RIBNICA PRI BREŽICAH Alenka Tomaž, Irena Lazar, Danilo Breščak 118/2 Arheologija na avtocestah Slovenije 233 SE a BREŽICAH ROMULA , RIMSKA CESTA IN GROBIŠČE RIBNICA PRI Alenka Tomaž, Irena Lazar, Danilo Breščak 118/2 Ribnica pri Brežicah ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorji Recenzentki ⁞ Barbara Nadbath, glavna in odgovorna ⁞ Alenka Tomaž ⁞ Ivana Ožanić Roguljić urednica ⁞ Univerza na Primorskem, ⁞ Institut za arheologiju ⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec ⁞ Fakulteta za humanistične študije ⁞ Jurjevska ulica 15, HR-10 000 Zagreb ⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper ⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke ⁞ alenka.tomaz@fhs.upr.si ⁞ Maja Janežič in likovna urednica ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ⁞ Vanja Celin, tehnična urednica ⁞ Irena Lazar ⁞ Center za preventivno arheologijo ⁞ Matija Črešnar, član ⁞ Univerza na Primorskem, ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ Milan Sagadin, član ⁞ Fakulteta za humanistične študije ⁞ Maša Saok.ra, članica ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper Lektorica ⁞ Katharina Zanier, članica ⁞ irena.lazar@fhs.upr.si ⁞ Tanja Žuvela, s. p. ⁞ Bernarda Županek, članica Izdajatelj ⁞ Danilo Breščak Oblikovanje in prelom ⁞ Vorančeva ulica 11, SI-8000 Novo mesto ⁞ Nives Zupančič ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ danilo.brescak@gmail.com ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Tehnična priprava publikacije Ostali avtorji ⁞ Vanja Celin, Nives Zupančič Zanj ⁞ Monika Zorko ⁞ Jernej Hudolin, generalni direktor ⁞ Univerza na Primorskem, Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ Fakulteta za humanistične študije ⁞ Alenka Tomaž, Monika Zorko, Aleš Ogorelec ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper ⁞ monika.zorko@upr.si Fotografije – terenski posnetki ⁞ Franci Aš, Gregor Sečen ⁞ Ana Kovačič ⁞ Ana Kovačič, Poslovne storitve s. p. ⁞ Mucherjeva 8, SI-1000 Ljubljana Načrt najdišča ⁞ radohova@gmail.com ⁞ Aleš Ogorelec, Monika Zorko, Alenka Tomaž ⁞ Katarina Šmid Geodetske izmere ⁞ Univerza na Primorskem, ⁞ Dunja Gerić, Aleksandra Bugar, Matic Bratkovič, ⁞ Fakulteta za humanistične študije Želimir Pavlovič, Dejan Krneta, Dragan Jambrec ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper ⁞ katarina.smid@fhs.upr.si Risbe predmetov ⁞ Janja Tratnik Šumi, Anđelka Fortuna Saje ⁞ Alenka Miškec ⁞ Numizmatični kabinet, Narodni muzej Slovenije Fotografije predmetov ⁞ Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana ⁞ Franci Aš, Aleš Ogorelec, Gregor Sečen ⁞ alenka.miskec@nms.si Ljubljana, 2024 Spletna izdaja Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 225700099 ISBN 978-961-7169-71-3 (PDF) Vsebina 1 ⁞ Uvod 5 2 ⁞ Geografski, geološki in hidrološki oris območja grobišča na lokaciji Ribnica pri Brežicah 8 3 ⁞ Arheološki oris prostora s poudarkom na rimskem obdobju 11 ⁞ 3.1 Prostor Dolenjske in Posavja v rimski dobi 11 ⁞ 3.2 Prometne povezave in rimska cesta Emona–Neviodunum–Siscia 12 ⁞ 3.3 Oris poselitve 12 ⁞ 3.4 Rimska grobišča neviodunskega agra – izbor 13 ⁞ 3.5 Zgodovina raziskav na območju najdišča Ribnica pri Brežicah 15 4 ⁞ Metodologija in potek raziskav s poudarkom na prostoru rimske ceste in zahodnega grobišča 22 5 ⁞ Rezultati raziskav 31 ⁞ 5.1 Faze najdišča Ribnica pri Brežicah in stratigrafija na območju rimske ceste in zahodnega grobišča 31 ⁞ 5.2 Rimska cesta 49 ⁞ 5.3 Zahodno grobišče Romule 54 ⁞ 5.4 Interpretacija ostalih kontekstov, ki so povezani z grobiščem 149 ⁞ 5.5 Razprava in interpretacija zahodnega grobišča 154 6 ⁞ Zaključek oziroma sklep 169 7 ⁞ Viri in literatura 171 8 ⁞ Katalog arheoloških kontekstov in gradiva Alenka Tomaž, Irena Lazar, Ana Kovačič, Monika Zorko 183 ⁞ 8.1 Katalog arheoloških kontekstov, vezanih na rimsko cesto s katalogom gradiva 184 ⁞ 8.2 Katalog arheoloških kontekstov, vezanih na zahodno grobišče, z gradivom 190 ⁞ 8.3 Katalog rimskodobnih arheoloških kontekstov, plasti in gradiva na območju grobišča, ki niso povezana z grobiščem 654 ⁞ Priloga 1: Preglednica arheoloških kontekstov po fazah najdišča Alenka Tomaž, Monika Zorko 672 ⁞ Priloga 2: Preglednice pridatkov po grobovih Alenka Tomaž 680 ⁞ Priloga 3: Seznam okrajšav in opisi evidentiranih fakturnih skupin keramike z območja zahodnega grobišča Romule Ana Kovačič 694 ⁞ Priloga 4: Pregled opisov oblik keramičnega posodja iz grobov Alenka Tomaž, Ana Kovačič, Monika Zorko 698 1Uvod Arheološko najdišče Ribnica pod Mokricami pri Breži- cah (Petru 1969b, 20), lahko tudi Ribnica pri Jesenicah na Dolenjskem (Petru 1975, 259) oziroma tudi Ribnica pri Brežicah, kot se je ime najdišča uveljavilo v času ar- heoloških raziskav ob gradnji avtocest (2001–2004), je kot območje rimske obcestne postaje Romula v Registru kulturne dediščine RS vpisano kot Ribnica pri Brežicah – Arheološko najdišče Romula, EID 9335 (RKD). V ar- heološki stroki je bila Romula deležna veliko pozorno- sti, predvsem zato, ker dolgo časa ni bila znana njena natančna lokacija. Postavljali so jo nekam na polje med Mokricami in Jesenicami, druga možna lokacija pa so 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. bile Prilipe pri Čatežu pri Brežicah. Kot lokacija rimske postaje Romula je najdišče Ribnica pri Brežicah znano iz ostaline bronaste dobe. Vsekakor pa najobsežnejše ostaline sredine 20. stoletja, ko so bili med zaščitnimi arheološki- na najdišču sodijo v rimsko obdobje. Odkriti in raziskani so mi izkopavanji ob gradnji ceste Ljubljana–Zagreb odkriti bili obsežen del naselja s številnimi izjemnimi arhitekturnimi temelji vrste antičnih objektov in grobišče ob rimski cesti ostalinami in pripadajočo infrastrukturo, razmeroma dobro Emona–Siscia1 (sl. 1–3). ohranjene ostaline rimske ceste (via publica Emona–Siscia) Na najdišču je bilo zaradi predvidene izgradnje novega dno od naselja ( ter obsežno grobišče z več kot 130 grobovi, locirano zaho-avtocestnega odseka Krška vas–Obrežje, ki naj bi drastično infrastrukture pa sodijo še v srednji in novi vek. sl. 4). Posamezne odkrite ostaline stavb in posegel v samo območje najdišča, izpeljano sosledje pred- hodnih postopkov arheoloških raziskav, s pomočjo katerih je bila določena velikost območja zaščitnih arheoloških izko- pavanj (59.000 m²),2 ki so potekala med novembrom 2001 in julijem 20043. Obsežne arheološke raziskave so ponudile izjemne rezultate, ki so ne samo potrdili, ampak v veliki meri tudi dopolnili in obogatili dosedanje poznavanje preteklosti območja (Breščak 2003; Breščak 2006). Izsledki arheološke raziskave med novembrom 2001 in juli- jem 2004 so pokazali, da je bilo območje najdišča poseljeno oziroma vsaj uporabljano že v času prazgodovine, in sicer od zgodnjega eneolitika dalje. Tako zgodnja poselitev ob- močja niti ni presenetljiva, saj gre za strateško izjemno po- membno lego, kjer se Gorjanci najbolj približajo koritu reke Save. Območje je bilo nadalje poseljeno oziroma uporablja- no tudi v mlajših obdobjih prazgodovine, najštevilčnejše so 1  T. i. vzhodna nekropola Romule. 2 Tica, Mušič in Djurić 2000. 3 Investitor: DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje; pogodbi DARS št. 410/2001, ZVKD SLO, OE Novo mesto št. PA–18/2001 in DARS št. 2 Lokacija najdišča na geografski karti; vir: https://ipi. 616/2004, ZVKD SLO, OE Novo mesto št. PA–26/2004. eprostor.gov.si/jgp/data. Merilo 1 : 100 000. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 5 3a Položaj najdišča na digitalnem ortofoto posnetku, 3b Najdišče z bližnjo okolico na topografski karti; podlaga podlaga: ©Google Satellite, ©DARS. Merilo 1 : 40 000. TTN5000, listi I220300, I220400, I221300 in I221400, ©DARS. Merilo 1 : 40 000. V pričujočem zvezku „Ribnica pri Brežicah – Romula, rim- ska cesta in grobišče4 tako povezujemo z obstojem zahodnega grobišča Romule, “ predstavljamo rezultate raziskav na območjih odkritja ostalin rimske ceste (via publica Emona– pa so se nahajale še v sektorjih VI in VII, raziskanih v letu Siscia) in zahodnega grobišča Romule5 2002. Ostaline grobišča so ležale na območjih današnje . Ostaline rimske ceste so bile na Ribnici pri Emona–Siscia parc. št. 20239, k. o. Velika dolina. Brežicah odkrite na več lokacijah znotraj območja izkopa Vodja arheoloških izkopavanj na najdišču Ribnica pri Bre- - vanj med letoma 2001 in 2004, npr. ob naselbinskih osta žicah je bil skozi ves čas trajanja projekta Danilo Breščak, - linah v sektorjih III, VI, VII in XVI, kakor tudi vzdolž ostalin univ. dipl. arheol. Na območjih odkritja rimske ceste so iz- grobišča v sektorjih V, XXIII, XXIV, kar je omogočilo rekon kopavanja v sektorjih vodili A. Jovanović, univ. dipl. arheol., - Zahodno grobišče Romule je ležalo na njivskih površinah sodelavcev in delavcev. Na območju grobišča, v sektorjih 7 Đ. Los Čandrlić, univ. dipl. arheol., s skupinami strokovnih druge savske terase, južno od stare trase magistralne ceste struiranje njenega poteka v skupni dolžini 770 m.6 S. Čaval, univ. dipl. arheol., L. Grahek, univ. dipl. arheol., in letu 2002 odkrite ostaline grobišča v sektorju V, glavnina za- univ. dipl. arheol., A. Bugar, univ. dipl. arheol., in S. Olić, univ. hodnega grobišča Romule pa je bila raziskana v juliju 2004 dipl. arheol., s strokovnimi sodelavci ter delavci, zunanjo (sektorji XXI, XXII, XXIII, XXIV), ko so se arheološke raziskave strokovno ekipo pa dr. P. Leben Seljak, mag. T. Verbič, dr. V. Ljubljana–Zagreb in tudi pod njo (sl. 5). Najprej so bile v dipl. arheol., delovno skupino pa so sestavljali še: S. Čaval, XXI–XIV, je bil namestnik izkopavanj mag. U. Bavec, univ. razširile tudi pod traso nekdanje magistralne ceste Ljublja- Vidrih Perko in dr. I. Lazar.10 na–Zagreb 8 . Posamezne ostaline (npr. ustrine), ki jih ravno Strokovni nadzor nad potekom arheoloških raziskav je opravljal mag. Uroš Bavec, ZVKD Slovenije, OE Novo me- 4  V pričujoči knjigi bo govora predvsem o zahodni nekropoli Romule sto. Za potrebe strokovne presoje posameznih segmentov s posameznimi sklici na vzhodno nekropolo, ki jo je raziskoval Peter arheološke raziskave je bila po potrebi sklicana komisija naj- Petru v sredini 20. stoletja (Petru 1969b, 5-82). 