Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. l Din.
UREDNIŠTV0"~UPRAVA: pri g. }os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo. V. LETO
BHHJlfiS
Murska Sobota, 6. septembra 193«.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed IS Dfci, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 36
Sesti september.
Na ta dan, pred trinajstimi leti, se je rodil naš mladi vladar. Nihče takrat ni slutil, da bo tako kmalu stopil na čelo domovine in sledil svojemu očetu, ki se je žrtvoval za nas. Po odmevu mar-sejskih strelov, ko so nam za-krvavela srca in stisnile pesti v bolesti in obupu, ko se je žalost razgrnila preko naših domov, nam je postalo Njegovo ime poroštvo za bodočnost, v kateri bo opran zločin, ki se je izvršil nad nami. Z vsem srcem smo se oklenili našega mladega vladarja, vse svoje delo in misli smo zapisali Njemu, saj ga ljubimo, kot našo žemljico, ki nam je dala Življenje. Zato nam je njegov praznik mejnik v bodočnost ob katerem sklepamo račune za preteklost in si merimo pota v jutršnji dan.
Mogoče nam ni bila potrebna še nikdar tako velike ljubezni do svojega vladarja, kakor v današnjih časih. Le bežen pogled preko naših mej nam utrjuje to vero. V morečem ozračju, ki že teta in leta visi nad bolehno Evropo ni čuti več miroljubnih besed. Narodi so se strastno Oklenili misli na medsebojno obračunavanje iz zgolega pohlepa po prvi besedi in heomejenfem gospodarstvu. Pirenejski polotok je zažarel v plamenu revolucije. Najboljši sinovi sončne Španije krvavijo na neštetih bojiščih in kar je ljudstvo ustvarilo tekom stolet v potu svojega Obraza, rušijo topovski streli. Plak tisočerih vdov, sirot in obupanih mater trepeta nad Evropo. Kdo se zmeni ža to ža-
lost ? Narod je sam navezan nase, sam si kroji usodo in seje lesene križe po svoji opustošeni domovini. V Rusiji pa tli žerjavica. Zadnji dogodki so komunistično stavbo pretresli prav do temeljev in razgalili svetu marsikatero resnico. Zopet imajo puške in strojnice zadnjo besedo. Nehote se nad vsem tem zamisliš: Kje je vzrok vsem tem nesrečam? Primankovanje ljubezni do svoje zemlje je jedro nesreč. Ljudje so izgubili vero v samega sebe zato so izgubili iz vida svoja pota v bodočnost. Nihče ni nad njimi, katerega se bi v najmračnejših trenutkih oklenil z vso ljubeznijo, ki je smrt vsaki moreči misli, vsakemu pogubnemu dejanju. Kakor izgubljene ovce so, brez pasti rja-Čuvarja, kakor zapuščena polja v katera sam satan seje ljulko . . .
In kako je drugod? Kamor pogledamo, nas mora navdajati skrb. Če se bodo dogodki še naprej razvijali v tej smeri, mora biti naša naloga, da nas ne najdejo nepripravljene. Delo za bodoče dni pa bo le tedaj plodo-nosno in kronano z uspehi, če nas vodi k temu nesebična in velika ljubezen do našega mladega vladarja, v katerem zremo poosebljeno vso našo veliko zgodovino, prežeta junaških dejanj, slavo in napredek naše domovine, in poroštvo za naše in naših zanamcev boljše življenje. Kakor nam je bil Njegov ded Peter Veliki Osvoboditelj simbol naše svobode, Njegov oče Viteški kralj Aleksander I. Ujedinitelj simbol našega junaštva, tako nam mora biti naš mladi kralj simbol našega prerojenja. Ves mlad in prežet
mladeniškega ognja stopa v živ ljenje, odsev njegove poti naj se zrcali v slehernem, ki mu je Jugoslavija domovina.
Vezilo, ki ga prinašamo na ta dan Njemu, prinašamo svoji domovini na oltar. Ali ne bi bilo najlepše darilo, če bi vsi, ki smo si bratje po jeziku in krvi, baš na ta dan zaprli globoko v srce besede : „Domovina nad vse !" Vse preveč nam je to danes še na jeziku, srca pa so prazna te resnice. Politične strasti so nekaterim tako razjedli že duše, da je njihov obraz kakor obraz tujca in njihova beseda mrzla in ostra kakor rezilo noža. Sebičnost so si postavili za podlago vsemu svojemu nehanju, na srce pa so si položili kamen. Da je le v slogi moč, da je le v skupnih naporih zagotovljena naša boljša bodočnost, na to so pozabili. Njihova zaslepljenost sega tako daleč, da mislijo, če odvza-meš človeku dostojanstvo, so še kljub temu ostala vsa čustva ne-izpremenjena . . . Težak bo njih zagovor pred zgodovino in narodom, ki je še vedno zahteval čiste račune. Dogodki pa tias silijo, da se že slednjič pristopi k likvidaciji naše slabosti. Drugi narodi so to že kedaj storili. In prav danes, ko Je naš veliki praznik, moramo biti toliko pogumni, da zremo naši resnici v oči. Našemu mlademu kralju, kateremu morajo biti posvečene vse naše misli in dejanja, pa po-"kianjamo raSe obljubo: „V$fe za Njega in domovino". Na ta način bomo tudi najbolj izpolnjevali oporoko Njegovega očeta : »Čuvajte Jugoslavijo" 1
POUČI Kfl
Gradbeni Minister je odobril program javnih del na račun 50 milijonskega posojila, ki predvideva grad njo cistern, rezervoarjev, vodovodov itd. Od te vsote odpade na Slovenijo 2,712.000 Din, ki se bodo razdelili na konjiški, kočevski, kranjski, litijski, metliški, novomeški, radovljiški, slo venjgraški in črnOmeljski ter na srez Ljubljana okolica. Prekmurje je ostalo zopet pozabljeno hi izgleda ko da ni če«ar ne Mrbimo.
