp 6 (2:3), Terčon 16 (4:6), Smotlak.
GRAZ: Reinchatt 2, Simenko 10 (2:2), Schatz 2, Fleischhacker 6 (0:1), Pet-schnigg 4, Tretter 12 (0:3), Konig 3 (1:3),
Kranzelbinder 20 (4:6), Grabner 6, Zann-schirn 16 (6:10).
SODNIKA: Cerebuh, Tauka. PON: Korošec (26), Fleischhacker (24), Tretter (22). 3 TOČKE: Korošec, Pregare.
Borovci so v malem finalu turnirja Radenska s precejšnjo lahkoto premagali avstrijskega drugoligaša. Kljub okrnjeni postavi so naši igrali izredno dobro, predvsem v prvem polčasu. Borova zuna-
nja igralca Pregare in Korošec sta vsilila hiter tempo igre, ki ga nasprotniki niso zdržali, tako da so naši visoko povedli že v prvem delu tekme.
V	drugem polčasu pa so borovci z zmerno igro uspeli obdržati visoko prednost. V tem delu igre se je odlikoval predvsem Terčon, ki je igral v neobičajni vlogi »play-makerja«.
FINALE ZA 1. MESTO
Inter 1904 - Stella Azzurra	79:72
(42:38)
INTER 1904: Furlan 6, Micol, Perna, Canziani 18 (2:4), Ciriello, Lombardi 5 (1:2), Kant 4, Pozzecco 3 (1:2), Moschioni 12 (2:2), Sciolis 8 (2:2), Esoppi, Radovani 25 (4:7).
STELLA AZZURRA: Belussi 10 (2:2), Žiberna 19 (7:9), Trani 12 (2:3. Agnelli 2; Di lorio 14 (2:4) Girardini 9 (5:7), Bianchi 3 (1:2), Masala 3 (1:1).
SODNIKA: Cucchi in Ruaro. PON: Lombardi (39). 3 TOČKE: Belussi 2, Radovani 1.
V	finalni tekmi za 1. mesto so zasluženo slavili igralci Interja 1904, ki pa so šele v končnici tekme uspeli streti odpor trdoživih košarkarjev Stelle Azzurre. Naj omenimo še, da je nagrado za najboljšega strelca dobil borovec Pieri, ki je v dveh tekmah zbral 47 točk, za najmlajšega igralca pa Smotlak. Radovani, član prvouvrščenega Interja 1904, pa je prejel nagrado za najboljšega igralca turnirja.
LUKA FURLAN
Mednarodni moštveni hitropotezni turnir
V okviru letošnjega tekmovalnega programa Primorske šahovske zveze bo šahovsko društvo Piran organiziralo v počastitev praznika občine Piran v nedeljo, 4. oktobra, ob 9. uri v hotelu »Riviera« v Portorožu 24. mednarodni moštveni hitropotezni šahovski turnir, obmejnih mest in krajev slovenskega Primorja, hrvatske Istre, Furlanije-Ju-lijske krajine, avstrijske Koroške in madžarskega Porabja.
Na mednarodni turnir v Portorožu, ki bo letos najbolj množična šahovska prireditev na Primorskem, so organizatorji povabili 40 moštev štirih sosed-
njih dežel ob meji in pričakujejo udeležbo okrog 30 štiričlanskih moštev.
Moštveni hitropotezni turnir — vsak igralec bo imel 5 minut časa za razmišljanje za partijo — bo predvidoma potekal v predtekmovalnih skupinah in nato v finalni skupini najboljših moštev. Najboljših sedem ekip bo organizator nagradil s pokali, vsa ostala moštva uvrščena v finale bodo prejela spominske diplome.
Prvi mednarodni turnir obmejnih mest je bil odigran avgusta 1963 v Bovcu. Na dosedanjih 23 turnirjih je sodelovalo 93 moštev (rekordna je bila
udeležba na 21. turnirju v Portorožu 84, ko je sodelovalo 32 moštev) iz Jugoslavije, Italije, Avstrije in Madžarske.
Na vseh dosedanjih 23 turnirjih je sodelovalo samo moštvo Nove Gorice, a največ točk so doslej zbrali šahisti Kopra 927,5 iz 21 nastopov na turnirjih, slede: Trst 857,5 (16), Nova Gorica 849,5 (23), Idrija 807 (18), Piran 798 (20), Tolmin 714,5 (21), Postojna 703 (15), Sežana 610,5 (17), Ajdovščina 609 (16), Anhovo 545,5 (15), Gorica 461,5 (15) Pivka 337 (9), Čedad 291,5 (8), Portorož 274 (11) itd.
SILVO KOVAČ
obvestila - obvestila - obvestila
PK BOR
organizira v sezoni 1987/88 plavalno šolo za otroke neplavalce, izpopolnjevalno vadbo za plavalce in tekmovalno skupino. Vadba bo v bazenu pri Alturi ob ponedeljkih, sredah in četrtkih v popoldanskih urah. Informacije po tel. 823293.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR
sporoča, da je vpisovanje za letošnjo sezono v uradnih urah na društvenem sedežu, tel. 51377.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da se treningi miniodbojke za deklice letnikov 1979, 1978, 1977 in danes, 29. t. m., ob 16. uri na igrišču na Kontovelu. Vpis neposredno pred treningom. Vabljeni!
SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da so se začela vpisovanja tečajev karateja vseh stopenj. Obvešča tudi, da so letos odprta vpisovanja za otroke več kot 7 let. Informacije v zgo-niški telovadnici v torek in četrtek od
19.00	do 20.30 ali na telefonsko številko 227342.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 1. oktobra, ob 20.30 v Borovem športnem centru, Vrdelska 7.
ZSŠDI
obvešča, da se bo v torek, 6. oktobra, pričel plavalni tečaj v Lipici. Sodelujejo lahko otroci zadnjega letnika otroškega vrtca ter osnovne in nižje srednje šole. Informacije in vpisovanje vsak dan od 9. do 13. ure na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304.
ODSEK ZA REKREACIJO ŠK KRAS
priredi v sezoni 1987/88 naslednje rekreacijske dejavnosti:
ženska telovadba — sreda in petek od 21. do 22.30 (začetek 2. 10.); moška telovadba — četrtek od 21. do 22.30 (začetek 8. 10.); namizni tenis — torek od 21. do 23. ure (začetek 6. 10.).
Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu centra — tel. 229477 do
2.	10. od 18. do 19. ure ali na prvem treningu.
SK SOKOL -
ODBOJKARSKA SEKCIJA sporoča, da bo letos organizirala tečaj v miniodbojki in za začetnike (letnik 1973 in mlajše). Za informacije: trgovina Aleksandra, Nabrežina Center 142.
	ITALIJANSKI OLIMPIJSKI ODBOR COMITATO OLIMPICO NAZIONALE ITALIANO
	si igra! Enalotto?
Z igro	ENALOTTO
lahko zmagaš vsak teden, če zadeneš	
12,	11 in 1 0 točk
IGRAJ ENALOTTO	
Odbojka: mednarodni turnir v novi telovadnici ŠZ Olympia v priredbi goriške Pokrajine
Uspeh češkoslovaških šesterk Kakovost in številno občinstvo
Češkoslovaška ekipa Chemičke iz Ustija je osvojila končno zmago na 4. ttiednarodnem odbojkarskem turnirju, ki ga je goriška Pokrajina priredila v Prostorih nove telovadnice Športnega združenja 01ympia. Igralci trenerja Hudečeka so namreč slavili v vseh treh srečanjih in pokazali verjetno najbolj učinkovito igro. To je prišlo do izraza predvsem v odločilnem srečanju proti šesterki iz Turina. Na drugo niesto pa se je, proti začetnemu pričakovanju, uvrstila druga češkoslovaška ekipa, Vitkovice iz Ostrave, ki je izko-fistila spodrsljaj Turinčanov proti Stavbarju.
Ob robu turnirja samega velja povedati, da sta se v nedeljo popoldan, za Trofejo Kmečke banke, pomerili šesterki Stavbarja iz Maribora in Che-•nia iz Vidma. V izredno zanimivi in kakovostni tekmi so z 2:1 zmagali Vi-demčani.
Številni gledalci, ki so v obeh dneh do zadnjega kotička napolnili tribune 01ympiine telovadnice, so tokrat zares uživali ob kakovostnih odbojkarskih predstavah, ki so jih prikazale ekipe evropskega slovesa. Med_ štirimi je gotovo najbolj slovita turinska šesterka, ki je v zadnjih 8 letih štirikrat osvojila državni naslov ter dvakrat bila uspešna v evropskih pokalih. O Stavbarju povejmo, da je v zadnjih letih stalni član prve jugoslovanske lige, leta 1983 pa je sodeloval v finalu pokala pokalnih prvakov. Za češkoslovaški postavi velja podčrtati, da že vrsto let nastopata v konkurenci najboljših in da so iz njunih vrst zrastli zares kakovostni odbojkarji, ki so se izkazali tudi v državni reprezentanci.
Ob nagrajevanju nastopajočih ekip so posebna priznanja izročili tudi nekaterim igralcem, ki so se izkazali na turnirju. Za najboljšega igralca je bil
izbran tolkač Chemičke Milan Hadra-va, za najboljšega podajača so izbrali Mariborčana Igorja Filipančiča, najboljši tolkač pa je bil Dario Da Roit (Cus Turin), medtem ko se je Martin Gronka (Vitkovice) izkazal kot odlični branilec.
O turnirju nam je pokrajinski odbornik za šport dr. Mirko Špacapan povedal naslednje: »Z letošnjo pobudo smo dosegli velik uspeh, saj smo v Gorico povabili štiri ekipe, ki so med najboljšimi v državah, kjer nastopajo. S tem pa nadaljujemo s programom, ki smo ga izdelali pred nekaj leti, ko smo prav v našem mestu začeli s kakovostnimi odbojkarskimi predstavami, najprej z mladinskimi reprezentancami, tokrat pa s članskimi postavami. Prepričan sem, da je številno občinstvo prišlo na svoj račun, saj je lahko prisostvovalo zares enkratnim odbojkarskim predstavam. Sama pobuda pa bo
brez dvoma veliko prispevala k valorizaciji in širjenju zanimanja za odbojkarsko dejavnost v naši pokrajini.«
IZIDI: Chemička - Stavbar 3:0; CUS - Vitkovice 3:2; Vitkovice -Stavbar 3:0; Chemička - CUS 3:2;
Stavbar - CUS 3:1; Chemička - Vitkovice 2:1.