5  Uvodna poglavja, kjer so podrobno razdelane teme, kot so geo- dišča v sestavi: dr. Bojan Djurić, mag. Uroš Bavec, dr. Jana grafski, geološki in hidrološki oris območja, metodologija del in Horvat in Danilo Breščak (Breščak et al. 2004). potek raziskave na celotnem najdišču, so na široko predstavljena v zvezku Ribnica pri Brežicah – Prazgodovina (Tomaž 2025), v tem 9  V času izkopavanj pa so bila to zemljišča na parc. št. 1094/2, 5; zvezku pa predstavljamo le specifične okoliščine, vezane na obmo- 1096/2, 3; 1099/1–3; 1100/1; 1102/2; 1914, k. o. Velika Dolina (Breščak čje raziskav grobišča in ceste. et al. 2004). 6  Poglavji 5.2 in 9.1. 10  Natančen seznam vseh vodij izkopavanj po sektorjih in sodelavcev 7  Poglavji 5.3 in 9.2. strokovne ekipe je dostopen v zvezku Ribnica pri Brežicah – Prazgo- 8  Ostaline v sektorjih XXI, XXII, XXIII in XXIV. dovina (Tomaž 2025). 6 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 naselbina Z nekropola V nekropola rimska cesta kvadrant 4 × 4 m 4 Lokacija naselbine, rimske ceste, zahodnega in vzhodnega grobišča na digitalnem ortofoto posnetku, podlaga: ©Google Satellite. Merilo 1 : 10 000. 5 Aeroposnetek najdišča z oznako območja zahodnega grobišča Romule. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 7 2Geografski, geološki in hidrološki oris območja grobišča na lokaciji Ribnica pri Brežicah Arheološko najdišče Ribnica pri Brežicah se nahaja v izpod Cirnika, med hriboma Kincelj in Škofljančeva gabrina jugovzhodnem delu Slovenije, na platoju nad koritom (sl. 7). Gračenica se izliva v reko Savo in je zaradi hitrega reke Save, med vasema Ribnica pri Jesenicah in Pod- teka znižala del druge savske terase znižala skoraj na viši- gračeno, severno in južno od trase nekdanje magistral- no prve. Predvsem v njenem spodnjem toku je izoblikovala ne ceste Ljubljana–Zagreb, tako rekoč na južnem robu mikro-relief, na katerem je bil na blagih pobočjih kasneje Krške kotline oziroma Krško-Brežiškega polja (sl. 6).11 zgrajen osrednji del rimske naselbine. Locirano je na najožjem delu med reko Savo in skrajnim se- Potok Gračenica je v rimskem obdobju igral izjemno po- vernim pobočjem Gorjancev, prostor pa je še dodatno raz- membno vlogo za ta prostor, saj je tekel tako rekoč čez giban zaradi Gračenice, hudourniškega potoka, ki priteče centralni del naselbine Romula, prečiti pa ga je morala celo 6 Lokacija najdišča z zarisanim območjem zahodnega grobišča Romule; podlaga TTN5, lista I221300 in I221400, ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 10 000. 11  Natančen geografski, geološki in hidrološki oris širšega območja in mikrolokacije najdišča je dostopen v zvezku Ribnica pri Brežicah – prazgodovina (Tomaž 2025). 8 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 7 Pogled na centralni del naselbine in potok Gračenica, ki se izliva v Savo. rimska cesta via publica Emona–Siscia. Ob neposrednem najnižjo, holocensko savsko teraso. Ob visokem pretoku je izlivu Gračenice v Savo se je izoblikoval tudi blag vršaj, za potok nosil predvsem prodnato-peščen tovor. Ti sedimenti katerega se je dlje časa predvidevalo, da bi bil odlična točka so se pokazali na številnih arheoloških profilih v sektorjih, za pristanišče,12 predvsem iz razloga, ker je bil v rimski dobi ki se nahajajo na območju preboja.14 Prepletanje različnih vodni promet zelo pomemben in veliko cenejši od kopen- geoloških, geomorfoloških in antropogenih procesov je bilo skega, zato bi bilo povsem logično, da bi rimskodobni pre- na tem delu najdišča zelo intenzivno (Verbič 2001). Večina bivalci Romule zaradi ugodne lege ob Savi, in ne nazadnje izkopnih polj sektorjev15 na najdišču pa se nahaja na srednje tudi v zavetju Gorjancev to možnost tudi izkoristili. Lokacija pleistocenski savski terasi (tako imenovana druga savska te- pristanišča do sedaj ni bila potrjena.13 rasa ali plato), ki je sestavljena iz peščenega proda. Terasa Glavnino pobočja nad vasema Ribnica pri Jesenicah in Pod je položena ali rahlo razgibana in leži poprečno 15 m nad - ravnjo Save. V ježi terase je na številnih mestih opazna do - gračeno sestavlja triasni dolomit, prisoten pa je še miocen - lomitna osnova, kar pomeni, da debelina srednje pleisto - ski litotamnijski apnenec (Verbič 2001). Oba sta bila pogosto censkega prodnatega zasipa ne presega 5 m (Verbič 2001). najdena v obliki lomljenca v arheoloških ruševinah ali struk - turah na celotnem območju najdišča. Na vznožju pobočja Cirnika se na tej terasi nabira poboč- Z dolomitnega pobočja Cirnika se proti severu oziroma ni, tako imenovani koluvialni sediment, katerega površina je na enem mestu izravnana (tako imenovana antropogena proti reki Savi izteka potok Gračenica, katerega erozijska terasa). Gre za območje, ki je ležalo izven območja gra - moč je prebila vse litostratigrafske enote med dolomitom in dnje AC in je ostalo neraziskano 16 (Breščak et al . 2004). Z 12 gradnjo magistralne ceste, ob kateri je bila izvedena tudi   Znani so podatki o plovnosti Savus fluvius iz Emone do Nevioduna, kjer je bilo ugotovljeno pristanišče. Da bi pristanišče lahko bilo tudi v Romuli govori dejstvo, da se pri Čatežu, torej približno 5 km pred 14  Sektorji: I, III, IV, XI in XII (Breščak et al. 2004). Ribnico, reka Krka izliva v Savo, ki tukaj postane bolj vodnata. 15  Sektorji: II, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XVI, XVII, XIX, XX, XXI, XXII, XXIII in 13  Potencialno območje njegove lokacije ni bilo zajeto v arheoloških XXIV (Breščak et al. 2004; Verbič 2001; Verbič 2004). raziskavah. Več o tem v zvezku Ribnica pri Brežicah – Romula, ob- 16  Po rezultatih intenzivnih arheoloških pregledov in izkopavanj s kon- močje Petričev grič (v pripravi), glej tudi Ribnica pri Brežicah – Praz- ca petdesetih let, ki je zajelo njeno severno robno območje, je bila ta godovina (Tomaž 2025). površina intenzivno poseljena (Breščak et al. 2004). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 9 prestavitev lokalne ceste Čatež–Mokrice, je bila ta površina večinoma odrinjen na pobočje proti prvi savski terasi. Pred srednje pleistocenska savska terasa, peščen prod predkvartarna podlaga, dolomit (trias) in delno uničena, zemljeni material pa je bil skupaj z najdbami holocenska savska terasa, peščen prod in pesek stoletjem, ko je imela Sava še svoj naraven tok, je bila prva, litomanijski apnenec (miocen) najnižja holocenska terasa ob njej poplavna ravnica (Verbič koluvij 2001). antropogena terasa na koluvialni površini Vzhodno od današnjega izteka Gračenice je teren nekoliko dvignjen.17 Verjetno gre za ostanek nekdanjega vršaja poto- ka Gračenice. Večini geoloških profilov na najdišču pa manj- ka zgornji del tal, kar zaradi številnih gradbenih posegov ni presenetljivo (Verbič 2001; Verbič 2004). Izkopna polja sektorjev V in XXI–XXIV najdišča Ribnica pri Brežicah, na katerih so se nahajale ostaline zahodne ne- kropole in večjega odseka dokumentirane rimskodobne ceste (sl. 8), so ležala na drugi savski terasi oziroma srednji pleistocenski terasi. Slednjo sestavlja peščen prod (glinasta osnova in deloma prepereli nekarbonatni prodniki), ki ga je predvidoma nasula Sava na mezozojsko podlago, ki jo arheološko sterilnega horizonta ne presega 2,0 m. Prod na 8 Izsek simulacije geološke karte na območju zahodnega holocenska savska terasa, peščen prod in pesek grobišča, povzeto po: Verbič 2001. sestavljata dolomit in dolomitiziran apnenec. Debelina tega obravnavanem terenu ni nikjer ohranjen v originalni obliki in srednje pleistocenska savska terasa, peščen prod je v celoti preperel. Karbonatni prodniki so popolnoma raz- predkvartarna podlaga, dolomit (trias) in topljeni. Resediment istega horizonta je nastal višje na po litomanijski apnenec (miocen)-bočju, ter se je posipal in izpiral navzdol. Izrazit je na robu koluvij terase in predstavlja tudi arheološko sterilno plast (Verbič antropogena terasa na koluvialni površini 2004). V ta resediment so bile večinoma vkopane grobne jame. Na to prodnato osnovo je bila kasneje naložena pe- ščeno-meljasta plast, ki mestoma predstavlja tudi podlago, na kateri je bila zgrajena rimska cesta. Ta je bila zgrajena izključno iz dolomitnega drobljenca, ki je bil zelo dostopna surovina, saj dolomit izdanja neposredno ob vznožju hriba, južno od najdišča18 (Verbič 2004). 17  Sektorji VIII, IX, X in XI–XV (Breščak et al. 2004, Verbič 2001; Verbič 2004). 18  Več o zgradbi ceste je dostopno v ločenem poglavju v nadaljevanju tega zvezka. 