Uredba o razdolžitvi kmetov bo gotova do i. oktobra. Ta rešitev, *i bo baje dokončna, bo olajšaiapo-
ložaj dolžnikov in omogočila obnovo poslovanja denarnih zavodov in kreditnega zadružništva. Pri reševanju tega težkega vprašanja hoče vlada očuvati sedanjo vrednost dinarja in vero vlagateljev v denarne zavode ter preprečiti oškodovanje državnega kredita.
V	odbor ministrov, ki bo sestavil končno besedilo uredbe o končni rešitvi vprašanja kmečke zaščite, je imenovan poleg finančnega, kmetijskega ia trgovinskega ministra, tudi Slovenec dr. M. Krek.
V	7 občinah krškega sreza so se prtštelrio nedeljo vršile občinske vo-
litve, pri katerih so dobile večino glasov liste JRZ. Volitve bi se morale vršiti tudi pri Sv. Križu ob Krki, pa jih je ban v zadnjem trenutku odgo-dil radi tehničnih zaprek.
Šele meseca decembra se bodo vršile v dunavski banovini občinske volitve, možno pa je, da se vrše šele januarja, ker se je izkazalo, da niso izvršena niti najpotrebnejša tehnična preddela.
»Nastopil je čas, ko morajo vsi odgovorni činitelji zbrati svoje glave in se naglo odločiti. Oblaki, ki prete danes vsej Evropi, silijo naravnost vsako državo, da uredi svoje notranje zadeve in se pripravi na preteči vihar. Iz zasebnega življenja vemo, da je vsak, tudi mršav sporazum boljši, kakor dolg proces.* Iz teh besed nekega hrvaškega politika je razvidno, da je dr. Maček pripravljen aktivno sodelovati pri razpletu naše notranje krize.
JNS organizira. Pretekle dni se je sestal sreski odbor JNS za koJa-šinski srez. Udeležba je bila velika in razpravljali so o bodočem delovanju organizacije. Tudi med dijaki na beograjski univerzi se je pričelo gibanje za osnovanje organizacije JNS na beograjski univerzi.
Med voditelji srbskega dela združene opozicije bo, po dolgotrajnih razgovorih, prišlo do sporazuma. Na eni izmed zadnjih skupnih sej so sklepali tudi o podrobni akciji za občinske volitve.
Na konferenci gospodarsko-finančnega odbora ministrov, je bil tudi razgovor glede zakonskega osnutka zakona o elektrifikaciji države.
„Vprašanje kmečkih dolgov ae reševali pri nas nekolikokrat, toda kljub temu doSl«j še ni bilo končne rešitve. Kmet je moral še nadalje živeti pod bremenom velikih dolgov in brez upanja, da bi kaj kmalu dobil nov kredit. Takšnemu stanju je bilo treba napraviti konec. Moja namera je, da Se vprašanje kmečkih dolgov enkrat za vselej reši in spravi z dnevnega reda." To je izjavil predsednik tfftde po konferenci gospodarsko-finančnega odbora ministrov v Han-Pjfcsku.
Socialistični voditelj Živko To-palovič je preteklo nedeljo imel velik shod v Nlšu. V svojem govora je napadal srbsko združeno opozicijo, češ da je nesposobna, ker nima ndbeneg* programa, dr. Mačka pa je očital fašizem. Vzrok temu je, da ga Hiti eni niti drugi niso hoteli sprejeti v svoj Itbak.
Svoj list bo prihodnje dni začela izdajati JNS. Imenoval se bo »Jugo-slovenski glas". Na čelu redakcijskega odbora je senator Jovo Banjamin.
Itaijansko- n e m S k o- avstrijsko -madžarski blok se snuje v Evropi. V ta namen je madžarski regent Horthy odpotoval v tujino ter se sestal v bližini Berchtesgadena s Hitlerjem s katerim je imel daljši razgovor. Baje se bo sestal tudi s predsednikom avstrijske republike Miklasom in z ita-ljanskim letalskim maršalom Balbom. Kakor zatrjujejo, ima ta blok za cilj, da se začne energična akcija proti sovjetski vladi in boljševiški propagandi.
V	Romuniji je nenadoma prišlo do spremembe vlade. Najvažnejše je, da v novi vladi ni več dosedanjega ministra Titulesca, ki je 14 let vodil romunsko zunanjo politiko. Novi ministrski predsednik Tataresco je izjavil, da ostane romunska zunanja politika neizpremenjena.
Vrhovni poveljnik poljske voj ske Rydz Smigly je bil v Parizu zelo svečano sprejet. Imel je dolge razgovore z predsednikom francoske vlade in vojnim ministrom.
V	Parizu se je mudil tudi predsednik nemške narodne banke dr. Schacht, čemur mednarodni politični krogi pripisujejo velik pomen. Posebno je radi tega vznemirjena Italija.
Nekateri listi piSejo, da je dr. Schacht obljubil, da bo Nemčija dovolila Franciji velike koncesije na vseh poljih, če se odpove Francija svoje zveze z Rusijo.
Hitler je podaljSal obvezno vo-jaiko službo v Nemčiji na dve leti. Na ta način bo imela Nemčija stalno pod orožjem 2 milijona vojakov. Baje je napravil nemški vodja to radi tega, ker bi sicer postali vsi letos odpuščeni vojaki brezposelni. Da bo omogočeno vzdrževanje take armade, pripravlja nemška vlada nove davke.
1200 Abesincev je zopet napadlo glavno mesto Adis Abebo. Napad so italjanski vojaki odbili. Na bojišču je ostalo več sto mrtvih.