KONČNA LESTVICA: 1. Chemička Usti; 2. Vitkovice Ostrava; 3. CUS Turin; 4. Stavbar Maribor.
RUDI PAVŠIČ
Odbojka: turnir v Tržiču
Koristno za Slogo Koimpex
SD Grmada in SD Mladina v Ihanu
Tekma in prijateljski stiki
Kot smo že poročali, je bil v Tržiču, v organizaciji domačega društva Vil-lacher Bier, v četrtek, petek in soboto ženski odbojkarski turnir, ki so se ga udeležile štiri šesterke iz C-2 lige in sicer poleg organizatorja še Fontanaf-redda, Crisci Gorica in Sloga Koim-Pex. Za Slogo Koimpex je bil turnir izredno dobrodošel v tej fazi priprav Ua prvenstvo, ki se bo začelo čez mesec dni in odlična priložnost za preizkušanje raznih variant v igri in v sami sestavi ekipe. Tako so često na igrišče v različnih setih stopale drugačne postave igralk ne glede na rezultat in v treh odigranih tekmah je imel trener, Prof. Ivan Peterlin torej možnost, da Preveri trenutno formo svojih varo-
vank. Naša ekipa je občasno zaigrala zelo dobro, drugič nekoliko manj, vendar je prvenstvo še sorazmerno daleč in marsikatera pomanjkljivost bo do njegovega začetka odpravljena.
IZIDI: Villacher Bier - Sloga Koim-pex 3:1; Fontanafredda - Crisci Gorica 3:2; Crisci Gorica - Villacher Bier 3:2; Sloga Koimpex - Fontanafredda 3:2; Crisci Gorica - Sloga Koimpex 3:1; Villacher Bier - Fontanafredda 3:2.
LESTVICA: Villacher Bier, Crisci Gorica 4; Fontanafredda, Sloga Koim-pex 2.
SLOGA KOIMPEK: Anna in Elena Adam, Ciocchi, Drnovšček, Kokoravec, Križmančič, Lupine, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Sosič, Škerk, Vidali. (Inka)
Nedeljsko prijateljsko rolkarsko tekmovanje v Ihanu pri Domžalah (organiziral ga je istoimenski klub pod pokroviteljstvom občine Domžale in telesno-kulturne skupnosti) so predstavniki ŠD Grmada in ŠD Mladina izkoristili za navezavo oziroma utrditev prijateljskih stikov s športniki iz Slovenije. Ob tej priložnosti je ŠD Grmada načrtovalo tudi sodelovanje s smučarskim klubom Ihan za prihodnjo zimsko sezono.
Športno društvo Mladina se je tekmovanja udeležilo s štirimi atleti. V kategoriji starejših pionirjev je Erik Tence zasedel odlično prvo mesto, medtem ko je v kategoriji mlajših pionirjev na izredno dobrem tretjem mes-
tu pristal David Bogateč, na četrtem-Matej Laki in petem Vojko Zotti.
Športno društvo Grmada se je s svojimi atleti pomerilo v petih kategorijah. Med mlajšimi pionirji je prvo mesto osvojil Erik lori. V isti kategoriji je prvič tekmoval tudi mali Jan Umek, ki je pristal na šestem mestu. Pri starejših pionirjih je Andrej Legiša bil drugi in Andrej Mervič tretji, starejši pionirki Elizabeta Antonič in Valentina Legiša pa sta zasedli prvo oziroma drugo mesto. Pri mlajših mladincih se je Andrej Antonič uvrstil na prvo mesto in Rajko Zečevič na drugo. V kategoriji starejših mladincev je bil Ervin lori šesti. (Ervin lori)
Tenis: v Portorožu
SP novinarjev
PORTOROŽ — Od danes do petka bo na teniških igriščih v Luciji ob Marini 10. svetovno teniško prvenstvo poklicnih novinarjev. Prijavljenih je več kot 100 igralcev in igralk iz 16 držav,največ (30) jih je iz Jugoslavije. Prvo kolo bo že danes s pričetkom ob 9. uri, ob 15. uri pa bo svečana otvoritev.
Odbojka: Lilov memorial
KOPER — Na tradicionalnem koprskem turnirju za Lilov memorial, ki so ga izvedli že 4. v spomin na Virgilija Jakomina-Lila, enega najboljših primorskih odbojkarjev vseh časov, je jugoslovanski drugoligaš Salonit iz Kanala v velikem finalu z 2:0 premagal novomeškega Pionirja. V malem finalu je Rangers (Videm) prav tako z 2:0 odpravil Narodni dom iz Ljubljane. Na zadnjih dveh mestih sta ostala organizator Izola in Kamnik. (Kreft)
Nogomet: v nedeljskem 2. kolu 2. amaterske lige (skupina F)
Kras znova potrdil res dobro pripravo
KRAS - MUGGESANA 3:0 (2:0)
STRELCI: Mosetti v 6. in 53. min., Pisani v 8. min.
