Zborovanje sreskih društev JUU Nujna potreba reorganizacije Naša društvena zborovanja v sedanji obMki so se preživela in so zastarela. Dobra so bila v tistih časih, ko jim je bil glavni namen krepitev stanovske in nacionaine zavesti. Današnji čas zahteva poleg tega poglobitev v posamezna vprašanja, zato specializiranje in večjo aktivnost vsakega pocdinca. Napaka naših zborovanj je v tem, da večina elanstva le ipasivno sprejema kar mu prednaša majhen krog aktivno delujočih tovarišev in tovarišic. Kakor smo v delovni šoli proti temu; da bi otroci samo pasivno snrejemali to, kar jim učitelj prednaša in zahtevamo, da vsak otrok aktivno sodeluje, pomaga razvijati pojme in zavz^mati stališča ter se poglablja v pobleme, tako moramo izpremeniti tudi naša zborovanja na tak način, da vsakega člana pritegnemo k aktivnemu sodelovanju. Pritegniti ga je treba v krog dela, ki mu je najbližji in za katerega se najbolj zanima, da bo aktivno sodeloval tudi pri zborovanjih frer doprinesel svoj delež k izgraditvi organizacije in k reševanju njenih problemov. Če bo organizaciji da-I raekaj aktivnega in za njo nekaj storil, jo bo smatral tudi v večji meri za svojo in io bo z večjo vnemo branil, jo bolj cenil in za njo več žrtvoval. Napačno je, da le malo članov aktivno sodehije pri društvu. Zato je treba zaposliti čim širši krog članstva pri stanovskih in organizaenih problemih. Damašnji čas tudi sam zahteva, da se delo porazdeli. Eni naj se aktivno bavijo z enimi, drugi z drugimi problemi ter se temeljito poglabljajo vanje. Kako preurediti zborovanja sreskih društev, da bodo vsi člani aktivno sodelovali, zavzemali stališča do poedinih aktualnih vprašani in se poglablja v aktualne probleme? Člane ie treba Dorazdeliti po odsekih ter jih dodeliti v odseke, ki obsegajo področje, za katero se najbolj zanimajo, v krog dela, ki jim je najfoližji po njihovem zanimanju in detovanju. Kakor na banovinski skupščini, tako je treba tudi vsako zborovanje sreskih društev porazdeliti po odsokih ter odrediti odsekom delo in vprašanja, ki jih imajo rešiti. Paziti, je na to, da bo sleherni član aktivno sodelovail v kakem odseku. Delo in vprašanja, ki jih imajo rešiti in obravnavati posamezni odseki, mora že prej pripraviti upravni odbor sreskega društva na svoji seji. ko določa čas, kraj in dnevni red za zborovanje. Upravni odbor odda posameznim odlsekom v obravnavo in izdelavo predloge, ki jib dtabi v obliki dopisov in okrožnic od sekcije. Odsek pa ima pravico tudi sam sprožiti aktualna vprašanja, jih izdelati in plemjmu predfožiti referat in predloge. V kolikor upravni odbor sam ne pozna članov in ne ve, ali se zanimajo za vprašanja poedinih področij, je prav, da jih pismeno pozove, da se izjavijo v katerem odseku bi hoteli sodeHovati in s svojim aktivnim delom koristiti organizaciji. Kakšni odseki naj se formirajo? Nekateri odseki so lahko stalni in sicer za probleme s katerimi se mora organizacija stalno baviti. Drugi odseki so pa lahko tudi začasni, dokler je aktualen problem, ki ga imajo rešiti. Statni odseki sreskih društev naj bi bui: odsek za nadaljevalno šolstvo (in to kmetsko-gospodinjsko, obrtno in trgovsko), ki naj bi se bavil & pravilniki, učnimi načrti in poukom, z akcijami za povzdigo tega šolstva in usposobljanjem učiteljstva za to šolstvo v