10 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 3Arheološki oris prostora s poudarkom na rimskem obdobju 3.1 Prostor Dolenjske in dokumentih poznano kot Ilirik (Šašel Kos 2010, 221). Urba-nizacija Panonije se je tako začela pod Vespazijanom, ki je Posavja v rimski dobi osnoval prve kolonije in municipije (Šašel Kos 2010, 218). S Postopno vključevanje območja jugovzhodnih Alp v tem je bil celoten panonski prostor, skoraj generacijo kasne- Rimski imperij je trajalo skoraj dvesto let. V času Cezar- je kot noriški, upravno in formalno vključen v Rimski imperij. Tem dogodkom so seveda sledile upravne spremembe v or jevega prokonzulata v Galiji tostran Alp (Gallia Cisalpina) Plinij st. sredi 1. stoletja omenja tudi pleme Latobikov, ko na-oziroma Galiji na južni strani Alp in Iliriku (med letoma števa plemena oziroma ljudstva na območju Save in Dona-59 in 49 pr. n. št.) je bilo to področje vojaško in upravno ve, vendar njihove poselitve ne opredeljuje natančneje. Na reorganizirano (Horvat 2015, 273). Južni del današnje-osnovi poimenovanja municipija Neviodunum ( Municipium ga slovenskega prostora, ki so ga v času mlajše železne Flavium Latobicorum Neviodunum ) in Pretorija Latobikov dobe naseljevali keltski Tavriski, in z njim današnja Do-( Praetorium Latobicorum ), pa lahko območje tega plemena lenjska, sta bila vključena v rimsko interesno območje povežemo prav z Dolenjsko oziroma s področjem mestne-in osvajanje nekoliko kasneje kot zahodni del našega ga območja Nevioduna (Lovenjak 1998, 15). ozemlja. Oktavijanovi ilirski vojni v letih 35–33 pr. n. št. Po formalni ustanovitvi province Panonije je postala cesta je sledila priključitev Noriškega kraljestva in nato osvoji-Akvileja–Emona–Siscija glavna komunikacija, ki je v obe smeri tev področja Panonije med letoma 14–9 pr. n. št. Kmalu povezovala novo osvojena območja, še posebej pa osrednji zatem je bil zatrt še panonsko-dalmatinski upor (l. 6–9) italski oziroma apeninski prostor z novimi vzhodnimi pro-in ni presenetljivo, da je bila v tem času gostota priso-vincami in Balkanom. Poleg večjih avtonomnih mest, ki jih je tnosti rimske vojske na tem ozemlju zelo visoka. O tem povezovala cesta na območju današnje Dolenjske ( Emona– nenazadnje pričajo tudi vojaški tabori in utrdbe, ki so Neviodunum–Siscia ), poznamo na osnovi antičnih itinerarijev bili na področju Dolenjske raziskani v zadnjih desetle-in seveda rezultatov arheoloških raziskav več manjših rimskih tjih (Horvat 2015, 278, Fig. 3), pri čemer velja posebej naselij, ki so ležala ob tej cesti in s svojimi nalogami in uslu-izpostaviti Obrežje in Čatež pri Brežicah (Mason 2003a; gami nudila podporo tako državni upravi in vojski kot vsemu Guštin 2002; Guštin 2015). ostalemu prebivalstvu, ki je potovalo in živelo vzdolž te pro--metnice. Med večjimi mesti, kot so bile kolonije in municipiji, ganizaciji tega prostora. Ustanavljanje novih mest in naselij je ležalo več obcestnih postaj, kot lahko razberemo na antič-je hkrati pomenilo tudi počasen, a nezadržen zaton avtoh-nih zemljevidih. Te so z ustreznimi razdaljami (za en dan poti) tonih naselij ter skupnosti (Horvat 2015, 274). in infrastrukturo omogočale omenjene premike in potovanja Tavriski so se doselili na območje današnje Štajerske in Do ter nenazadnje tudi delovanje rimske poštne službe (vehicu- - lenjske konec 4. stoletja pr. n. št. O njih poročajo tudi antični latio), katere dokončno obliko delovanja je po reformah ure-viri (Polibij, Strabon, Livij, Plinij) – šlo je za skupino več kelt- dil cesar Avgust (Šašel Kos 1997, 20). Glavne postojanke med skih plemen, v kateri so glavno vlogo igrali Tavriski (Lovenjak Emono in Neviodunom oziroma Romulo, sodeč po navedbi 1998, 14). Njihova moč je v času 1. stoletja pr. n. št. začela na Tabuli Peutingeriani, so: Acervone (Acervo)–Ad Protorium upadati. Okoli leta 60 pr. n. št. so bili poraženi v spopadu z (Praetorium Latobicorum)–Crucio (Crucium)–Neviodunum Dačani, končni udarec pa je prišel z Oktavijanovo osvajalno (Šašel 1975, 76). vojno v letih 35–33 pr. n. št. in nadaljnjih že omenjenih ko- rakih osvajanja tega prostora za časa njegove vladavine kot cesarja Avgusta (Šašel Kos 1997, 33–42). Oblikovanje province Panonije je sledilo najkasneje v času vlade cesarja Vespazijana, do takrat pa je bila Panonija nekakšno vojaško območje (Spodnji Ilirik), ki je v uradnih Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 11 3.2 Prometne povezave in rimska na začetku 1. stoletja, drugi pa v času Tiberijeve vlade (Hva-lec et al. 2009). Vzdolž glavne poti do južne Panonije in cesta Emona–Neviodunum–Siscia Siscije pa si sledijo še pohodni tabor v Čatežu pri Brežicah, V rimskem času sta bili glavni prometni žili na Dolenjskem Sv. Urh (Guštin 2002; Istenič 2009) in v letih 2001–2003 raz- reka Sava (lat. Savus) in glavna rimska cesta (via publica) iskan vojaški tabor na Obrežju, ki se je razprostiral na 6,9 Aquileia–Emona–Neviodunum–Siscia. Da je bil za Rimljane ha in je datiran v avgustejsko obdobje (Mason 2003c, 202). vodni promet izjemno pomemben in neprimerno cenejši Trasa ceste Emona–Nevidounum–Siscia, ki je igrala glavno kot kopenski, pričajo mnoge primerjave. Rečni promet je vlogo v teh zgodovinskih dogodkih, je potrjena z zemljevidi bil npr. 4,9-krat dražji kot morski, a še vedno precej cenejši in antičnimi itinerariji, pa tudi in situ , skozi številne arheolo-kot cestni; ta je bil namreč kar 56-krat dražji od pomorskega ške raziskave. Rimska cesta na območju današnje Dolenj-(Elliott 2017, 3–5). Kljub temu je bila rimska cestna mreža ske oziroma njen potek in posamezni odseki, je poznana in glavni element gospodarskega, upravnega in trgovskega ugotovljena na podlagi vidnih ostankov trase in prav tako povezovanja imperija. na podlagi ohranjenih miljnikov, ki jih do danes poznamo Rimska cesta Emona–Neviodunum–Siscia, ki je v rimskem skupaj 27 (Lovenjak 2006, 177; Lovenjak in Bavec 2006). času vodila skozi področje današnje Dolenjske, je bila prvo- Na področju Ribnice je bila cesta prvič ugotovljena že leta tno via militaris . To pomeni, da jo je v času osvajanja zaho - 1958, ob gradnji magistralne ceste Ljubljana–Zagreb, ko je dnega Balkana osnovala, trasirala in v veliki meri najbrž tudi bila odkrita in delno raziskana vzhodna nekropola rimske gradila rimska vojska za svoje osvajalske pohode in druge naselbine Romula, ki se je v ozkem pasu raztezala ob rimski potrebe (oskrba, kurirska služba, komuniciranje med tabori cesti (Petru 1969b). 19 ipd.; Šašel 1977, 459, 466). Kdaj natančno je bila cesta zgra - jena, zaradi pomanjkanja epigrafskih najdb ni mogoče reči. 3.3 Oris poselitve V času vlade cesarja Avgusta je bil ta del današnje Dolenjske vključen v Ilirik, posebno vojaško območje, osnovano pred nastankom oziroma ustanovitvijo samostojne province Pa Trasa osrednje rimske komunikacijske poti, ki je na našem - nonije. Glede na politično dogajanje v imperiju in strateške prostoru povezovala Emono s Siscijo, je gotovo tekla po razloge oziroma potrebe pa je mogoče sklepati, da je bila starejši trasi, ki je tu v prazgodovini potekala v smeri vzhod– cesta trasirana in zgrajena že v avgustejskem obdobju. V zahod in povezovala centre dolenjske halštatske skupine s tem obdobju je bilo na tem območju brez dvoma prisotnih panonskimi ljudstvi in ostalim Balkanom sredi 1. tisočletja pr. dovolj vojaških enot oziroma rimskih legij, ki so predpogoj n. št. (Križ 2003, 15). Potek poti je skozi tisočletja ostal bolj za izvedbo tako obsežnega in zahtevnega gradbenega ali manj enak, z manjšimi odkloni glede na trenutne potrebe podviga. Najprej so bile na tem področju prisotne vojaške graditeljev ali njihove gradbene možnosti. enote vključene v Oktavijanovo vojno v Iliriku (l. 35–33 pr. n. Pomembna rimska prometna žila je v času 1. stoletja pospe- št.), nato so bile angažirane v času Tiberijevega delovanja ševala romanizacijo tega prostora, čeprav je del Dolenjske, v Iliriku med letoma 15–9 pr. n. št. in nazadnje še v času predvsem na bolj odmaknjenih območjih, še dolgo odražal panonsko-dalmatinskega upora v letih med 6–9 n. št. (Lo- lokalne, avtohtone elemente pretežno keltskega življa. venjak 1997b, 90). Poleg glavnih urbanih centrov, ki so se razvili v obliki avto- Da so v tej zgodnji fazi rimske ceste na našem ozemlju res nomnih mest, in bili že večkrat izčrpno obravnavani (glej: gradile enote rimske vojske, nenazadnje izpričuje rimski Scherrer in Šašel Kos 2003), velja izpostaviti vsaj glavne zgodovinar Tacit, ki opisuje upor treh rimskih legij v Navpor- obcestne postaje vzdolž rimske prometnice, ki so bile po- tu (Nauportus) po Avgustovi smrti leta 14. Kot zapiše, so bili membne tako za logistiko rimske uprave kot za širjenje pred izbruhom upora nekateri oddelki rimske vojske poslani rimskih vplivov, kajti njihova slika se je v zadnjih desetletjih v Navport, da bi gradili ceste in mostove ter opravljali druga nekoliko natančneje izrisala. civilne uprave je bilo to prej izjema kot pravilo. Osredotočili se bomo na epigrafsko izpričane obcestne po- dela (Lovenjak 2006, 175; Tacit, Annales I,20). Po vzpostavitvi staje med Emono in Romulo, katerih navedbe poznamo iz Vojaško dogajanje in prisotnost rimskih vojaških enot na Antoninskega itinerarja (It. Ant. 274,4), rokopisa s konca 3. tem prostoru potrjujejo nedavno odkriti vojaški tabori. Na stoletja, ki je nastal na predlogi iz časa cesarja Antonina Ka- območju Ljubljane sta bila na desnem bregu Ljubljanice raz- rakale, in Tabule Peutingeriane. iskana dva zaporedna vojaška tabora. Eden je bil opuščen 19  Več o raziskavah P. Petruja v Ribnici sledi v nadaljevanju. 