KRAS: Mezzavilla, Gnesda, Sambuc-hi, Žagar (v 46. min. Martini), Škabar, Fanigliuolo, Lepore, Vidali, Mosetti (v 82. min. Alan Škabar), Granata, Pisani.
SODNIK: Sansa iz Tržiča
Krasova enajsterica je pričela letošnje prvenstvene nastope v 2. amaterski ligi izredno spodbudno. Po remiju v gosteh pri Vesni se je v nedeljo z neoporečnim 3:0 otresla Muggesane.
Po začetni rahli premoči gostov, ki so v 5. minuti imeli izrazito priložnost s Pribazem, je Kras takoj zatem povedel. Po strelu s kota je Vidali visoko Podal v sredino kazenskega prostora, kjer je Mosetti na najboljši način izkoristil nepazljivost gostujoče obrambe.
Že dve minuti kasneje pa so rdeče-keli skorajda postavili rezultat na varno, saj je novi prišlec Pisani dosegel krasen zadetek, kakršnega le redkokdaj vidimo v, amaterskih prvenstvih. Od tedaj dalje se je v vrstah gostov začela kazati živčnost, ki je precej vplivala na Krasovo igro, saj je v samih desetih minutah sodnik najprej opomnil dva Miljčana, takoj nato pa Se Granato in Škabarja. Do konca prvega dela igre so imeli pobudo v rokah seveda gostje, ki pa si niso ustvarili kakih posebnih priložnosti za gol. Vratar Mezzavilla pa je bil itak vedno na mestu.
Usodo gostov je dokončno zapečatil Mosetti, in sicer v 8. minuti s krasnim volejem prav z roba 16-metrskega prostora, potem ko se je le za nekaj centimetrov izognil off-sideu. Do konca srečanja pa bi si s prikazano igro Muggesana zaslužila vsaj častni zadetek, a Krasova zmaqa je le ostala
okrogla. (Z.S).
2AULE-ZARJA	1:1 (1:1)
STRELCA: Raker v 31. min. (avto-Sol), Maggi v 38. min.
ZARJA: Hočevar, Gotti (v 75. min. |amec), Tognetti, Borelli, Samese, Tonda, Antonič, Bon, Abrami, Auber (v 25. min. Žagar), Russignan.
SODNIK: Mango iz Gorice
Zarja je tokrat na težkem gostovanju v Žavljah osvojila pomembno toč-jm proti enemu glavnih favoritov le-tošnjega prvenstva. Če je osvojena točka pozitiven rezultat, pa moramo mkrat nekoliko grajati igro zarjanov, m so ponovili že staro napako, ko so Se po doseženem golu nesmiselno zaprli v obrambo in prepustili pobudo domačinom. Le na začetku tekme sta S' bili enajsterici enakovredni, saj sta Pokazali nekaj dobrih akcij. Nato pa ie Zarja v 31. minuti s pomočjo avto-9°la prišla v vodstvo in namesto, da bi ^koristila nezbranost domačinov, se je Sesmiselno zaprla v obrambo. Tako so Zaveljčani v 38. minuti zasluženo pre-
magali nekrivega Hočevarja, ki je pred tem nekajkrat rešil lastno mrežo.
Tudi drugi polčas ni prinesel sprememb na grišču. Domačini so še naprej silovito napadali, zarjane pa je nekajkarat z odličnimi posegi rešil Hočevar, nekajkrat pa so domači napadalci na neverjeten način grešili. Le proti koncu tekme so Bazovci prišli v napad in bi kmalu presenetili nasprotnika, toda zmaga bi bila tokrat nezaslužena. (Big)
PERCOTO - PRIMORJE 3:1 (2:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: Zurini v 60. min. (11-metrovka)
PRIMORJE: Negrini, Rojaz, Favret-to, Sciarrone (v 35. min. Nicoloro), Milani, Coslovich, Husu, Olivo, Pase, Zurini, Dagri (v 70. min. Livan)
SODNIK: Donno iz Pordenona Primorje je proti solidnemu Percotu doživelo drugi letošnji poraz v ravno tolikih tekmah. Na mokrem igrišču sta si v začetku ekipi bili enakovredni, ičeprav so bile akcije rdeče-rumenih preveč zapletene, tako da niso uspeli presenetiti ali spraviti v nevarnost obrambe domačinov, ki pa so s svoje strani s hitrimi in globokimi podajami z večjo lahkoto prihajali do proseške-ga kazenskega prsotora.
Začelo je deževati in pogoji za igro so postali še slabši. V 25. min. je sod-;nik dosodil 11-metrovko v korist do-
OP. SUPERCAFFE’ - VESNA 1:0 (1:0)
STRELEC: Ridolfo (avtogol)
VESNA: Savarin, Švab, Ridolfo, Coccoluto (v 70. min. S. Sedmak), Ra-dos, F. Candotti, Pichierri, Petagna, Kostnapfel, Naldi, R. Candotti (v 75. min. Barilla).