Na jesenskem zasedanju stalnega sveta Male antante, za katero vlada največje zanimanje, bodo razpravljali predvsem o rezultatih in pomenu Hor-thyjevega potovanja v Avstrijo in Nemčijo. Temeljito bodo obravnavali tudi mednarodni politični položaj glede na revolucijo v Španiji in na naj novejše vojaške ukrepe v Nemčiji.
Predsednik U. S. A. Roosevelt predlaga, da bi se v najkrajšem času sestali državni poglavarji glavnih držav sveta (Anglije, Francije, Nemčije, Italije, Rusije in Japonske), ki naj se sporazumejo v tem, kako ohraniti mir človeštvu.
Na Španskem bojišču se vodijo v zadnjih dneh zlasti ogorčeni boji za mesta San Sebastian, Irun in Ovi-edo. Obe stranki poročata o uspehih. Vladna poročila pravijo, da je mesto Oviedo pred padcem, uporniki pa poročajo, da bodo v najkrajšem času zavzeli Irun.
Dosedanji bratomorni boji niso niti enim, niti drugim prinesli nobene odločitve, pač pa zahtevali mnogo žrtev. Začela so se baje med obema taboroma pogajanja za sklenitev premirja.
Rdeče čete so v mestu Irun ustrelile 98 talcev med njimi 23 žensk. Zvezali so po dve osebi skupaj in jih potem iz kratke razdalje ustrelili v hrbet. Sorodniki in prijatelji nesrečnih žrtev so morali gledati to grozno početje, nakar so še nje postrelili.
Krali ie oral
V ponedeljek 31. avgusta ob devetih se je pripeljal Nj. Vel. kralj Peter z avtomobilom v Podhom. Z njim je bil princ Aleksander. Bila sta v spremstvu g. Cecila Parrotta, vzgojitelja Nj. Veličanstva, g. adjutanta polkovnika B. Pogačnika in dežurnega adjutanta. Ustavili so se pri g. Jakobu Janu, po domače Maroltu, podhomskem županu, ki je pozdravil visoke goste in jih peljal na svojo njivo, kjer je že čakalo par konj in poljedelsko orodje.
G. župan je pokazal našemu mlademu vladarju, kako se orje, seje in z
brano povleče. Nato je kralj prijel za plug in sam zoral dve brazdi. Potem je sejal in z brano povlekel. Med tem so se nabrali z vseh strani vaščani, presrečni da jim je usoda naklonila, da vidijo svojega ljubega kralja v domači vasi, in z največjim zanimanjem so mu sledili, ko je s krepko roko držal za plug. Tudi princ Aleksander je poskusil, kako se obdeluje polje.
Isto jutro so bile prišle v vas ovce s planine, da jih ostrižejo. Domača dekleta so pred kraljem ostrigla eno ovco, nato so mu razkazal! hleve in živino. V hiši pri županu so visokim gostom postregli z domačim žlahtnim sadjem in črnim kruhom, ki jim je vidno ugajal. Kralj in njegov bratranec sta se vpisala v domačo beležnico za poljska dela, se nato zahvalila g. županu za sprejem in za vse, kar jim je pokazal in na to čez pet četrt ure vidno zelo zadovoljna sedla v avto, ki ju je odvedel nazaj na Bled, med navdušenimi klici vsega prebivalstva, ki jim bo ostal ta dan v neizbrisnem spominu.
Njiva, katero je kralj oral in ki se je dosedaj imenovala Tiberca, bo od sedaj imenovana »Kraljeva njiva". Ime bo pričelo še poznim rodovom, da je tu naš jugoslovanski kralj zarezal prvo svojo brazdo v domačo zemljo.
i7w.T3Ti936n TOMBOLA
Poiar
Prejšnji četrtek, v popoldanskih urah je nenadoma začelo goreti pri posestniku Jošar Ludviku v Otovcih. Nesreča je nastala na ta način, da je iskra iz parnega stroja pri mlatilnici, padla na slamnato streho. Ker je bilo prav takrat malo vetrovno, se je plamen hitro razširil po vsem ostrešju. Kljub temu, da je bilo radi mlatitve, precej ljudi zbranih, ki
so se takoj lotili gašenja, ni bilo mogoče več misliti, da bi rešili goreče poslopje. Prihiteli so takoj tudi domači gasilci s svojo briz-galno, pa tudi iz sosednih vasi so prihiteli požarniki. Njih reševanje pa je bilo otežkočeno, ker ni bilo v bližini vode, ki je po zadnji suši vsa usahnila. Požar pa je tudi zahteval človeško žrtev. Ko se je plamen že vil po strehi, se je nahajala v gorečem posl. 2 in pol leti stara domača hčerka Marija. Vsa prestrašena je zbežala v kuhinjo, kar pa je za njo postalo usodno. Radi velikega dima ni več našla izhoda in se je sirota zadušila. Ko so jo pozneje prinesli na prosto, ni bilo opaziti na njej nikakih opeklin. Z umetnim dihanjem so jo skušali zopet obuditi k življenju, a ves trud je bil zaman. Posestniku jošarju je zgorela stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, kozolec, več glav živine in vsi poljski pridelki. Škoda znaša okrog 35.000 Din.
Istočasno pa je začelo goreti tudi pri sosedu Špilaku. Tudi tu je pogorela stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje z vsem kar se je nahajalo notri. Povzročena škoda je prav tako velika kot pri Jošarju. Niti Jošar niti Špilak nista bila zavarovana.
Le vrlim gasilcem se je zahvaliti, da se požar ni razširil še po ostalih bližnjih poslopjih. 15 ur je trajalo njih delo na požariščih. Njih plemenito delo zasluži res, vso priznanje.
Oglašajte v MURSKI KRAJINI
FR. KOVAČEVA:	2
Mati.