srezu; odsek za kulturno skrb in povzdigo vasi ter javno udejstvovanje učiteljstva; gospodarski odsek, ki bi skrbel za gospodarsko vzgpjo članstva in za gospodarske akcije učiteljstva; šolsko-upravni in pedagoški odsiek, ki se bo bavil s šolstvom in notranjimi vprašanji organizacije šole in pouka, učnih na<?rtov, pouka na eno in dvorazrednicah in drugimi aktualnimi šolskirmi vprašamji; stanovsko-politični odsek, ki se bo bavil s stanovskimi vprašanji, vprašanji šolske zakonodaje, pereonalno-prosvetnimi vprašanji itd. V okviru teh odsekov naj bi rešavala društva poedina vprašanja in bi se vanje poglabljala. V kolikor bi lokalne ali druge potrebe zahtevale še posebne odseke, se ti lahko formirajo ako se pokaže potreba. Praksa bo pokazala, kateri odseki naj bi se kaspej.e pre^pisali s posebnim stalnim poslovnikoffi; za zborovanja sreskih diruštev. Kako nai se Po novem vrše zborovanja sreskih društev? Po skupni otvoritvi zborovanja porazdeli predsedstyo referate, došle prediog«. dopise in okrožnice odsekom, kakor odredi to na svoji seji upravni odbor sreskega društva ter prečita člane odsekov. Na to zborujejo od- seki po eno ali dtve uri. Odsoki razpravljajo o poedinih vprašanjih ter izdelajo utemoljitev in predlog. Po zborovanju od&ekov je zopet pleinarno zborovanje s.reskega društva, na katerem se obravnava ena od odsiekovih tem kot glavni referat zborovanja, o drugih vprašamjih iz odsekov pa referirajo odsekovi poročevailci na kratko ter se v plenumu sprejmejo, odklonijo ali izpremene odsekovi predlogi. Referenti in člani odseka zagovaTJajo v plenumu svoje predloge. Sprejeti predlogi sreskih društev se skupno z utemeljitvijo odposljejo sekciji, ki jih odda svojim od'sckom, dla vidijo mišlljenje društev in članstva ter izdelajo na podlagi tega predloge na oblastva in izvršni odbor JUU. Centralni odscki sekcije pa lahko na podlagi sprejetega gradiva dajejo tudi inicijativo, tolmačenja iin nasvete odsekom sreskih društev. Upravni odbori sreskih društev lahko dajo odsekom v rešitev in razpravo vprašanja, tud*i izven zborovanj sreskih društev, ako to razmere dopuščajo. Praksa nam kaže lepe uspehe takih zborovanj. Nekatera sreska društva JUU so že priečla izvajati tako reformo društvenih zborovanj. Tako n. pr. je JUU sresko drušitvo za srez Dravograd zborovato na ta načiin dtie 15. dec. 1934. in se je ta način zborovanja prav dobro obnesel. Sresko društvo ie pozvalo člane, da se Drijavijo vsak h kaki delovni zajednici. Odbor je dobil 22 priijavi i-n je na podlagi tega formiral na zborovanju sledečc odseke: Naša vas — eno in dvorazredTiičarji — pedagoglika — narodno obrambni in manjšinski odsek — gospodarsko politični odsek — ženska vprašanja — nadaljevalno šolstvo — telesna vzgoja in glasba. Na vsakem zborovanju je bilo določeno, da zaseda vsak odsek do dve uri. Na prvem zborovanju razglabljajo odseki pojm odseka in njegovo delo ter program in smernice. Če se je ta praksa obnesla dobro na banovinskih skupsčinah in pri gornjem društvu, se bo gotovo tudi pri ostalih, in interes člaiiustva za organizacijo in stanovske probleme se bo zelo dvignil. Diferencijaciii ali delitvi dela sledi več.ja poglobjtev v stanovske probleme in širša aktivnost članstva. Debo bo temeljirtejše in u-spehi čez čas sigurno vočji. Na delo torej — zopet korak naprej!