SODNIK: leroncic iz Tržiča Kriška Vesna se je z gostovanja vrnila poražena in to predvsem po svoji krivdi, saj je bila tekma neizbežno zapisna remiju, čeprav so »plavi« poka-
mačinov, ker se je Milani z roko dotaknil žoge v kazenskem prostoru. Nekaj minut kasneje so domačini podvojili: po podaji sta skupno posegla vratar Negrini in branilec Favretto, in slednji je nesrečno poslal žogo v lastno mrežo. V deseti minuti drugega polčasa je bil napadalec domačinov v jasnem off-sideu, a sodnik tega verjetno ni videl in Primorje le za las ni prejelo tretjega zadetka. Po koncu akcije je sodnik izključil Husuja zaradi protestov.
Odtlej so gostje bili manj pozorni v obrambi, saj so morali nujno doseči zadetek. Ta je prišel v 60. min. iz 11-metrovke, spet po posegu z roko v kazenskem prostoru. Kmalu zatem je Dagri zapravil res ugodno priložnost. V zadnjih minutah pa so v protinapadu domačini dosegli še tretji zadetek in tekme je bilo praktično konec. (M. Š.)
zali veliko več od domačinov, ki niso niti enkrat streljali v Savarinova vrata. Vesna si je zadetek zadala sama, in sicer zaradi nesporazuma med vratarjem in branilcem. Slednji je namreč žogo potisnil v lastno mrežo.
Križani so v prvem polčasu ustvarili dve lepi priložnosti, toda napadalec Naldi je žogo p. malo nad prečko. Domačini, kot rečeno, niso nikoli streljali v vrata, solidni pa bili v obrambi in na sredini, kjer so z agresivno igro sistematično zavirali kriško pobudo. Vesna je na sredini igrala zelo povezano, kot zelo učinkovito orožje pa se je izkazal desni branilec Švab, ki se je večkrat podal v napad in s podajami na sredino kazenskega prostora nudil napadalcem lepe možnosti za zadetek.
V drugem polčasu so »plavi« igrali umirjeno in učinkovito, toda ni jim uspelo premagati nasprotnega vratarja. Domačini so se pri zaustavljanju Križanov posluževali grobih prekrškov, zato je bil eden od njih tudi izključen. Najlepšo priložnost za zadetek pa je Vesna imela nekaj minut pred koncem srečanja, ko je srednji napadalec prodiral z leve strani, podal v kazenski prostor naravnost Barilli na nogo, ta pa je žogo nerazumljivo poslal mimo vrat.
Vesna mora v bodoče še nekoliko urediti svoje vrste in še povečati napore v zvezni vrsti, prav pa bi prišla tudi večja učinkovitost napadalcev samih, ki bi le morali v nekaterih trenutkih sami odločiti tekmo. Vesni se v teh uvodnih tekmah zelo pozna odsotnost trenerja Francesca Petagne, ki je postal prava duša kriške enajsterice, sedaj pa je žal iz zdravstvenih razlo-ov odsoten. Igralci želijo, da bi se malu spet vrnil mednje, kajti s takim mojstrom na klopi je vzdušje v enajsterici je popolnoma drugačno.
(A. Kostnapfel)
Na slikah: desno tekma Kras -Muggesana, levo Supercafle - Vesna.
Nogomet: v L amaterski ligi
Primorju spet ni šlo
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 2. KOLA
Fortitudo	- Sangiorgina				2:0	
Gradese -	Costalunga				3:1	
Latisana -	S. Giovanni				2:1	
Percoto - Primorje					3:1	
Ponziana ■	■ Pieris				2:2	
Ronchi - Palmanova					0:1	
San Canzian - Pro Fiumicello						
					1:1	
Sevegliano - Lignano					1:0	
	LESTVICA					
Sevegliano	2	2	0	0	2:0	4
Palmanova	2	2	0	0	2:0	4
San Canzian	2	1	1	0	4:2	3
Costalunga	2	1	0	1	5:3	2
Gradese	2	1	0	1	4:3	2
Pieris	2	1	0	1	3:3	2
Lignano	2	1	0	1	2:2	2
Ponziana	2	1	0	1	3:3	2
Pro Fium.	2	1	0	1	2:2	2
Latisana	2	1	0	1	2:2	2
Percoto	2	1	0	1	4:4	2
Fortitudo	2	1	0	1	2:4	2
Ronchi	2	0	1	1	0:1	1
S. Giovanni	2	0	1	1	2:3	1
Sangiorgina	2	0	1	1	0:2	1
Primorje	2	0	0	2	1:4	0
PRIHODNJE KOLO (4. 10.) Costalunga - Sevegliano; Lignano -Percoto; Palmanova - Fortitudo; Pie-ris - Latisana; Primorje - San Canzi-an; Pro Fiumicello - Ponziana; S. Gi-ovanni - Ronchi; Sangiorgina - Gra-dese.