»Ne jokaj Margareta. Fant ni vreden,da zapravljaš bogastvo svoje duše."
Jokajoč se je vrgla žena svojemu možu v naročje.
»Tako se bojim Franc — bojim se radi fanta. Ko nas je zadnjič obiskal, bil je tako čuden, tako razdvojen. Nekaj ni prav. Kdaj bi nam že moral sporočiti glede izpita. A to ni najhuje. Njegovo vedenje, njegovo notrane življenje me plaši. Izgubil je zaupan e do matere. Vseh mojih vprašanj se e izogibali. Res je, da je slabo študiral. To me ne bi tako bolelo, kakor strah, da je zašel na kriva pota. Tega ne prenesem. Bog v nebesih, ščiti ga.
Sunkoma se je Blezer sprostil njenih rok.
.Margareta, ti veš več kot jaz. Govori!" »Verjemi mi Franc, ničesar ne vem. Le slutnje so. Kaka ženska ga je zaslepila, ki ga ni vredna, da pozablja svoje dolžnosti, učenje in dom."
Tišina je zavladala v sobi. Mimo okna je letel golob, težko in nerodno, kakor slaba misel. Z preplašenimi očmi, je stala Ana Marija, preslabotna da bi spregovorila besedo. To naj bo njen brat Adolf, o katerem govore stariši, vesel fant, s smehljajočimi očmi, ponos matere in večna očetova skrb.
Brez besed so zajutrkovali. Veliko modro pismo je ostalo pozabljeno, celo Ana Marija se ni zmenila več za njo. Gledala je mater, ki je spokojno in bledih lic strmela v daljavo. Pa je planila k materi in se prižela k njej.
»Mati moja, ne žaluj. Mogoče pa ni tako hudo. Še mnogo bolj te bom ljubila, tvoj dober otrok hočem ostati, le vesela morai zopet biti."
Gospa Margareta je nežno poljubila hčerko na čelo in polna hvaležnosti je vprla pogled v veliko sliko trpečega Krista. Tiho so polzele njene besede:
»Hvala otrok moji Prav imaš, vso našo usodo hočemo položiti v Njegove roke in vem, da bo dobro tako.
Če svoje obljube ne boš pozabila, potem bom zadovoljna."
Trganje papirja je planilo v tišino. Učitelj Blezer je odpiral pismo. Ves se je zatopil v branje in ko je končal, ga je zganil in vtaknil v žep.
»Radi pisma se moramo danes popoldne temeljito pogovoriti."
Kratek pozdrav in v premišljevanje zatopljen je odšel Blezer v vas, v cerkev k službi božji, k svojim pevcem na kor.
Popoldne je Blezer zopet čital pismo svoje svakinje. Daleč nazaj so mu segale misli. Ia videl je z vso lepoto ovenčano žensko, bratovo nevesto, kako je prihajala v njegov skromni dom. Se sedaj čuti težek vonj, ki ga je prinesla s seboj v svojih oblekah, čuje prisiljeno prijaznost, ki je zvenela iz sleherne besede, ki jih je milostno spregovorila, takrat s slavo ovenčana igralka, z njegovo ženo. Jožef, njegov brat, je po poroki res napravil kari-jero. Ali je bil srečen, pa nihče ne ve. Le za kratke ure je prihajal na obisk. Takrat se je največ igral z otroci ia težka žalost je ležala v njegovih očeh...
In sedaj zahteva bratova žena, da naj pošljejo Ano Marijo k njej v mesto in skuša z hladno prijaznostjo pričarati očetu vse dobrote in lepote, ki jih bo nudila hčerki. Lep glas ima Ana Marija. Le neizšolan je. Pa tudi še nadaljno izobrazbo si res lahko le v mestu pridobi.
Blezer se je zamislil. Mar ni svojim otrokom dolžan, da jim da, kar najboljše nudi življenje, četudi ob lastnih žrtvah? Mar lahko v tej majhni vasici preskrbi svoji hčerki potrebno vzgojo? Preslaboten je, da bi ji utešil glad po znanju, po katerem hrepeni njegov otrok. Že dolgo je nosil v sebi skrito željo, da bi poslal Aao Marijo vsaj za eno leto v kakšen dekliški zavod. Dokler pa sin študira, pa ne more. Primanjkujejo mu denarna sredstva, da bi uresničil svoje želje. Ia sedaj je prišla mamljiva ponudba njegove svakinje in z njo vsi moreči dvomi. Ali bo bratova hiia pravo okolje za razvijajočo se in tisočerim nevarnostim izpostavljeno deklico? V takih mislih ga je našla gospa Margareta	(Dalje.)
Domete \?es£i
THurska Sobota:
Anton Koder
Ob zaključku lista je prispela vest, ki je slehernega pretresla: g. notarja Antona Kodra ni več med živimi... Pred dnevi se je podal na Pohorje, da si okrepi zdravje po prestani operaciji. Vse se je dobro končalo in nihče ni mislil na katastrofo. V sredo v popoldanskih urah pa je prišla vest, ki je tako težko odjeknila povsod. Podlegel je baje možganski kapi. Njegov spomin bo živel med nami. Težko preizkušenim naše sožalje!
—	Osebna vest. Na predlog ministra pravde je bila pred uveljavlje-njem v ustavi določene sodniške stalnosti izvršena cela vrsta sprememb v staležu sodnikov na področju vse države. Za Prekmurje so važne sledeče spremembe: Za sodnika sreskega sodišča v Murski Soboti je imenovan g. Bogdan Jereb, pristav okrožnega sodišča v Celju. K sreskemu sodišču v Lendavi pa je bil dodeljen g. dr. Jakob Košan, starešina sreskega sodišča v Ormožu. Dosedanji sodnik pri mursko- soboškem sodišču g. Bogomir Roš je premeščen k sreskemu sodišču v Laškem.