12 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Tabula Peutingeriana (Tab. Peut. IV,3), srednjeveška kopija 22). Današnji podatki jo postavljajo v Stransko vas pred antične karte iz 4. stoletja, ki je dobila ime po nekdanjem Ivančno Gorico (Lovenjak, 2006). lastniku Peutingerju iz Augsburga, navaja na cesti med Emo- Naslednja postaja za Acervom je bila Praetorium Latobico-no in Siscijo naslednje kraje in razdalje: Emona–XVIII–Acer-rum oz iroma Ad Protorium kot navaja Tabula Peutingeri-vone–XIIII–Ad Protorium –XVI–Crucio–XVI–Novioduni–X– ana. To je bila rimska obcestna in beneficiarska postaja na Romula–XIIII–Quadrata–XIIII–Ad Fines–XX–Siscia (Lovenjak območju današnjega Trebnjega, o kateri pričajo epigrafski 2006, 176; Šašel 1975). spomeniki in jo potrjujejo rezultati arheoloških raziskav. Od-Rimsko mesto Municipium Flavium Latobicorum Neviodu- daljena je bila 14 milj od postaje Acervo in 16 milj od postaje num je ležalo na območju današnjega Drnovega pri Krškem Crucium, naslednje v smeri proti Sisciji (Tab. Peut. IV, 2). Na in je bilo kot avtonomno mesto osrednje središče obravna- širšem območju so bili odkriti tudi trije miljniki, ki pa nima- vanega prostora od konca oziroma zadnje četrtine 1. stoletja jo ohranjenih napisov (Bavec 2020, 367). Gradbeni napis v dalje. Kot priča njegovo ime, je nastalo v obdobju vladavine naselju izpričuje obstoj svetišča dolihenskega Jupitra (Šašel Flavijcev, najverjetneje v času vlade Vespazijana (69–79), na 1993, 35). Zadnja izkopavanja so odkrila hiše z obrtniškimi prostoru, ki ga je poseljevalo keltsko pleme Latobikov. Če- delavnicami, ki so bile nanizane ob tlakovani cesti (Bavec prav prostor rimskega mesta danes ni pozidan, območje do 2020, 369, sl. 4). V večji meri raziskano in poznano je za- danes ni bilo sistematično raziskano. Razdrobljene podatke hodno grobišče naselbine, ki se je raztezalo na območju posamičnih raziskav preteklega in sodobnega česa ter po- Pristave v Trebnjem, ob nekdanji cesti v smeri proti Emoni datke, ki nam jih nudi epigrafika, je v svoji knjigi zbral Milan (Bavec 2020, 380; Josipovič 2002; Slabe 1993). Lovenjak (Lovenjak 1998), dopolnjuje pa ga še članek iz leta Crucium je bila cestna postaja oziroma naselbina, ki naj bi 2003 s topografskim orisom mesta (Lovenjak 2003, 93). So-bila po navedbah itinerarijev oddaljena od Pretorija Lato-deč po napisih je bila tudi v Neviodunu močna beneficiarska bikov 16 rimskih milj; enako oddaljena naj bi bila tudi od postaja (Šašel Kos 1998). Nevioduna (Šašel 1975, 76, 80–81). Razprave o njeni lokaciji Pomen mesta sta zaznamovala lega ob reki Savi in državni segajo še v 19. stoletje, ko so jo locirali od Hrasta pri Jugorju cesti. Mestno ozemlje je obsegalo večji del današnjega Po- v Beli krajini do Vinjega Vrha (Pirkovič 1968, 8–10). Izkopa- savja, Dolenjske in Bele krajine. Območje mesta naj bi bilo vanja leta 2002 so na območju Dolgih njiv odkrila del rim- veliko ok. 200 × 200 m in se je raztezalo med ledino Groblje, skodobne naselbine z grobiščem, datirane v 3. in 4. stoletje staro strugo Save, robom današnje vasi Drnovo in vaškimi (Mason 2006, 192; Križ 2003, 15). Naselje se je raztezalo v pašniki na jugu. Mestni ager je bil natančno izmerjen in raz- dolžini 1000 m in je ležalo med reko in strmim pobočjem na deljen na kvadratne parcele. Ostanki centuriacije so še da- obeh straneh potoka. Položaj najdišča, pisni viri, arheolo- nes prepoznavni z letalskih posnetkov. Vodovod do mesta ške najdbe in onomastika identificirajo najdišče Dolge njive/ je bil speljan iz vasi Izvir pod Gorjanci. Arheološki ostanki Draga s pripadajočim grobiščem kot rimsko poštno postajo pričajo tudi o močni lončarski in opekarski proizvodnji na Crucium (Mason 2006, 193). zahodnem robu mesta. Grobišča Nevioduna, ki so ležala ob mestnih vpadnicah, so bila v veliki meri izkopana v 19. 3.4 Rimska grobišča stoletju, nekaj manjših posegov v zadnjih desetletjih pa je neviodunskega agra – izbor vezanih na izgradnjo avtocest (Vojaković in Novšak 2022; poslikane grobnice (Petru in Petru 1978). Na območju Dolenjske so bila v večji ali manjši meri izko- Miškec in Pflaum 2007). Med gradivom izstopajo predvsem pana oziroma raziskana številna grobišča, ki na eni strani Med ostalimi naselji kot prvo postajo od Emone v smeri pripadajo municipiju Neviodunum in ostalim obcestnim na-proti Sisciji Tabula Peutingeriana navaja obcestno postajo seljem oziroma postojankam, na drugi pa gre za manjše Acervone na razdalji 18 rimskih milj od Emone in 46 milj od podeželske enote ali le za posamične najdbe. Prav slednje Nevioduna. Pri vasi Malo Hudo v Občini Stična je bil najden kažejo na relativno gostoto poselitve. Kljub relativno števil- miljnik (86 – Šašel 1975, 85) z označeno razdaljo 44 milj od nim grobiščem je le nekaj dovolj velikih ali ustrezno obja- Nevioduna, postavljen v letih 139–140. Razdalja odgovarja vljenih za dobre primerjave. V tem orisu omenjamo le naj- dejanskemu stanju; zato Šašel umešča Acervo na območje pomembnejša oziroma tista, ki so nam služila za primerjavo Drage in omenja še ruševinski sklop poleg Starega trga pri nekropol v Romuli. stavila že Premerstein in Rutar (Premerstein in Rutar 1899, Neviodunska grobišča so ležala ob mestnih vpadnicah. Ob Višnji Gori (Šašel 1975, 88). Lokalizacijo postaje sta prva po- glavni cesti Emona–Siscia sta se razprostirala zahodno in Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 13 vzhodno neviodunsko grobišče (Lovenjak 2003). Zahodno Drugo večje in bolje raziskano grobišče je Pristava v Treb- je dokumentirano od Velike vasi do Nevioduna (Petru in Pe- njem21 oziroma (zahodna) nekropola Pretorija Latobikov. tru 1978, 17; ANSl 1975, 255). Vzhodno grobišče je ležalo od Enako kot v Neviodunu je največje grobišče ležalo ob cesti Nevioduna po trasi glavne ceste proti Mrtvicam in Vihram Emona–Siscija. Pred drugo svetovno vojno je bilo izkopa- (Petru in Petru 1978, 18; ANSl 1975, 255). Na obeh so bili od- nih 24 grobov, nato pa v sedemdesetih letih še 111 grobov kriti žgani in skeletni grobovi, arhitekturno izstopajo zidane zahodne nekropole (Slabe 1993, 5 in tam citirana literatura; grobnice, številne med njimi so bile tudi poslikane. Bavec 2020). O večjem številu grobov piše že tudi Pečnik, Največje je bilo zahodno grobišče ob cesti Emona–Siscija. domnevno naj bi šlo za več sto grobov (Pečnik 1904). Obja- vljeni grobovi so datirani od prve polovice 1. do 4. stoletja, Na tem grobišču, datiranem v čas med 1. in 4. stoletjem, so prevladujejo pa pokopi med drugo polovico 1. in prvo polo - prevladovale grobnice iz lomljenega kamna, manj je bilo vico 3. stoletja. Glede na obliko oziroma arhitekturo grobov pokopov v kamnitih skrinjah, konstrukcijah iz tegul in zida - prevladujejo preprosti pokopi in pokopi v grobnice, zložene nih grobnic. Slednje so bile v več primerih tudi poslikane, iz kamnov, redkejše so zidane grobnice, izstopajo tudi zna - kar se je ohranilo v dokumentaciji Ivana Pečnika, sina Jerneja čilne žare (Slabe 1993, 9–10). Med pridatki najdemo poleg Pečnika, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije. Z drnovskih lokalnih izdelkov značilne kakovostne uvožene predmete, grobišč poznamo tudi največ hišastih žar (Lovenjak 2003, npr. steklo in bronaste posode. Kot zanimivost velja poudari - 102). ti, da na tem grobišču, kljub nekaterim lokalnim elementom V mesto sta vodili vsaj še dve lokalni vpadnici. Jugozahodna in posebnostim, kot so prej omenjene žare, ne najdemo hi - je vodila iz smeri Kostanjevice na Krki proti Velikemu Podlo - šastih žar. gu in v Neviodunum . Ob njej so bili odkriti posamezni gro - Eno obsežnejših grobišč poznamo na območju Novega bovi v Velikem Podlogu in na območju Goric (Pečnik 1892a, mesta. Mednje štejemo poznolatensko-rimska grobišča 30; Pečnik 1892b, 223; Petru in Petru 1978, 21; ANSl 1975, Novo mesto: Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo (Božič 254; Tica et al. 2004; Tica et al. 2005, 48). Ob jugovzho - 2008), ter Novo mesto II (Knez 1992). Dva dodatna grobova dni vpadnici pa je bilo v letu 2003 odkritih 20 grobov, ki so je objavil Knez (Knez 1969), najdišče Mačkovec z več kot 100 pripadali jugovzhodni neviodunski nekropoli (Vojaković in grobovi, datiranimi v 2. in 3. stoletje (Murko et al. 2012, 40; Novšak 2022). Mason et al. 2008) pa še čaka polno objavo. Za območje Drnovega, kjer je večino grobov izkopal Jernej Verdun pri Stopičah je grobišče blizu Novega mesta, ki prav Pečnik, glede na podatke manjka okoli 3000 grobov, ki jih tako še ni bilo v celoti objavljeno in ovrednoteno. Izkopava je izkopal slednji. 20 - Čeprav je večino najdb pošiljal v muzej nja v letih 1983–1991 so odkrila grobišče iz časa od sredine 1. v Ljubljani in le redke dragocenejše kose na Dunaj, se je stoletja pr. n. št. do tretje četrtine 3. stoletja (Breščak 1990a; osredotočal predvsem na izstopajoče oziroma dragocene Breščak 2015, 76, sl. 2). Na njivah s toponimom Za cesto kose, zato je dokumentacija o legi in grobnih celotah zelo na Verdunu je bilo izkopanih 254 žganih grobov. Prevla - okrnjena (Lovenjak 2003, 102). Dodatno so se v muzeju za - dujoč način pokopa (75 %) so grobovi v preprosti grobni radi tipoloških pristopov Müllnerja izgubile številne grobne jami brez posebne konstrukcije, 11 % je grobov v kamnitih celote (Petru 1969b, 7). Zato je bilo mogoče najdbe obja - skrinjah, 9 % grobov ima konstrukcijo iz suhega zidu, 5 % pa viti le brez izvornega konteksta, kar sta storila Peter in So - je zidanih grobnic. Kamnite grobne konstrukcije so značilne nja Petru (Petru in Petru 1978). K neviodunskim grobiščem za čas od sredine 1. stoletja n. št. naprej (Breščak 2015, 76). spada tudi najdišče Vihre (Petru 1960, 63). V Veliki vasi pri V celoti je objavljenih 13 grobov z vojaško opremo, ki sodijo Krškem je Pečnik ob cesti prav tako izkopal več sto rimskih v čas med sredino 1. stoletja pr. n. št. in sredino 1. stoletja grobov zahodne neviodunske nekropole, med drugim tudi (Breščak 2015, 75). edikule oziroma zidane grobnice. Kasnejše sonde so potr - dile neustrezen način njegovih izkopavanj (Petru et al. 1966, Mihovo je obsežno večperiodno grobišče z več kot 400 479; Maver 2004). Grobovi so bili na Drnovem odkriti tudi grobovi, od katerih precejšen del pripada poznemu late- med izkopavanji leta 2003 – jugovzhodna nekropola (Djurić nu in zgodnjemu rimskemu obdobju (Božič 1990). Zaradi 2003, 129). V zadnjem času so bila izvedena izkopavanja zgodovinskega spleta okoliščin je večina najdb končala na rimskih (Tica 2022, 129; Vojaković in Novšak 2022) in po- Dunaju. Z analizo grobišča in gradiva sta se ukvarjali dve znorimskih grobov (npr. Stemberger Flegar in Vinder 2020). doktorski disertaciji (Šribar 1964; Windl 1975). 21  Grobišče je bilo objavljeno kot Pristava pri Trebnjem (Slabe 1993); 20  Podrobnejši pregled nekropol Nevioduna podaja Lovenjak (2003). danes je Pristava del mesta Trebnje in ne več ločen zaselek. 