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 2. KOLA
Čampi Elisi	- Giarizzole				2:0	
Kras - Muggesana					3:0	
Opicina Supercaffč -			Vesna			
					1:0	
S. Luigi VB -	Buttrio				0:0	
San Nazario	- CGS				0:2	
San Sergio -	Opicina				0:0	
Stock - Edile Adriatica					0:1	
Zaule Rabuiese -		Zarja			1:1	
LESTVICA						
Edile Adr.	2	2	0	0	2:0	4
Kras	2	1	1	0	4:1	3
CGS	2	1	1	0	3:1	3
Čampi Elisi	2	1	1	0	2:0	3
Opicina	2	1	1	0	1:0	3
San Sergio	2	0	2	0	0:0	2
Buttrio	2	0	2	0	1:1	2
Zarja	2	0	2	0	2:2	2
Opicina S.	2	1	0	1	1:1	2
S. Luigi VB	2	0	2	0	0:0	2
Giarizzole	2	1	0	1	1:2	2
Vesna	2	0	1	1	1:2	1
Zaule Rab.	2	0	1	1	1:2	1
San Nazario	2	0	1	1	1:3	1
Muggesana	2	0	1	1	0:3	1
Stock	2	0	0	2	0:2	0
PRIHODNJE KOLO (4. 10.) Buttrio - San Nazario; CGS - Zaule Rab.; Edile Adr. - Čampi Elisi; Gia-rizzole - S. Luigi VB; Muggesana -Opicina S.; Opicina - Kras; Vesna -Stock; Zarja - San Sergio.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
29. septembra 1987
Poletje se je po daljšem sušnem obdobju prevesilo v jesen
Mrtvi in ogromna škoda zaradi neurja v Italiji
RIM — Štirje mrtvi na Tridentinskem in ogromna gmotna škoda v vsej severni in srednji Italiji so začasen obračun neurja, ki je v zadnjih 48 urah zajelo Italijo. Na Prelazu Rolle je izgubil življenje neki uradnik iz Bologne, ko je v njegov avto treščilo drevo. Dva Nemca sta umrla, ko je pod udarom vetra njuno vozilo zaneslo s ceste pri Madonni di Campiglio, četrto žrtev pa sta povzročila spolzko cestišče in zaradi naliva omejena vidljivost nedaleč od Trenta. V dolini Non je neurje uničilo 40 odstotkov grozdja. Zračni vrtinci pa so rušili gospodarska poslopja in poškodovali stanovanjske hiše pri Tonu in v Dolini Fassa. Zračni vrtinci so pustošili tudi jadransko abalo Mark, odkoder pa ni vesti o žrtvah. Pri Pesaru je zračni vrtinec uničil kopališke naprave, poškodoval dva hotela, rušil drevesa in električno napeljavo. O večji in manjši škodi poročajo domala iz skoraj vse severne in srednje Italije. Pristaniška poveljstva pa so morala poseči tako na Jadranu kot v Tiranskem morju, kjer so
se posamezniki kljub slabi meteorološki napovedi vseeno podali na morje.
Nenadno poslabšanje vremena je povzročil prodor polarnega zraka, ki je včeraj zajel vso Evropo z izjemo najjužnejših krajev, kjer bodo ohladitve zabeležili šele danes. Včeraj je deževalo na Balkanskem polotoku, v Sovjetski zvezi in v Skandinaviji. Vreme se je torej dokončno prevesilo. Običajno se to zgodi ob jesenskem enakonočju, tokrat je poslabšanje prišlo nekoliko z zamudo, je pa zato padec temperature očitnejši. Danes se bo nestanovitno vreme z burjo nadaljevalo. Že jutri se bo izboljšalo, temperatura pa se ne bo bistveno zvišala. Burja bo nekoliko oslabela in prešla v severnik. Proti koncu tedna bo se spet nekoliko otoplilo, a v soboto meteorologi pričakujejo novo frontalno motnjo, ki bi morala skaziti tudi nedeljo. Temperature bi morale biti po začetni ohladitvi v drugem delu tedna na mesečnem povprečju. Padavine pa ne bodo tako izrazite,, kot so nekateri upali, da se bodo težave z oskrbovanjem z vodo nadaljevale.
Plaz povzročil sto mrtvih
V Kolumbiji se je pri Medellinu vsul plaz, ki je povzročil 100 mrtvih in 53 ranjenih. Zemlja je popolnoma prekrila najrevnejšo mestno četrt (Telefoto AP)
Še nobene reakcije v Italiji na domnevno dejavnost CIA
RIM - Italijanski politični krogi niso še komentirali člankov uglednega ameriškega dnevnika »Washington post« izpod peresa časnikarja Boba Woodwarda, ki razkrivajo ilegalno dejavnost ameriške obveščevalne službe (CIA) v Evropi in posebno v italiji. Woodward, ki se opira na izjave nedavno umrlega direktorja Cia Caseya, piše, da je ameriška vohunska mreža tudi po obdobju hladne vojne zelo »pozorno spremljala« politična dogajanja v Italiji, leta 1985 ob priliki upravnih volitev pa je tudi finansirala posebno protikomunistično kampanjo. V to akcijo naj bi CIA vložila dva milijona dolarjev, ki so bili takrat vredni približno tri milijarde in pol lir, to vsoto pa naj bi razdelila nekaterim strankam in politikom, »ki so se aktivno zoperstavljali vplivu in prodoru KPI«. Ameriški časopis sicer ne objav-
Strela je udarila pet oseb mrtvih
ZAGREB — Pet oseb je včeraj v vasici Mlinski Vinogradi v občini Garešnica, 100 kilometrov jugovzhodno od Zagreba, umrlo med trgatvijo. Do hude nesreče je prišlo, ko se je 12 ljudi, da bi se izognilo močnemu dežju, umaknilo pod krošnjo drevesa v katerega je udarila strela. Pet oseb je umrlo, pet jih je bilo huje ranjenih, dva pa nista utrpela nobene poškodbe.