—	Napredovanje. Tukajšnji sreski sanitetni referent g. dr. Aibin Gregorc je bil imenovan za sanitetnega svetnika. Priljubljenemu zdravniku k napredovanju naše iskrene čestitke 1
—	Še teden dni nas loči od velike tombole, ki jo priredi dne 13. septembra Sokolsko društvo v Murski Soboti. Ali ste že kupili tombolske karte? Če ne, napravite to še danes, saj jo lahko kupite v vsaki trgovini v mursko-soboškem srezu. Le 2 Din stane 1 In če Ti je sreča prijazna, kaj vse lahko dobiš ? Devet krasnih glavnih dobitkov in sicer:
2000 Dinarjev žensko kolo moško kolo gramofon klafter drv moška obleka vreča moke električni likalnik dragocena budilka. Poleg teh dobitkov pa je še 500 drugih, v skupni vrednosti nad 12.000 Din. Zato naj nihče ne pozabi na 13. september, da pride v Mursko Soboto pred Sokolski dom. Začetek tombole je ob pol 3. uri popoldne.
—	Proslava kraljevega rojstnega dne. V nedeljo, dne 6. septembra je rojstni dan našega mladega vladarja. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos proslavilo Sokolsko društvo ta praznik na naj-svečanejši način, v dokaz neomajne zvestobe ne le do vladarja, temveč tudi do svojega starešine. Po službah božjih, ob 11. uri
bo v dvorani Sokolskega doma slavnostna seja. Dolžnost vsega narodno zavednega meščanstva je, da se te proslave udeleži v čim večjem številu, ter na ta način dokumentira svojo ljubezen do vladarja in domovine.
—	Vse občinske urade opozarjamo, da se dobijo tiskovine za volilne in abecedne imenike, kakor tudi kandidatne liste ter občinski zakon za volitve v trgovini I. HAHN, M. Sobota.
—	Nesreče. Matašič Štefan, delavec iz Kobilja, uslužben pri Našički se je po neprevidnosti s sekiro vsekal globoko rano v desno nogo. — V desno uho se je vrezal s koso dninar Wur« cer Leopold iz črešnjevec. — Po nesreči je padla s podstrešja hči posestnika Pal Alojzija, doma izDokle-žovja. — Posestnik Meolic Franc iz Kroga je med tekom tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko nad komolcem. — Pri padcu si je zlomil levo roko hlapec Pdrš Ludvik iz Moravč. — S kozolca je padel posestnik Š6men Štefan iz Bogojine. Poleg drugih poškodb si je pri tem tudi zlomil nogo. — Lepoša Ana, posestnica iz Vogričevci je peljala z kravami listje iz gozda. Nesreča je hotela, da jo je pri tem voz pritisnil k drevesu. Dobila je težje poškodbe. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mursko-soboški bolnišnici.
—	Umrli so v prejšnjem mesecu v tukajšnji bolnišnici: Bežan Terezija, 72 let, občinska reva iz Vanča vasi.
—	Žban Jožef 28 let iz Bogojine. — Bratec Ivan, 58 let, iz Gornjih Slaveč.
—	Čirič Marija, 45 let, dninarica iz Kupšinec. — Krstič Peter, 46 let, polkovnik v p. iz Negotina — Kavaš Franc iz Melinc. — Zuman Jožef, 34 let, dninar iz Razkrižja. — Kočar Helena, 56 let, žena posestnika iz Vučje Gomile. — Kovačič Julija, 48 let, dninarica iz Dolnje Bistrice. N. v m. p.l
—	Če si mislite nabaviti radio-aparat, premislite dobro kje in kak aparat boste kupili I Svetovnoznani .ORION* aparati prednjačijo že dolga leta, letošnji pa bodo presenetili tudi najbolj razvajene poslušalce. Poleg tega jamči za njih prva prekmurska strokovna radlodelavnlca NEMEC J.
—	Najnovejši jesenski modni časopisi so prispeli v trgovino Hahn I. M. Sobota.
DOPISI:
—	Bodonci. Dne 23. avgusta 1936 smo položili k večnemu počitku daleč na okoli poznanega pridnega posestnika in poveljnika gasilske čete pokojnega Beznec Štefana, ki je po kratki hudi bolezni dne 27. 8. umrl. Poleg velikega števila naroda, se je pogreba, pod vodstvom predsednika občine g. Hodoščeka, udeležilo 6 gasilskih čet z tremi žalnimi zastavami. Župno upravo gasilske župe Murska Sobota je zastopal starešina župe in narodni poslanec g. Benko Josip in Klanjšček Štefan. StareSina župe g. Benko se je v imenu gasilcev župe ob odprtem grobu od pokojnika z globoko zasnovanem govoru poslovil, pri čemur se
je marsikatero oko zasolzilo. V imenu čete se je od pokojnika v primernem govoru poslovil šolski upravitelj g. Bako Karlo. Velika udeležba naroda na pogrebu in mnogobrojni darovani venci jasno dokazuje, kako je narod pokojnega čislal. Naj počiva v miru v domači grudi, ki jo je tako ljubili
—	Brezovci. Pri nas so se dne 30. avgusta vršile okrožne gasilske vaje s sodelovanjem gasilskih čet Puconci, Gorica, Brezovci, Predanovci in Polana. Razni načini vaj, kakor redovne vojaške vaje, vaje z brizgalnami na suhem, f.ngirani požar v notranjosti, gašenje letečega požara ter reševanje od dima omamljenih oseb je pokazal višek gasilske izobrazbe in taktike. Posebno pozornost je vzbudil nastop gasilskega naraščaja čete Puconci. Po končanih vajah, ki jih je vodil član župne uprave tov. Titan Joško, je sledila objektivna kritika ter njegov globoko zasnovan govor.