14 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Dobovo, Dolnje Prapreče, Drago pri Beli Cerkvi, Globodol, Šentjerneju), Otočec, Petrušnja vas, Ravno Brdo, Regerča Strmec nad Belo Cerkvijo, Zloganje in Žubino lahko štejemo vas, Rodine pri Trebnjem, Ruhna vas, Straža pri Šentrupertu med srednje velika grobišča. Grobne celote iz Globodola in in Veliki Kamen (Maver 2004). Dobove so bile objavljene že leta 1969 (Petru 1969b; Petru K tem lahko prištejemo še nekaj grobišč, poznamo pa tudi 1969c). V Dobovi je bilo najdenih 48 grobov, ki so datirani več posamičnih pokopov. Deset grobov je bilo raziskanih v 1. stoletje in prvo polovico 2. stoletja n. št. Del zgodnje na Dobravi pri Višnji Gori in jih je v svoji diplomski nalogi rimske nekropole je bil uničen ob gradnji železnice. Na gro - obravnavala Neža Žitko (Žitko 2013). Na Mrzlem Polju pri bišču je bilo dokumentirano tudi večkrat uporabljeno seži - Ivančni Gorici so odkrili sedem grobov in štiri kurišča. Gre za gališče oziroma ustrina (Petru 1969b, 8, 20). preproste grobove z žarami, podobnimi tistim iz Trebnjega. Globodol je grobišče s 44 dokumentiranimi grobovi in pre- Izpostavljena je tudi keramika na površinah med posame- cej slabo ohranjeno dokumentacijo. Gre za eno najzgodnej- znimi grobovi (Jerin in Nabergoj 2003, 191–192). Pet grobov ših sistematičnih izkopavanj na Dolenjskem. Drobne najdbe je bilo odkritih na Pijavškem (Ciglar in Vinder 2020); glede kažejo na to, da so tu pokopavali predvsem v prvi polovici na najdbe gre verjetno za del grobišča rimske vile, datirane- 2. stoletja (Petru 1969c, 95). ga v 1. in 2. stoletje n. št. Draga pri Beli Cerkvi je (najverjetneje) pripadala naselbini in cestninski postaji Crucium, ki se je raztezala vzdolž rimske 3.5 Zgodovina raziskav na ceste (Križ 2003, 19). Podeželsko grobišče z 28 grobovi je območju najdišča Ribnica pri 4. stoletjem. V tem času je živela tudi bližnja naselbina. Na grobišču najbolj izstopa osrednja grobna parcela s kamnitim Že dolgo pred terenskimi raziskavami med letoma 2001 in zidom, ki omejuje parcelo (Križ 2003, 30). Grobne konstruk - 2004 so v okolici Ribnice pri Jesenicah na Dolenjskem in cije so sicer narejene iz lomljenih kamnitih plošč, s polico, na bilo obdano z obzidjem in bilo verjetno v uporabi med 1. in Brežicah kateri so stali pridatki ali žare. Odkrite so bile tudi okrogle ki jih lahko povežemo z rimsko naselbino Podgračenega prihajali na dan številni arheološki predmeti, prostih vkopov, kjer je žganina raztresena po grobni jami ali začetku 20. stoletja (Pečnik 1904, 118, 193). shranjena v žari. Na grobišču je bilo med drugim odkritih 14 Epigrafske najdbe, ki izvirajo z naselbinskega območja Rib-hišastih žar (Križ 2003, 15–37). Grobni pridatki so pretežno nice in njene nekropole, se omenjajo že od začetka 20. sto zidane grobnice (Križ 2003, 23, sl. grob 10; 63). Nekaj je pre- grobiščem. Najstarejše informacije podaja Pečnik v objavi na Romula in njenim lokalne izdelave. Nekoliko izstopa le grob 21 z zlatim naki - - tom in pozlačenimi odlomki bele gline (Križ 2003, 67: 21.17). letja. Med pomembnejšimi sta predvsem žrtvenik, ki je bil V Strmcu nad Belo Cerkvijo naj bi Pečnik izkopal najmanj 52 meč, ki je prav tako izgubljen. vzidan v gradu Mokrice in je danes izgubljen22, ter rimski grobov na več planih grobiščih iz časa poznega latena in zgodnjerimskega obdobja. Predmeti so bili poslani v različ- Napisi in nagrobniki z območja Romule so vključeni v kor-ne muzeje (Ljubljana in Dunaj), zato je ohranjenih le nekaj puse epigrafskega gradiva, med njimi AIJ (253), ILJug II (Dular 1991). (1116, 1117, 1118, 1119, 1120) in ILSl 1 (54, 74, 79, 97, 98, 99), pri Na Zloganju so leta 1979 našli 24 grobov, ki so datirani v 1. hiši v Podgračenem št. 1 so leta 1958 našli podnožje rimske čemer še niso upoštevane najdbe z zadnjih izkopavanj. Pri in 2. stoletje (Breščak 1990b, 103). Kataloška objava gradiva ga nagrobnega spomenika in odlomek napisa iz peščenca. - še manjka. Spomenik je bil preprost, obrobljen z dvakratno profilacijo, Žubinsko grobišče je kopal predvsem Pečnik. Izkopanih je napis pa je bil le deloma ohranjen (ILSL 79; Lovenjak 1998, bilo okoli 50 grobov (Maver 2004). Dodaten grob je bil naj- 170–171). Neposredno ob najdišču nagrobnika je bil odkrit den pri sondiranju leta 1989 (Breščak 1990c, 187). 4,0 m dolg zid iz lomljenca. Na njivi med staro cesto, blizu Manjša grobišča z do 15 grobovi so relativno pogosta. An Cola pri Podgračenem, parc. št. 1129 in 1130, je bila najdena - dreja Maver je že obravnavala naslednja manjša grobišča: rimska stavba, ki je bila uničena že pred prihodom arheolo- Brod (pri Novem mestu), Bršljin, Cerov Log, Dvorec (pri gov na teren (VS 7, 1960, 337, t. 1: 9, 10; t. 3: 5, 6). Brežicah), Gazice, Gomila (pri Raki), Gorenja Straža pri No- Nagrobnik Tiberija Klavdija Evdija je dal postaviti osvoboje- vem mestu, Dolnje Prapreče, Gradec nad Podbočjem, Gr- nec Tiberij Barbij Primus (ILSl 74; Lovenjak 1998, 162–163) in movlje, Groblje pri Prekopi, Hom pri Rakovniku, Ločna pri izvira iz 1. stoletja. Del drugega nagrobnika pa je bil najden Novem mestu, Malo Črnelo, Malo Mraševo, Orehovica (pri 22  Pod zaporedno številko 62 (Lovenjak,1998, 136). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 15 41 37 40 39 SISCIA 38 35 32 36 34 33 19 15 31 27 17 18 16 14 26 25 30 13 12 20 29 28 21 11 22 23 24 RIMSKA CESTA 10 9 8 7 6 5 4 1 3 NEVIODUNUM 2 0 5 10 m 9 Načrt arheoloških raziskav Petra Petruja z vrisanim vzhodnim grobiščem Romule in potekom rimske ceste (via publica Emona–Siscia) (povzeto po: Petru 1969, t. 25). 16 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 leta 1958 v Podgračenem (ILSL 79; Lovenjak 1998, 170–171), 0,08 m debelo plast žganine (Petru 1969b, 26) (sl. 10–11). leta 1961 pa še deli treh nagrobnikov na njivi K. Zanjug (ILSl Preostali evidentirani grobovi so bili v prostoru postavljeni 97–99; Lovenjak 1998, 201–203). Dva od njih kažeta izre- dokaj neurejeno, južno od zgornjih dveh vrst. Večinoma so dno kakovostno izvedbo črk (Lovenjak 1998, št. 97 in 98, bili žgani in z grobnimi jamami različnih oblik. Med njimi so 201–202), vsi pa so zelo fragmentarno ohranjeni. Vsi ome- bili neurejeno postavljeni tudi štirje skeletni grobovi (grobovi njeni nagrobniki najverjetneje izvirajo iz zahodne nekropole V15, V19, V23, V24) (sl. 9). Romule. Z načrtnimi in sistematičnimi raziskavami v okolici Romule so pričeli med trasiranjem za gradnjo ceste Bratstva in eno- tnosti v letih med 1958–1960. Na območju vzhodne nekropole sta lastnika parcel Katarina Zanjug in Henrik Požgaj23 v letih 1956–57 odprla večjo po- vršino okoli zidane grobnice 35. Z dovoljenjem lastnikov je bila v letu 1958 nato na tem mestu izkopana sonda velikosti 4 × 23 m, na parc. št. 1050/3, k. o. Podgračeno. Ob tem je bilo odkritih 14 grobov (Petru 1969b, 22). Ekipa Petra Petruja je tudi v letu 1959 nadaljevala z arheološkimi izkopavanji na isti parceli, le nekoliko južneje, na območju v velikosti 10 × 9,5 m. Odkrili so 17 novih grobov24 (Petru 1969b, 22). Leto kasneje, 1960, so se izkopavanja v obsegu 10 × 11 m vršila na njivi Henrika Požgaja, na parc. št. 1050/5, k. o. Podgračeno. Izkopno polje se je dotikalo vzhodne stranice predhodnih 0 0,5 m izkopavanj. Na tem delu je bilo odkritih še dodatnih deset grobov, ki so bili večinoma že izropani25 (sl. 9). Severno od 10 Tloris in presek groba V11 (povzeto po: Petru 1969b, t. 24). vzhodnega grobišča Romule so bile odkrite tudi ostaline rimske ceste Neviodunum–Siscia (Petru 1969b, 20) (sl. 9). V jugovzhodnem delu Petrujevega izkopnega polja je bila Vzhodna nekropola Romule je obsegala skupno 41 eviden- odkrita in raziskana večja grobna parcela (Petru 1969b, t. tiranih in raziskanih, večinoma žganih grobov. Med njimi je 25) pravokotne oblike, z zidanimi obodnimi zidovi s teme- bilo le pet grobov skeletnih26 (grobovi V15, V19, V23, V24 in lji. Pravokotni do kvadratni zid grobne parcele je bil grajen V3227, sl. 9, 11). Grobovi, ki so ležali najbližje ostankom rim- iz lomljenega rjavo rumenega peščenca, v katerega je bilo ske ceste Neviodunum–Siscia, so bili postavljeni v dve skoraj vzidanih tudi nekaj kosov rečnih oblic. Zid db. 0,50 m je bil pravilni vrsti (grobovi št. V1–V18). Bili so žgani, grobne jame postavljen na temelje, v katerih so bile rečne oblice pogo- pa večinoma pravokotnih oblik (sl. 9). Grob št. V11 je bil ob- stejše, nad stopnico pa je bil grajen le s kamni peščenjaka dan z zidom, ohranjene višine 0,30–0,40 m, katerega notra- (Petru 1969b, 29). Zid je bil grajen na način, da se je na južno nja površina je merila 3,76 × 3,68 m. Zgrajen je bil iz manj- stranico naslanjala zahodna stranica, med njima pa je bila ših lomljencev peščenjaka in le rahlo vezan z malto (Petru vidna rahla špranja. V jugozahodnem vogalu zidu grobne 1969b, 25). Grob je bil vkopan v sredini ograjenega prosto- parcele se je nahajal obdelan kamen. Na posameznih delih ra, imel je pravokotno obliko, močno ožgane stranice in do obodne zidne konstrukcije grobne parcele so bile ohranjene plasti ometa (Petru 1969b, 29). 23  Na prve najdbe sta sicer naletela že pred tem v petdesetih letih 20. V grobni parceli je v preprosti grobni jami ležalo šest žganih 24  Na seznamu P. Petruja so to grobovi s številkami 15–31 (Petru stoletja (Petru 1969b, 22). grobov kvadratne, pravokotne in tudi nepravilne okrogle oblike (grobovi V33, V34, V36, V37, V39 in V40). En žgan 1969b, 22). grob pa se je nahajal v okrogli zidani grobnici (grob V35), ki 25  Na seznamu P. Petruja so to grobovi s številkami 32–41 (Petru je bila zgrajena z dvojnim vencem kamenja, pri čemer je bil 1969b, 22). 26  Glej preglednico osnovnih parametrov grobov, odkritih med izko- glavni zid grajen iz velikih kosov lomljenega peščenca, drugi pavanji v letih 1958–1960 (sl. 11) (povzeto po: Petru 1969b). pa iz drobirja peščenca (Petru 1969b, 28) (sl. 14). Zid je bil 27  Grobovi vzhodne nekropole so označeni s številko, ki jim je bila premazan s plastmi ometa (Petru 1969b, 28). En grob je bil dodeljena med Petrujevimi izkopavanji (Petru 1969b) in oznako V skeleten (grob V32) ( sl. 9 , 11 ). (vzhod). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 17 Grob Oblika groba Vrsta Pridatki Časovna opredelitev pokopa 1 preprosta pravokotna grobna jama, prekrita s žgan fragmenti stekla, drobci keramike, novec 1. polovica 2. stoletja ploščami peščenca 2 preprosta pravokotna grobna jama, prekrita z žgan zdrobljena steklena žara, oljenka, lonček, 1. polovica 2. stoletja napisnim kamnom keramičen kozarec, skledica, krožnik, nožič, igla, prstan, dva novca 3 preprosta grobna jama, nepravilne okrogle oblike žgan keramičen kozarec, kozarec iz 1. polovica 2. stoletja temnozelenega stekla, novec 4 preprosta pravokotna grobna jama, ob straneh žgan dve fibuli, balzamarij in dva novca 2. polovica 2. stoletja ožgana rdeče 5 preprosta, skoraj kvadratna, grobna jama, ob žgan / straneh ožgana rdeče 6 preprosta, skoraj kvadratna, grobna jama, visoko žgan oljenka, balzamarij, dno steklenega kozarca 2. polovica 1. stoletja vkopana 7 preprosta pravokotna grobna jama, ob straneh žgan dva enoročajna vrča in skleda 1. polovica 2. stoletja ožgana rdeče 8 preprosta pravokotna grobna jama, prekrita s žgan dva vrča, lonec, delno ohranjen balzamarij 2. polovica 1. stoletja krovnimi ploščami 9 preprosta pravokotna grobna jama žgan dva delno ohranjena balzamarija, drobci 2. polovica 1. stoletja keramike 10 preprosta pravokotna grobna jama žgan 11 skoraj kvadratna grobna jama, ograjena z žgan fragmentirana steklenica, keramičen vrč, manjšim zidom, narejenim iz peščenjakovih keramična posoda lomljencev in le rahlo vezan z malto (sl. 3.3) 12 grobna jama, v pravem kotu obdana z večjimi žgan skleda, fragmentirana bronasta fibula in 1. polovica 3. stoletja ploščami peščenjaka, dno groba je prekrivala kasnoantični novec (?) plošča peščenjaka 13 preprosta pravokotna grobna jama žgan keramični kozarec 1. polovica 3. stoletja 14 kvadratna grobna jama, obdana z večjimi žgan keramičen vrček in lonček 1. polovica 1. stoletja lomljenimi ploščami peščenca 15 pokop v smeri sever-jug, z glavo na jugu, oblika skeleten zlat prstan, dva zlata uhana, zlata verožice, 2. polovica 3. stoletja grobne jame ni definirana F bronast gumb, četvero rdečih posod, dva pladnja (manjši ležal ob večjem), vrč in krožnik 16 plitva grobna jama, obložena s kamni žgan drobci in odlomki keramičnih posod 17 zelo plitko vkopana grobna jama, nepravilne žgan / oblike, obložena s kamni 18 grobna jama, obložena s kamni žgan / 19 grobna jama ni definirana, skelet je ležal skeleten novec (ležal v višini ramen), železna pasna 2. polovica 3. stoletja neposredno nad vretenčnimi kostmi in glavo spona (ležala pod mandibulo) groba 15. 20 nepravilna okrogla oblika grobne jame žgan 21 morda pravokotna grobna jama (ni bila žgan / definirana), nekoliko globlje vkopana kot drugi 22 grobna jama, prekrita s kamenjem, poslavljenim v žgan drobci lepa in sive čaše pravokotnik, močnejša plast žganine 23 grobna jama je bila obdana s kamenjem, ki so skeleten drobci sive lončene posodice ležali nametano ob robu jame 24 vkopan tik za grobom št. 23, nekoliko globlje skeleten oljenka, Loeschcke IX, rdečerjava glazirana O čaša z barbotinskim okrasom in vrček, ogrlica iz steklenih in jantarnih jagod 18 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Opomba Na zunanji strani grobne parcele, ob njeni vzhodni stranici, se je nahajal še grob 41, od katerega pa se je ohranilo samo na kup naloženo kamenje (Petru 1969b, 30) (sl. 9). Več grobov vzhodne nekropole Romule je bilo po naved- bah Petruja poškodovanih, praznih ali prekopanih, kot so npr. grobovi V21, V28, V34, V36 in V39–V41 (sl. 11).28 Med ohranjeni žganimi grobovi pa so prisotne naslednje oblike, kot jih je interpretiral Petru: grob s preprosto grobno jamo (npr. grobovi V3, V6, V13, V20, V25, V26, V29 in V33 (sl. 12)), grob s preprosto grobno jamo – bustum (verjetno grobovi29 V4, V5, V7, V9 in V10), grob z grobno jamo, obloženo s kamenjem (npr. grobovi V16, V17, V18, V27), grob z grobno jamo, prekrito s kamenjem (npr. grobovi V22, V31 (sl. 13) in V37), grob z grobno jamo obloženo s ploščami peščenjaka (npr. grob V14), lahko tudi z dodatno poličko (npr. grob V38 (sl. 15)), grob s preprosto grobno jamo prekrito s ploščo ali napisnim kamnom (npr. grobovi V1, V2, V8 in V12), in grob z zidano grobnico (grobova V11 in V35). grob je bil v sredini ograjenega prostora, imel je pravokotno obliko Skeleti so bili praviloma pokopani v preprostih grobnih ja- in močno ožgane stranice mah (sl. 11) (npr. grob V24), v nekaterih primerih obdanih Okostje je bilo položeno v zemljo v nenavadnih okoliščinah, glava je bila med obema femurjema skeleta št. 19. med maksilo in mandibulo je bil zataknjen večji okrogel kamen. Desna roka je bila 0 0,5 m upognjena v komolcu in obrnjena proč od telesa. Leva roka je bila iztegnjena ob telesu, prsti pa položeni preko medenice in femurja, tako da se je zlat prstan zakotalil pod bederno kost. Ob glavi je 12 Izris tlorisa in preseka groba V33 (povzeto po: Petru bila odkrita zlata verižica z nataknjenimi zelenimi jagodami, ter s še 1969b, t. 23, zgoraj desno). dvemi uhani z vdetim modrim in zelenim očescem. grob je bil odkrit pri poglabljanju in razširjanju groba št. 15 prekopan 0 0,5 m žganina na meji med humusom in subhumusom 13 Izris tlorisa in preseka groba V31 (povzeto po: Petru 1969b, t. 23, zgoraj levo). 28  Pri nekaterih grobovih oblika grobne jame ni definirana (npr. grob V30) (Petru 1969b, 28). 29  Petru zabeleži ta način pokopa le opisno, npr. ob straneh ožgano rdeče (Petru 1969b, 24). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 19 25 nepravilna okrogla oblika, v vogalu večji kamen žgan / 26 preprosta grobna jama, žgana žgan steklena skodela, jantarjeva paleta, tri samostrelne fibule z gumbom na loku, balzamarij, steklena čaša, steklen gumb 27 pravokoten grob, obdan s kamenjem žgan čaša gubanka 1. polovica 2. stoletja 28 neizrazita, morda že uničena grobna jama žgan / 29 preprosta pravokotna grobna jama žgan / 30 oblika grobne jame ni definirana žgan slabo ohranjen novec, nedefiniran 31 grobna jama ni definirana, nad grobom veliki žgan fragmentirane posode, žara, vrč in slabo kamni (sl. 3.6) ohranjen novec 32 plitka grobna jama, spodnji del skeleta je bil skeleten, novec, bronasta zapestnica prekrit s kamenjem F 33 pravokotna oblika grobne jame, nad jamo žgan črna posoda (?), novec masivne kosti goveda skupaj s črepi tegul in fragmentirane posode na nogi (sl. 3.5) 34 oblika grobne jame ni definirana žgan fragmenti posod, del hišaste žare 35 osrednje mesto v grobni parceli, zidana grobnica žgan drobci stekla, kadilnice, hišaste žare in okroglega tlorisa, premera 2,90 m, zgrajena z poškodovana fibula, pokrov kamnite žare dvojnim vencem kamenja, pri čemer je glavni zid grajen iz lomljenega peščenca in leži na zidu iz 0,20 m debelega peščenčevega drobirja (sl. 3.4), močne plasti ometa 36 preprosta pravokotna grobna jama (?) žgan atipični drobci 37 grobna jama ni bila določena, zaznan izrazit kup žgan živalske kosti, dva fragmentirana vrča, 1. polovica 2. stoletja žganine 120 cm od severa piramidalno naloženo čaša, kupa (pod piramidalno naloćenim kamenje kamenjem) 38 grob, obložen s pravokotno postavljenimi žgan rdeča keramična skleda z vpraskanim 2. polovica 2. stoletja lomljenimi peščenimi ploščami s polico iz peščene napisom PRIMVLA, oljenka, siva kupa, in plošče; pred grobom je bila stopnička iz plošče čaša gubanka, pod ploščo odlomki lonca s peščenjaka (sl. 3.7) kanelurami, pred grobom žebelj, južno od groba ležal novec 39 prazen žgan / 40 prazen žgan / 41 prazen žgan / 11 Grobni konteksti vzhodnega grobišča Romule (povzeto po: Petru 1969b, 20–30). 0 1 m 14 Izris tlorisa in preseka groba V35 (povzeto po: Petru 1969b, t. 22). 20 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 novec je bil odkrit v grudi žganine, zato ni zanesljivo, da je pripadal temu grobu severno od groba je ležala gomila nametanih govejih kosti, pod njimi posoda z metličastim ornamentom, sestav pridatkov dvomljiv, ker se ne ve, ali gre za najdbe iz groba prekopan deloma poškodovan z vkopom H. Požgaja 1956/57 prekopan 0 0,5 m 15 Izris tlorisa in preseka groba V38 (povzeto po: Petru 1969b, t. 23, spodaj levo). s kamenjem (npr. grobova V23 in V32). V dveh primerih v drugo polovico 1. stoletja, ter nato grobovi 2. stoletja, pri oblika grobne jame ni bila opredeljena (grobova V15 in V19) čemer je grobove V1, V2, V3, V7, 27 in V37 postavil v prvo (sl. 11) (Petru 1969b), vendar lahko sklepamo, da je šlo za polovico, grobova V4 in V38 pa v drugo polovico 2. stole- grobove v preprosti grobni jami. tja. Pokopi tretjega stoletja so, kot kaže, nekoliko redkejši. V Na osnovi pridanih novčnih najdb in ostalih kronološko prvo polovico 3. stoletja je Petru umestil grobova V12 in V13; pokopavanje na vzhodni nekropoli Romule naj bi se zaklju - izpovednih pridatkov, kakor tudi razporeditve grobov na čilo v poznem 3. stoletju, s pokopom v grobovih V15 in V19, samem grobišču, je Petru odkriti del vzhodnega grobišča ki sta medsebojno povezana (Petru 1969b, 41). Romule razdelil na dva sklopa. Prvega so mu predstavljali v pravilnih razmikih in vrstah razporejeni grobovi od V1 do Med drobnimi najdbami, odkritimi med izkopavanji vzho- V18, ki so ležali v bližini rimske ceste (Petru 1969b, 40). Drugi dnega grobišča Romule, naj izpostavimo le najdbo zlatega skupini grobov pa naj bi pripadli grobovi znotraj obzidane nakita iz groba 15 (Petru 1969b, t. 20; Lazar 2004a, 77, kat. grobnice št. V11 in ob okrogli zidani grobnici št. V35 (Petru št. 89), steklen kvadratni lonec z žigom na dnu in pa skledo 1969b, 40). iz groba 38, na kateri je bil vpraskan napis PRIMULA (Petru, Zgodnji grobovi, z izjemo groba 26, naj bi se nahajali v prvi 1969b, 29, sl.15). Ostali grobni pridatki sodijo med dokaj po- goste grobne pridatke tudi na drugih grobiščih. Med njimi vrsti. Na osnovi vrednotenja grobnih pridatkov je Petru kot so pečatne oljenke, različne keramične čaše, sklede, vrčki in najzgodnejši grob vzhodne nekropole Romule označil grob lončki, stekleni balzamariji, stekleničke (Petru, 1969b, 20–30, V14 in ga datiral v prvo polovico 1. stoletja. Temu so se v t. 16–24) in drugo. nadaljevanju pridružili