Ija podrobnosti te operacije (brez imen in torej brez stvarnih dokazov), Wood-ward, ki je razkril škandal Watergate ter je bil med akterji Nixonovega odstopa, pa napoveduje, da bo vse podrobnosti v zvezi s to afero opisal v knjigi »Tajne vojne CIA«, ki bo v kratkem izšla v New Yorku.
Ameriški novinar trdi, da je bil Ca-sey zelo zaskrbljen zaradi naraščajočega vpliva KPI v italijanski družbeni stvarnosti, za finansiranje protikomunističnih sil pa naj bi se odločil brez predhodnega posvetovanja s predsednikom Reaganom, ki je torej o tej akciji zvedel preko časopisja. Posrednika med vohunsko službo in italijanskimi politiki pa naj bi bila saudski kralj Fahd in neka švicarska banka s sedežem v Ženevi. V Saudski Arabiji so vsekakor demantirali te vesti, sam kralj pa je »uradno obžaloval«, da je lahko »Washington post« objavil te »neverjetne« izjave nekdanjega ravnatelja CIA.
Ce v Italiji, z izjemo KPI, ki je predložila vladi posebno parlamentarno resolucijo, doslej molčijo, je onkraj oceana ta afera sprožila že val polemik. Na zatožni klopi sta časopis, ki je objavil članke in seveda predsem njihov avtor, ki ga nekateri celo obtožujejo, da si je izmislil izjave pokojnega Caseya. Prišlo je tudi do »kratkega stika« med Woodwardom in direkcijo dnevnika, ki je poglavje o rovarjenju CIA v Italiji nepričakovano črtala iz kasnejših časopisnih izdaj, ne da bi o tem seznanila bralcev in baje tudi samega avtorja. Knjiga »Tajne vojne CIA« je vsekakor tik pred izidom, (st)
Moskovčanom je plačevanje stanarine deseta briga
MOSKVA — Stanovanje je med vsemi socialnimi problemi-na prvem mestu, ko gre za žgoča vprašanja sovjetskih ljudi. In ni ravno od muh, da je partija pod novim vodstvom Mihaila Gorbačova obljubila na zadnjem kongresu, da bo vsako sovjetsko družino do leta 2000 oskrbela z ločenim stanovanjem. Sila kola lomi in na tem področju je milijon vrst mahinacij, špekulacij in vseh vrst nezakonitosti. Za eno pa doslej v sovjetski javnosti vendarle še niso vedeli: ob nepopisni stanovanjski stiski se po razmeroma lepih stanovanjih šopirijo posamezniki, ki tudi po več let nočejo plačati niti kopejke za stanarino. Današnja »Pravda« na dolgo obravnava ta pojav kot »tiho krajo«.
Stanarina, po rusko se ji reče »kvartplata« in v sovjetski propagandi služi kot eden tistih izveskov, s katerim radi mahajo, ko dokazujejo socialno in vsesplošno premoč
Gorbačov spet v Moskvi
MOSKVA — Generalni tajnik KP SZ Mihail Gorbačov se je v Moskvo s Krimskega polotoka vrnil prejšnji teden, danes pa se bo po 53 dneh odsotnosti ponovno vrnil tudi na politično sceno. Iz neuradnih virov se je zvedelo, da bo Gorbačov jutri sprejel 370 francoskih osebnosti, med katerimi bo tudi bivši ministrski predsednik Pierre Mauroy, srečanje pa prireja Združenje Francija-SZ.
Daljša odsotnost Gorbačova je dala hamburškemu tedniku Bild povod za pisanje o zdravstvenih težavah sovjetskega partijskega voditelja, ki naj bi bil žrtev zastrupitve s hrano. V Moskvi so pisanje nemškega tednika zanikali in so dolg »počitek« Gorbačova opravičevali s srčnimi motnjami.
V akcijo zanikanja govoric o možnosti zastrupitve Gorbačova se je vključil tudi Boris Pjadišev, namestnik direktorja za informacije zunanjega ministrstva, ki je dvakrat dejal, da je Gorbačov le na vsakoletnem dopustu na Krimu in da se tudi odlično počuti.
socializma nad vsemi drugimi družbenimi ureditvami: stanarine so zares smešno nizke in se gibljejo med 12 in 20 rublji, skorajda ne glede na to, kakšno je stanovanje.
Naše' vprašanje pa je zastavljeno prej po pravniško kot socialno. Reporter »Pravde« se je namenil v akcijo z miličnikom v enem od moskovskih rajonov. Pozvonila sta na vrata stanovanja intelektualcev Šumakovih. Za vrati je takoj vse utihnilo. Miličnik je skrivaj počakal še pet minut in spet se je zaslišal televizor iz stanovanja.