—	Črensovci. 8. t. m. na malo mešo ponovi mladina črensovske fare igro »Hlapec Jernej in njegova pravica". »Glejte, čudo prečudno: štirideset let sem robotal, da bi postavil svoj dom, s svojim potom sem pognojil polje in senožet. In ko je dom stal, ko sta bila rodovitna polje in senožet, pride človek in pravi: »Nisi prvi" in ga spodi v hlev". Ta vzdih Hlapca Jerneja nam kaže, da igra ni kakšna komedija fič-firičev ali paprikancev, nego je prava slika svojega in današnjega časa. Ker je vstopnina samo 50 par to je eden rajnški, pridite na igro tudi tisti, ki še do sedaj na nobeni igri niste bili, stari in mladi, ker boste z njo sigurno zadovoljni. Igra bo zvečer na prostem na tuk. šol. dvorišču. Vsi ste vljudno vabljeni.
—	Trnje. Mladina iz cele črensovske fare je že ves čas pridno pripravljala igro »Hlapec Jernej in njegova pravica", ki jo je spisal Ivan Cankar, a dramatiziral Milan Skrbinšek. Igra je v srce segajoča pesem šestdeset letnega Hlapca Jerneja, ki je štirideset let služil svojemu gospodarju, a po njegovi smrti je pognan na cesto. Igro bomo igrali zvečer na prostem na šolskem dvorišču. Posluževali se bomo novega prenosljivega šolskega odra, katerega nam je dal na razpolago tuk. šol. upr. g. Hvala Anton. Ker imamo namen, da omogočimo dostop vsakemu, tudi takemu, ki ga tarejo skrbi in nadloge, kot Jerneja, smo znižali vstopnino na 50 par to je eden ranjški. Vsi Trnjarčari morate priti 1
S kolesom na olimpijado
Gospod Dragotin Pojbič, privatni uradnik v Lendavi se je s kolesom podal na olimpijado v Berlin. Pot ga je vodila skozi Budimpešto—Dunaj in Prago do Berlina ter je rabil za to progo 14 dni. V vseh večjih mestih je ostal po nekaj dni. Iz Berlina je prevozil še 200 km dolgo pot do morja, na to pa je, po 20 dnevnem bivanju v Berlinu, zopet nastopil pot v domovino. Vračal pa se je preko Prage— Dunaja—Gradec —M. Sobota —Lea-dava. Prevozil je nad 3000 km in to brez vsakršnega defekta aa kolesu. Berlinski Touring klub mu je daroval bronasto kolajno.
6A5IL5TTO:
Lončarjeve!. V nedeljo, dne 6. sept. 1936, na rojstni dan Njeg. Vel. kralja Petra II. se vrši 10 obletnica obstoja gas. čete v Lončarjevcih z blagoslovitvijo novega prapora, kate-rega je podaril četi njen častni načelnik g. Lah Oto, dentist iz Domanjševcev in kateri bo kumovala gospa Džuban Gizela, soproga šol. uprav, v Križevcih-Slavnost se pričenja na predvečer z bakljado, zjutraj pa z budnico. Ob 11. uri se vrši slavnostna služba božja na prostem pred zvonikom in blagoslovitev prapora, katero bo služil g. Hari Leopold ev. duh. iz Domanjševci.
K tej slavnosti se prav vljudno vabijo tudi tem potom vsi prijatelji gasilstva, kakor tudi gas. delegati in gas. čete od blizu in daleč. Odbor.
Gornji Slaveči. Naši gasilci se pridno pripravljajo na okrožne gasilske vaje, ki se bodo vršila 6. septembra 1936 v Kuzmi, na katero so povabljene 4 gasilske čete. Vaje se bodo vršile pod vodstvom člana župne uprave gospoda Čeha iz Murske Sobote. Po vajah bo prosta zabava, na katero se vabi vse prijatelje gasilstva.
Martjanci. Okrožne gasilske vaje se bodo vršile pri nas 6. septembra 1936. Začetek ob 13. uri. Vaj se udeleži 9 gasilskih čet. Izvajali se bodo razni zadatki, kakor napad, obramba in reševanje, pri čemur bo nastopil tudi samarijanski odsek. Prijatelji gasilstva, udeležite se vaj, ki Vam bodo nudile marsikaj zanimivega. Po vajah bo v gostilni Vezer Geze prosta zabava z plesom.
SOKOL
Vsemu članstvu!
Pozivamo vse članstvo, da se udeleži vseh prireditev, ki se bodo vršile v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Spored je sledeč:
Društvo se korporativno udeleži zahvalnih božjih služb v slavnostnih krojih. Kdor ga nima, v civilu z znakom. Zbor je ob 7.40 pri Sokolskem domu. Za četo Rakičan velja isto!
Ob 11. uri je v Sokolskem domu slavnostno zborovanje. Udeležba je članstvo strogo obvezna. Kroj in znak. Proslavi prisostvuje tudi naraščaj in deca.
Zdravo!
Uprava s. d. H. Sobota.
Gradjanski:Mura 6:3 (2:2) Ob zelo lepem vremenu sta nastopili obe moitvi, da se preizkusita t prijateljski nogometni tekmi. Pred tekmo je izročil Muri znani športnik prof. gospod Jelačič krasno zastavico v znak bratskih odnoiajev med obema kluboma. Predsednik Mure, ravnatelj Lipič se je revanžiral z lepim Šopkom nageljnov.
Tekma je bila vseskozi lepa, napeta in do konca zelo fair. Bila je z eno besedo propagandna za nogometni šport.