grobovi V6, V8 in V9, ki jih je datiral Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 21 4Metodologija in potek raziskav s poudarkom na prostoru rimske ceste in zahodnega grobišča Arheološka izkopavanja na najdišču Ribnica pri Breži- XXIV. Na območju grobišča so bili vsi sektorji nadalje razde- cah sodijo med večja izkopavanja projekta Arheologija ljeni v mrežo kvadrantov velikosti 4 × 4 m (sl. 19).32 na avtocestah Slovenije, tako po obsegu raziskanega Ostaline rimske ceste Emona–Siscia so bile odkrite vzdolž območja in velikosti strokovne ekipe, kakor tudi času zahodnega grobišča Romule v sektorjih XXIII in XXIV, pa trajanja. tudi ob naselbinskih ostalinah, četudi v tem delu v nekoliko Terenska arheološka dela so potekala v petih izkopaval- manjšem obsegu, v sektorjih III, VI, VII in XVI.33 nih fazah in bila izvedena v skupno 270 terenskih delovnih Arheološke raziskave na območju zahodnega grobišča so dneh. 30 Skupna strnjena dolžina raziskanega območja je potekale v letih 2002 in 2004 na območju odkritja rimske znašala ok. 1740 m, s posameznimi individualnimi manjšimi ceste v sektorjih naselbine pa tudi v letih 2001 in 2003. sondami, ločenimi od osrednjega izkopnega polja pa celo Raziskave v posameznih sektorjih so izvajale standardne prek 2 km. Širina izkopnega polja je na južni strani variirala strokovne ekipe, 34 sestavljene iz arheologa, dveh tehnikov med 4 in 7 m, na severni pa med 20 in 40 m. Najširši pas in 10 do 16 delavcev. raziskav je bil v središčnem delu izkopnega polja, in sicer na širšem na območju Grajskega potoka, kjer je pokrival 122 m V vseh sektorjih, z izjemo Petričevega griča, je bila upo- široko izkopno polje. Sam potek izvedbe izkopavanj se je rabljena stratigrafska metoda arheološkega izkopavanja prilagajal procesu odkupa zemljišč, velikosti strokovne te- ob strojni odstranitvi ornice in travne ruše. V primeru, ko renske ekipe in zahtevnosti raziskav na posameznih odsekih so izkopavanja potekala pod staro magistralno cesto Lju- celotnega izkopnega polja. bljana–Zagreb, se je strojno odstranilo tudi cestni tampon Zaradi lažjega poteka raziskovanja je bilo izjemno veliko z asfaltno prevleko v sektorjih XXI do XXIV. Tej metodologiji območje najdišča, ki je bilo predvideno za raziskave, raz se je sledilo skoraj v celoti, z manjšimi odstopanji. Na obmo- - deljeno na 25 sektorjev. Med njimi jih je bilo 24 označenih z čju sektorja V je bila na primer uporabljena metodologija rimskimi številkami od I do XXIV, zadnji pa je bil poimenovan vzorčenja površine s pomočjo daljših sond širine 2,0 m, ki „Petričev grič“ so omogočale prečno preverbo stratifikacije na vsakih 20 m 31 ( sl. 18) . pavanjih v letu 2002, in sicer v sektorju V na njivskih povr- Kjer so se ohranile rimskodobne strukture (cesta, grobovi), šinah druge savske terase, južno od stare trase magistralne so se raziskave vršile tudi na prostoru večjih vzdolžnih sond. ceste Ljubljana–Zagreb. Ob njem je bil odkrit tudi precejšen Sondi 4 in 5 sta bili tako povezani s prečno sondo 14, sondi Zahodno grobišče Romule je bilo najprej odkrito ob izko- meritev in najdb se je sproti odločalo za dodatne sonde. vzdolž celotnega sektorja. Glede na ohranjenost struktur, segment ostalin rimske ceste (via publica Emona–Siscia). 8 in 12 pa s prečno sondo 15. V teh primerih so bile vrhnje Posamezne ostaline (npr. ustrine), ki jih ravno tako povezu - plasti do rimske odstranjene strojno, v nadaljevanju pa je jemo z delovanjem zahodnega grobišča Romule, pa so se sledil ročni izkop. Skupno je bilo na območju izkopanih 22 nahajale še v sektorjih VI in VII. Glavnina ohranjenih ostalin sond ter celotno območje med sondama 14 in 17, ker so se zahodnega grobišča Romule je bila odkrita v juliju 2004, ko tam nahajale rimskodobne plasti z ostalinami. Podobno je so se arheološke raziskave razširile tudi pod traso nekdanje bila tudi v sektorjih VI in VII za potrebe definiranja stratifi - magistralne ceste Ljubljana–Zagreb, to je v sektorjih XXI do kacije najprej uporabljena metoda vzorčenja s sondami, v nadaljevanju pa je bilo raziskano celotno izkopno polje. 32  Za sektorje XX–XXIV je bila vzpostavljena enotna koordinatna 30 Več o samem poteku del in fazah dela je dostopno v zvezku Ribnica mreža. pri Brežicah – Prazgodovina (Tomaž 2025). 33 O tem podrobneje v nadaljevanju. 31 Več o sektorski razdelitvi najdišča, lokaciji in značilnostih sektorjev 34 Seznam vseh sodelujočih arheologov in sodelavcev strokovnih teh- je dostopno v zvezku Ribnica pri Brežicah – Prazgodovina (Tomaž ničnih ekip je dostopen v uvodu zvezka Ribnica pri Brežicah – Praz- 2025). godovina (Tomaž 2025). 22 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 zaporedne faze in medfaze izkopavanj posameznih arheo- loških kontekstov. Drobno arheološko gradivo, ki je bilo odkrito ob izkopa- vanjih grobišča na Ribnici pri Brežicah, je bilo na terenu opremljeno z označevalnimi listki, z vsemi potrebnimi infor- macijami o kontekstu njihovega odkritja in oznako posebne najdbe (PN). Vse grobne najdbe so bile namreč opredeljene kot posebne najdbe, zato smo z njimi ravnali po postopku, predvidenem za posebne najdbe, ostale najdbe pa so bile procesirane enako kot vse preostale najdbe na najdišču.40 Celotna dokumentacija je bila za čas trajanja izkopavanja računalniško obdelana, ker je omogočilo večjo pregle- 16 Pomoč sodelavcev restavratorske ekipe ZVKDS pri dnost, nujno potrebno za tako obsežno in dolgotrajno dvigovanju najdb iz grobov. izkopavanje.41 Vsi evidentirani arheološki konteksti so bili dokumentirani ob odkritju, vmes, med samim postopkom čiščenja in ob nje- govi odstranitvi.35 V določenem obsegu je bila uporabljena tudi metoda mokrega sejanja, predvsem v primeru polnil vkopov in polnil grobov. Pri izkopavanjih grobnih konte- kstov so zaradi zahtevnejših posegov pri dvigovanju grob- nih najdb sodelovali tudi sodelavci iz restavratorske ekipe ZVKDS (sl. 16). Slabše ohranjeni predmeti so bili prepeljani v restavratorske delavnice za potrebe konserviranja, ostale najdbe pa so bile procesirane po standardnem postopku.36 Grobni konteksti so bili označeni z zaporednimi številkami (od 1–136),37 posamezni elementi grobov pa z oznakami posamičnih stratigrafskih enot. Sistem dokumentacije38 je bil enoten v vseh sektorjih najdi- 17 Geodetska ekipa. šča, z izjemo sektorja XIX, 39 in je za posamezen arheološki kontekst vključeval opisno, fotografsko in grafično doku- mentacijo, kakor tudi geodetsko izmero (sl. 17). Na območju sektorjev, kjer so se ohranile ostaline grobišča, je bila pogosto uporabljena tudi metoda izdelave geore- 40  Za natančen procesogram obdelave drobnega arheološkega gra- ferencirane segmentne fotoskice, kar je nadalje omogo- diva z izkopavanj glej poglavji Potek raziskave in metodologija dela v čilo izrisovanje posameznih detajlov grobne arhitekture v zvezkih Ribnica pri Brežicah – Prazgodovina (Tomaž 2025) in Ribnica vektorski obliki. Na takšen način so bile dokumentirane vse pri Brežicah – Romula, območje Petričev grič (Tomaž et al. 2025a), kjer je nadrobno predstavljen potek obdelave drobnega gradiva z izkopavanj v Ribnici pri Brežicah. Za primarno obdelavo arheoloških najdb je skrbela posebna strokovna delovna skupina, sestavljena iz 35  Več o metodologiji izkopavanja je dostopno v zvezku Ribnica pri več specialistov. Vsa imena sodelavcev so navedena v uvodnem po- Brežicah – Prazgodovina (Tomaž 2025). glavju zvezka Ribnica pri Brežicah – Prazgodovina (Tomaž 2025). 36  Glej v nadaljevanju. 41  Zaradi številčnosti ekipe in s tem raznolikih pristopov k izpolnjeva- 37  Nekateri izmed grobov so bili zaradi pomanjkanja grobnih ele- nju dokumentacije na terenu so arheološki podatki, s katerimi raz- mentov anulirani že med izkopavanji, nekateri pa v procesu poiz- polagamo po posameznih sektorjih Ribnice, zelo raznoliki, tako po kopavalne obdelave gradiva. En kontekst je bil kot grob označen vsebini, kakor po zaznanih podrobnostih. Zaradi te okoliščine opisi naknadno. arheoloških kontekstov v katalogih struktur niso povsem poenoteni. 38  Več o dokumentacijskih postopkih na Ribnici je dostopno v zvezku Ravno tako sta lahko umanjkala tudi fotodokumentacija ali izris na Ribnica pri Brežicah – Prazgodovina (Tomaž 2025). načrtu. Hkrati velja izpostaviti še dejstvo, da je bila poizkopavalna 39  Več o načinu dokumentiranja v sektorju XIX je dostopno v zvezku obdelava arhiva najdišča opravljena skoraj dvajset let po začetku iz- Ribnica pri Brežicah – Prazgodovina (Tomaž 2025). kopavanj na Ribnici, kar je dodatno oteževalo delo. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 23 SEK II SEK XX SEK V SEK XXI SEK XXII SEK XXIII SEK XXIV SEK VII PETRIČEV GRIČ SEK VI 18 Položaj sektorjev I do XXIV in območja Petričevega griča. Merilo 1 : 5000. 24 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 SEK IV SEK XI SEK XII SEK III SEK XIII SEK XV SEK XVIII SEK XIV SEK I SEK VIII SEK IX SEK XVI SEK X SEK XVII SEK XIX Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 25 S5 Sektor II S1 Sektor XX Sektor V S1 S2 S6 raziskano območje presek (P) sonda (S) kvadrant 4 × 4 m 19a Meje sektorjev in mreža kvadrantov na zahodnem delu najdišča z vrisanimi lokacijami predstavljenih sond in presekov. Merilo 1 : 2000. 26 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 S2 Sektor II S3 S3 P90 S4 Sektor XXI S7 S14 S1 S4 Sektor XXII S8 S5S9 S10 S15 Sektor XXIII P128 S12 Sektor XXIV S22 S11 S21 S13S18 S16 S20 S17 Sektor VII S5 S4 S3 KV 1 S2 S13 S7 S1 S6 P384 Sektor VI S5 S4 S3 S2 S1 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 27 KV Petričev grič 1 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 84 S5 S4 S3 S2 S1 Sektor IV D C U B A T S18 S12 S13 V S8 S1 S15 A R 18 17 16 15 B 14 13 S6 S9 S4 F Z T S S17 E V U S2 S5 12 11 10 9 S7 C O P S11 D S14 S12 S11S5 8 M N S1 7 H Sektor IV S16 6 E S10 S3 L S9 5 4 3 F K S6 S3 2 1 20 21 2223 24 252627282930 G S10 J I 15 B C D E F S1 S8 G S2 1 2 14 3 4 S7 Sektor XII 13 S4 5 6 Sektor III 12 7 8 1 A 1011 11 9 Sektor XVIII Sektor XIII 5 B 2 3 1718 4 5 61920 21 2223 Sektor XV 6 C 7 8 9 1011 1213 D 2425 S1 S3 14 2627 E 2829 4 S4 A 1 S2 S3 Sektor XI 3 1415 16 2 1213 F 3031 S4 Sektor I G S1 3233 H I J K L raziskano območje presek (P) sonda (S) kvadrant 4 × 4 m 19b Meje sektorjev in mreža kvadrantov na osrednjem delu najdišča z vrisanimi lokacijami predstavljenih sond. Merilo 1 : 1750. 