»Šumakov, prosim, odprite. Slišimo vas, da ste doma.«
»Ali imate odločbo, podpisano od tožilca?«
»Odločbe nimam, samo pogovoriti bi se hoteli z vami.«
»Nimam se kaj pogovarjati z vami.«
In tako so pri Šumakovih ostali za svojimi vrati, miličnik pa je dvajsetič zaman poskusil vročiti plačilni opomin rajonskega stanovanjskega oddelka. Na majhnem rajonu ima okoli sedemdeset takšnih primerov zakrknjenih stanovalcev, ki zavračajo plačevanje stanarine.
Pa jim ne morejo priti do kože s sodiščem?
Da, to so v Moskvi pred tremi leti zares poskusili. Najprej je eno sodišče izreklo nekemu Mordanovu leto dni popravljalnega dela (poboljševalnice), ker je državi dolgoval 750 rubljev. Potem se je k podobnim ukrepom odločilo še nekaj moskovskih sodišč. Toda pretkani obsojenci so se pritožili, češ da se jim krši ustavna pravica do stanovanja. In višja sodišča so po vrsti razveljavila sodbe prvostopenjskih, češ da v teh primerih ne gre za dokazano sleparijo in hoteno prevaro države z lažnimi dokumenti.
Ta precedens je šele spodbudil množico drugih, ki se jim prav tako ni ljubilo plačevati stanarine. Največ ljudi te vrste je iz krogov, ki imajo sicer boljša stanovanja, ki pa imajo tudi znanje o zakonskih predpisih in iščejo luknje v zakonodaji. »Tega vprašanja ne gre obravnavati le iz gospodarske plati,« piše »Pravdin« poročevalec A. Černenko, »saj ima tudi svojo socialno-moralno plat. Kadar živi v lastnem stanovanju zajedavec, v njegovi soseščini pa se stiska deloljubna družina cela leta v komunalnem stanovanju, potem,je očitno tu elementarna socialna nepravičnost.«
Nagradili najlepše italijanske obline
MODENA — Temeljito si oglejte dame na sliki. To so zmagovalke tekmovanja za najlepše obline, izvoljene pa so bile v nedeljo v »maxidiskoklu-bu« Rdeča žolna.
Nad tritisoč mladih se je drlo v prostorih Rdeče žolne, ko je žirija, ki so jo sestavljali fotografi in popevkarji, izbirala med brhkimi dekleti. Potem ko so si vsi, pa čisto vsi, temeljito namučili oči, je izbira padla na Marian-no (90-64-90) Vecchi, ki si je priborila naslov »fantastične prsi« (v sredi na sliki). S svojimi oblinami naj bi bila najprimernejša za filmsko kamero Barbara laschi (druga z leve).
Žirija se je tudi znašala v škripcih, ko je morala podeliti priznanje »magične prsi«. Da ne bi bilo zamer, pa so izbrali srednjo pot ex aeguo, kot dokazuje trak, ki idejno veže Barbaro Crei in Carlo Ramos. Dulcis in fundo še miss »prsi, pri katerih ti zastane dih«, ki je najbrž ne bo težko odkriti.
Škotski plemič prodal grad kljub prekletstvu prednika
LONDON — Bridki časi za britanske plemiške družine, ko niti prekletstva več ne zaležejo, da plemenitaši ne bi prodajali rodbinskih bogastev. Zadnji tak primer je škotski grof Haddington, ki bo na dražbi prodal družinske umetniške zbirke, da bi z izkupičkom poravnal velike dolgove. Niti prekletstvo, ki ga je pred 370 leti izrekel ustanovitelj rodbine nad tistim naslednikom, ki bi razdal družinske umetniške zbirke, ni odvrnilo grofa od odločitve. Nasprotno, grof je že prodal Haddingtonov grad, kjer so se nahajale zbirke, drugo rodbinsko rezidenco, vilo v Mellerstainu, pa je podaril neki dobrodelni ustanovi, ker so ga stroški za njeno vzdrževanje in davki preveč bremenili.
Grad sedaj preurejajo in v njem bodo naredili okoli 10 luksuznih stanovanj, konjušnica pa bo postala bivališče grofo-
ve matere, kamor bodo tudi prenesli portret ustanovitelja rodbine, pod katerim pa je nič kaj pomirjujoč (za sedanjega grofa) napis: Naj odpade desna roka tistemu, ki bo snel to sliko z zidu.
Vendar ne more niti grožnja o pohab-Ijenju spremeniti Haddingtonovih namenov, saj ga prav razmere silijo v tako tveganje svoje okončine. Gospodarske razmere rodbine so se izredno poslabšale, saj niso niti dohodki, ki jih dajejo velike družinske zemljiške posesti, več zadostovali za vzdrževanje dveh družinskih rezidenc. Samo vzdrževanje gradu je namreč stalo grofa okoli 350 milijonov lir letno, poleg tega pa so bremenili grofove finance še davki in plače osebja gradu in vile. Grof ima po prodaji gradu in vile še 2,5 milijona funtov dolga, upa pa, da bo od prodaje opreme gradu iztržil še 2 milijona funtov.
HODOPOTEC
riše Ivo Antič
št. 9