V	prvih potezah imajo gosti rahlo premoč ter pridejo do vodstva (0:1). A kmalu se znajdejo domačini ter dosežejo izenačenje in na to vodstvo (2:1). Z navdušenjem sprejme občinstvo tudi 3 gol, katerega pa sodnik radi oftside ni priznal. Proti koncu polčasa gosti vsled pogreške levega halfa izenačijo.
V	drugem polčasu se slika izpre-meni. Domači prevzamejo inicijativo ter so do konca igre gospodarji situacije. Z lepo kombinacijo so potisnili nasprotnika na svojo polovico. Domači pa niso imeli posebne sreče pri streljanju ker so parkrat zadeli prečko ter je tudi U metrovka šla za las mimo gola. Proti koncu so dosegli gosti 3. gol. Vratar Mure je namreč vzel nedolžni strel prelahko, zato mu je žoga zdrknila iz roke ter našla pot v mrežo.
Sodil je ss. gospod Turk dobro, objektivno.
V	predtekmi rezerv so zasluženo zmagali gostje v razmerju 3:2 (3:1). Pri Muri so manjkali nekcferi dobri igralci, ki so bili odsotni. V drugem polčasu so domačini boljše igrali fer so imeli večkrat priHko za izenačenje.
Sodil je dobro gospOd Zrim. *
V	nedeljo, dne 6. septembri ga-stuje prvo moštvo Mure na petletnici Oradjanskega v čakovcu. Za pokal natopijo Mura, Gradjanski, Slavija h Varaždina in ČSK. Rezervno moltvo Mure pa nastopi Isti dati v okviru slovenskega Športnega dneva v Ptuju, ki ga priredi S. K. Drava.
S. K. Mura-lahkoatletska sekcija.
V	nedeljo, dne 6. IX, 1936 na ipoftfiem dnevu v Ptuju je za StSleto določena naslednja postava: Benko, Rogan, čisar, Abakumov. Rezerva: Tftičl. • Načelnik.
Iž tfefomjaZdružbe trgovcev v Murski Š^oti, Nove legitimacije zk nakupovanje deželnih pridelkov so prejeli Sledeči tiakupoVttlci:
Rogač Filip, Sv. Jurij, za tt. Vogier Viktor, Cankova; Ž6kš Mihael, Kovačeve!, za Hiiber Franc, Kuzma; Fartek Ludvik, Gor. Šlaveči, zb Huber Franc, Gor. Slaveči; Flisar kblčt&ab, $an-lovd, zl Vbgltr Vlttirja, Cankova; PtffiHS?* l;tfflvtk, Vanča vas, Horvat Josip, Noršinci; Matuš Franc, Šalovci, Flisar Karol, Vučja gomila in Vukan Josip Bokrači, za tt. Berger Josip, M. Sobota, Vučlna Leopold, Gederovci, za	1& utrffli, IteBofe.
Žh timpdmfe g&P. Bftnt kvfttf in klet pa ilett&l : Temlin Mrnest, za tt. polti, Šotin«; fce^anlč Katri, tkalci In Sinko Leopold, ŠkaloVci z* tt. Weiss & tlefor, Solina; Šfetflet ftfcla,
u ■
k	ft	MdM V *. 4Mra4
Brezovci, Matuš Karol, Šalovci; VuČ-kič Ivan, Rakičan, Lanščak Franc, M. Sobota in Ceiec Ludvik, Gorica za tt. Jos. Benko, M. Sobota; Weiss Oskar, Rogaševci, za KampI Avgusta, Nuskova; Lovenjak Matija, Sebeborci, za Celeč Štefana, Gorica; Kerec Ivan, Gerlinci, za tt. Stottl Anton, Domajinci.
Prepoved uporabe igralnih aparatov znamke »Tura, »Dirigent", in »Polet
Potom sreskega načelstva v Murski Soboti smo prejeli od Banske uprave dravske banovine v Ljubljani okrožnico, glasom katere naroča ista, da se morajo vsi v prometu nahajajoči igralni aparati — avtomati, znamke .Tura" v korist Jadranske Straže, iB znamke .Dirigent" v korist Udruženja vojnih invalidov iz lokalov odstraniti in nadaljno uporabo onemogočiti ter prepovedati.
Takisto je banska uprava potrdila odločbo sreskega načelstva v Kranju, s katero to sresko načelstvo ni ugodilo prošnji tvrdke aUnion", tvornice kanditov in čokolade, Deutsch in K5-nlg v Zagrebu, da sme v območju sreza Kranj uporabljati za prodajo čokolade svoje tovarne v trgovinah svojih odjemalcev — trgovcev, upravičenih za trgovanje z mešanim blagom, svoje patentirane prodajne aparate pod označbo »Polet".
Opozarjamo vsled tega ponovno vse p. n. članstvo, ki poseduje morebiti katerega od gornjih aparatov, da je uporaba istih v Dravski banovini glasom gornjih okrožnic prepovedana. Obenem se morajo vsi ti aparati nemudoma odstraniti iz lokalov.
Uradne ure v uradu Združbe.
Ker se je tajnik Združbe vrnil t orožnih vaj, posluje urad Združbe zopet redno in SIcer ob delavnikih od 8. do 12. ure in popoldne od 2. do 6. tire, Ob nedrjih ifi praznikih pa od 9. do 11. ufe pred pol dne.
Vljudno prosimo p. ti. članstvo, da blagovoli gornje vzeti v znanje in isto upoštevati. — uprava.
KTTOJ5M)
Vpliv dojenja na množino mleka.:
Dobra mlečnost se podeduje, razvija se pa z dObro krmo in z dobro molžo. V Veliki meri je kravja mlečnost odvisna od dojenja, saj je znano, da se najboljše molznice pokvarijo, če pridejo Slabi dekli v roke, medtem te se s pravilnim dojenjem uspešno vpliva na detefttost vimena in s tem tUdI M VtfiJO MHožlUO mleka.
Dokler botfio mnenja, da se vime z dojenjem le ikprazfli, toliko časa štnb seveda na Mp&ftni poti. Z dojenjem vplivamo, da se vime kolikor mogoče razvije, da se dotok krvi V vime pospešuje ia da ne navajajo mlečne žleze k večji delavnosti. Vse tbpa SSil&fofe s trajno dobrim obdelo
v&tijeft vitttnk prt dofenju. Prt wol-zni kravi se porabi del krine za Vzdrževanje tetesue m t»či ia tež«, drugI
dfel pa za tVorbo mleka. Imamo pa tudi krave, ki obračajo velik del krme raje v meso in mast kot v mleko. Te se raje debelijo, kakor pa da bi dajale več mleka.
Na dobro mlečnost vplivamo pri kravah s tem, da jih od vsega počet-ka dobro fedojimo. Ce se jih dobro izdoji, postane tudi dotok krvi v vime večji. Na ta način se potem vime močneje razvija. Postane pa tudi bolj delavno in bolj sposobno za tvorbo mleka.
Z dobrim dojenjem pospešujemo bolj mlečnost, to je tvorbo mleka, kakor pa nastajanje mesa in maščobe, ki pri molzni kravi nič ne nese.
Torej pri vsakem dojenju je vime do čistega izprazniti I Da se s pravilnim dojenjem vime razvija, imamo dokaze doma. Tu in tam se lahko opazuje, da ima kaka krava desno polovico vimena bolj razvito kot levo. To je posledica boljega obdelovanja desne polovice vimena, ker je ta mol-začu bolj pri rokah. Leva polovica vimena se manje obdeluje pri dojenju, zato zaostaja pri razvoju. Ta slučaj nam očitno kaže, da se pri pravilnem dojenju vime res ugodno razvija.
Tista bogata mlečnost, ki jo opa<-zujemo danes pri nekaterih pasmah, je nastala s časoma. To je sad več stoletnega dela in vaje, sad pravilne odbire, dobrega krmljenja in dojenja. Trebalo je dolgo časa, da se je vime razvilo do današnje sposobnosti in delavnosti. Tudi pri naši živini se povišava mlečnost, toda manj kot drugje, ker pri nas niso tako ugodni pogoji kot drugje. Trdimo lahko, da kakoršna je reja in nega, takšna je mlečnost naših krav. V tem pogledu je pri nas potrebno še dosti in dosti dela.
Preklic.
Podpisani obžalujem, da sem razžalii dne 12. avgusta 1936 g. Heimer Oskarja, dentista v Murski Soboti in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Tratttman Bernat, trg. v Murski Soboti.
Dijak Sestoiolec
inštruira vse predmete nižje gimnazije proti stanovanju in hrani v Murski Soboti. LACI JOŽEF, dijak, Dobfervhik.
Da se b najem SMS«
paciteto 1 vagon. Velik krog odjemalcev. Dobra vodna moč. Poleg tega dam v najem mlatilnico 5 HP, stiskalnico (prešo) za olje, vse v dobrem stanju Vpraša se jrrl: JANKO SUŠEČ, knjigarna Gornja Radgona.
Za veletrsovce.
Trgovski prostori s skladišči za veletrgovino na najbolj prometni točki v Ljutomeru se oddado pod ugodnimi pogoji v najem. V hiši je tudi lepo štirisobno stanovanje s pritiklinami na razpolago najemniku; razen tega še dve veliki zidani skladišči v bližini. Hiša in skladišče so tudi na prodaj. Informacije daje Mestna hranilnica Ljutomer.
Difakfe alf dijakinje
se sprejmejo na hrano in stanovanje v M. Soboti, Majsterska ulica 12.
Pekovskega pomočniku ia vajenca
sprejme takoj pekarna Stane Žnidaršič M. Sobota, Mala kaniža.
Stanovanje v najem!
2 sobi, kuhinja, shramba, klet, drvarnica, vrt, na Lendavski cesti 44. Izve se pri lastniku, Lendavska cesta 5.
Št. 42.
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor v Krogu, srez Murska Sobota, razpisuje javno pismeno licitacijo zidarskih, tesarskih, mizarskih in kleparskih del za nadzidavo narodne šole v Krogu.
Licitacija se vrši 15. septembra 1936. ob 10. uri v pisarni šole Krog. Pravilno opremljene in kolkovane ponudbe je vložiti do tega časa.
Predpisana kavcija znaša 10% Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe pri šolskem upravitelju.
Krojno! iolski odbor v Krogi,
dne 30. avgusta 1936.
Zahvala.
Podpisana Josip in Ana Horvat, hišna posestnika v Murski Soboti, se tem potom najtopleje zahvaljujeva zavarovalni družbi .d. d. Vardar" aa kulantno in popolno priznanje ter izplačilo škode, nastale nama vsled požara.
Zato najtopleje priporočava navedeno zavarovalno družbo vsakomur. Murska Sobota, dne 1936.
JOSIP ta ANA HORVAT
OMina Murska Sobota
proda
BRonadstropno hišo
z velikim vrtom in dvoriščem, podkleteno, na prometnem kraju v centrumu mesta, sposobno za trgovino, restavracijo, kavarno, bančni zavod itd. Reflektanti naj se zglase med uradnimi urami v občinskem uradu ali pri predsedniku občine kjer dobe podrobnejše prodajne pogoje in ceno.
Kdor tali kupiti AVTO naj kupi voi znamke
NaiboljSi NajeleaantnejSI
NaftooH efconomifi Majsolftfneiti
M*t«Mh «<**• Josip % M. SofcOti.
.....
Urednik: Kl«U)i6ck ŠMfaa, prt*, aradaik t It. $*««.