28 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 S 3233 Sektor XIV RA P B 34 353637 O C N 3839 D 4041 M E 4243 L F 4445 K G Sektor VIII 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 1112 5 6 13 7 8 A S1 Sektor IX B 9 10 1415 1112 S2 1617 13 1819 C S3 2021 1415 S4 1617 2223 1819 2425 S5 26 2021 27 28 22 23 S6 2930 A 31 24 S7 2526 Sektor IX B C 2728 3233 3435 D 2930 3132 3637 33 3839 Sektor XVI 3435 4041 3637 38 4243 39 4445 4647 4041 42 S1 43 4849 E 44 45 5051 46 Sektor X F S2 47 48 5253 G 49 5455 S3 50 51 5657 H 52 53 54 5859 S4 I 6061 Sektor XVII 55 56 J 57 6263 K 58 S5 59 60 6465 61 66 67 62 68 L S6 6364 M 65 6970 N 66 67 7172 S7 O 73 68 69 70 S8 71 72 73 74 S9 75 76 77 S10 78 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 29 48 G 5253 49 5455 50 51 5657 52 H 53 54 5859 55 Sektor X S4 6061 I 56 6263 J 57 58 K S5 59 60 6465 61 66 67 62 68 L S6 6364 M 65 6970 N 66 67 7172 S7 O 73 68 69 70 S8 71 72 73 74 Sektor XVII S9 75 76 77 S10 78 B 4 A 1 Sektor XIX A 3 B 5 B 8 B 3 B 2 B 7 raziskano območje B 6 presek (P) sonda (S) A 4 kvadrant 4 × 4 m B 1 A 2 19c Meja sektorja XIX in mreža kvadrantov. Merilo 1 : 1750. 30 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 5Rezultati raziskav Rezultati arheološke raziskave na območju zahodnega Vsaka izmed faz ima lahko tudi več podfaz. Še posebej raz- grobišča in rimske ceste so bili bogati in izjemno izpove- vejane so podfaze rimskega obdobja, več podfaz pa je bilo dni zato so še dodatno osvetlili sam potek trase rimske zaznati še v prazgodovinskem obdobju, srednjem in novem ceste Emona–Siscia ter obseg, lego in prostorsko struk- veku, medtem ko so bile ostaline recentnih posegov (sl. 20) turiranost zahodnega grobišča Romule. V nadaljevanju vezane predvsem na izdelavo magistralne ceste v letu 1958, najprej predstavljamo interpretirane faze najdišča in in- tedanje preurejanje lokalnih cest, urejanje brežine savske te- terpretacijo stratifikacije, prepoznane na območju grobi- rase in recentno uporabo prostora. šča, torej v sektorjih V, XXI, XXII, XXIII in XXIV (poglavje Faza 1 ima opredeljene tri podfaze: 1a, 1b in 1c, pri čemer 5.1). 42 so v fazi 1a združene ostaline eneolitskega obdobja, v fazi Sledi opis ostalin in v njih odkritega drobnega materiala, ki 1b ostaline bronaste dobe ter v fazi 1c ostaline latenskega jih povezujemo z rimsko cesto Emona–Siscia (poglavje 5.2). obdobja. V glavnem so v vseh treh prazgodovinskih pod- V nadaljevanju predstavljamo obsežen pregled arheoloških fazah prisotne le ostaline vkopanih jam in nepovezanih jam za stojke, v fazi 1b pa še ostaline dveh vodnjakov in ostanki ostalin z interpretacijo v njih odkritega gradiva, ki jih pove - prazgodovinskih plasti. 44 zujemo z ostalinami zahodnega grobišča Romule (poglavje 5.3), in pregled interpretacije ostalih kontekstov z gradivom, Tudi ostaline rimskega obdobja (faza 2) sodijo v tri osnovne povezanih z zahodnim grobiščem (poglavje 5.4). podfaze (2a, 2b in 2c), pri čemer faza 2a združuje ostaline, ki sodijo v čas pred izgradnjo zidane arhitekture v naselbini. 5.1 Faze najdišča Ribnica Faza 2a tako vključuje ostaline palisade v sektorju XIV, osta-line lesenih objektov v sektorjih XI in XIV, ostaline apnenic v pri Brežicah in stratigrafija sektorju VII, sistem jarkov v sektorju XV ter ostaline številne na območju rimske ceste in drugih vkopanih jam in nepovezanih jam za stojke, kakor zahodnega grobišča tudi ostaline plasti, ki so se odložile na območju naselja. Prav tako sodijo v fazo 2a ostaline evidentirane rimske ce- Faze najdišča Ribnica pri Brežicah ste, nastanek ustrin v sektorjih VI in VIII in nekatere plasti in strukture, ki so se ohranile na območju grobišča ( sl. 20 ). 45 Na arheološkem najdišču Ribnica pri Brežicah je bilo skupno V fazo 2b sodijo ostaline, ki so vezane na čas izgradnje evidentiranih in kot takih opredeljenih skoraj 3300 arheolo - in uporabe prostora večine zidanih objektov na Ribnici. V ških kontekstov. 43 Na osnovi stratigrafske lege in interpreta - fazo 2b sodijo ostaline kovaške delavnice, ostaline 14 zida - cije v njih deponiranega gradiva jih je bilo mogoče umestiti nih zgradb 46 s pripadajočimi ostalinami uporabe prostora, v šest glavnih faz najdišča: faza 1 – prazgodovinske ostali - ne, faza 2 – ostaline rimske dobe, faza 3 – ostaline zgodnje- ga srednjega veka, faza 4 – ostaline srednjega veka, faza 5 – ostaline novega veka, faza 6 – recentne ostaline (sl. 20). 42  S posameznimi odkritimi ostalinami tudi v sektorjih VI in VII (en 44  Glej prilogo 1. grob in ostaline ustrin). 45  Glej prilogo 1. 43  Dodeljenih je bilo sicer 3286 številk stratigrafskih enot. Za celotno 46  Kot zgradbe so v našem primeru opredeljene ostaline, katerih stene najdišče je bil en sam sistem številčenja odkritih stratigrafskih konte- imajo zidano konstrukcijo, ki je zamejevala določen prostor, in so bile kstov, zato je v praksi prišlo do situacije, da nekatere številke SE niso prekrite s streho (po SSKJ je zgrádba -e ž (ȃ) 1. objekt, ki ima navadno bile niti dodeljene, na dokumentacijski ravni pa so bili številnim kon- stene in streho) (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=zgradba). tekstom dodeljene tudi črke, ki so označevale dodaten element SE- Lahko so različnih tlorisnih oblik, od kvadratnih do pravokotnih, lah- -ja. Natančen popis dodeljenih SE arheološkim kontekstom, kakor ko pa tudi bolj kompleksnih, kot npr. zgradba 1 v sektorju I ali pa tudi izločenih in nedodeljenih številk SE, je dostopen v prilogi 1. zgradba 13 v sektorju XV. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 31 ostaline dveh zidanih in treh lesenih objektov47 ter izjemno dokumentirana v vsakem sektorju ločeno, tako da je sku- številne ostaline vkopanih jam in jam za stojke, ostanki ku- pna interpretacija stratigrafije omogočila precej koreliranja rišč in ognjišč ter ostaline številnih plasti,48 ki so nastale z in povezovanja med posameznimi sektorji.50 uporabo celotnega območja najdišča Ribnica (sl. 20). Geološka podlaga celotne druge savske terase je bila na Faza 2c v prvi vrsti združuje ostaline, ki so nastale z opušča- skrajnem zahodnem delu izkopnega polja opisana kot zbi- njem naselja, in nekatere objekte, ki so v času faze 2c še bili ta plast rumeno-sive ilovice s prodniki, lahko tudi kot plast v uporabi (na primer zgradba 15 v sektorju III ali pa lesen mastne in vlažne ilovice z večjimi in manjšimi preperelimi objekt 6 v sektorju XI). V to fazo sodijo predvsem ruševinske prodniki, kot ilovnata plast s preperelimi prodniki (limonasti plasti, nekateri jarki z zapolnitvami ter zapolnitve hudourni- gomolji) ali kot plast, sestavljena iz zbitih prodnikov, peska ške paleostruge 3.49 Ostaline grobišča so opredeljene v vse in prsti, rumeno rjave barve in podobno.51 V sektorju XXIV tri podfaze (sl. 20). je bila označena kot SE 3944 = SE 3964, v sektorju XXIII kot Prostorsko so se ostaline, ki jih lahko na osnovi stratigraf SE 308152, v sektorju XXII kot SE 3718 in SE 3719, v sektor- - ju SE XXI kot SE 3601 53 , v sektorju V kot SE 405, SE 432 in ske pozicije in v njih odkritega gradiva opredelimo v različ - SE 948 ter v sektorju VII kot SE 1503 = SE 1507, SE 884 in ne faze najdišča, ohranile različno ( sl. 21 ). Prazgodovinske SE 1580 (priloga 1) ( sl. 22 , sl. 23a − b ). ostaline faze 1 so se ohranile v sektorjih III, VIII, IX, X, XV, XVII, XIX in XX. Rimskodobne ostaline faze 2a so se ohranile Nad prodnato osnovo druge savske terase so se odložile v vseh sektorjih Ribnice, razen v IX, X, XIII, XVIII, XIX in XX večinoma rumenorjave zbite mastne ilovice, lahko pome- (sl. 21). Faza 2b je izpričana v vseh sektorjih, razen v sek- šane s posameznimi prodniki, kot npr. plast SE 3905 v sek - torjih X, XII in XVIII; ostaline rimskodobne faze 2c pa so se torju XXIV, pa zbita, kompaktna meljasto-peščena ilovica, ohranile v sektorjih I, III–VII, XI–XVI, XVIII, XXI–XXIV (sl. 21). rumenorjave barve plast SE 3866 v sektorju XXIII ali rumeno Zgodnjesrednjeveške ostaline faze 3 so sicer zelo skromne, rjava peščeno-meljasta plast SE 3602 v sektorju XXI (priloga ohranile pa so se le v sektorju IX (sl. 21). Ostaline, ki jih ča- 1).54 V sektorju V lahko kot takšno štejemo SE 404 = SE 423,55 sovno lahko pripišemo srednjemu veku (faza 4), so prostor- vlažno in mastno zemljeno ilovico, rumeno rjave barve, ki sko zelo omejene in se vežejo le na območja sektorjev XI in je ležala nad prodnato geološko osnovo SE 405. V sektorju XII. Nekoliko pogostejše in tudi bolj razpršene so novoveške VII so bile to plasti: SE 816,56 SE 1528,57 SE 154958 in SE 1574,59 ostaline, ki so bile zaznane v sektorjih I–V, IX in XVIII–XX ki je bila enaka kot SE 704 v sektorju VI. Slednja, to je plast (faza 5). Recentni posegi in plasti faze 6 pa so prisotni v zbite in mastne ilovice, sivo rumene barve, ki je vsebovala vseh sektorjih raziskanega dela Ribnice pri Brežicah (sl. 21). Stratigrafija na območju rimske ceste 50  V sektorju V so bile določene štiri različne geološke osnove: v sek- torju VI ena, v sektorjih XXI–XXIV sta bili določeni po dve različni in zahodnega grobišča Ribnice geološki osnovi, v geološko bolj razgibanem sektorju VII pa sedem (glej prilogo 1; in prvi zvezek publikacije Ribnica pri Brežicah – Praz- Zahodno grobišče Ribnice je bilo odkrito vzdolž rimske ce godovina (Tomaž 2025)).-ste v sektorjih V, XXI, XXII, XXIII in XXIV, posamezne ostaline 51  Za natančne opise geoloških plasti glej prvi zvezek publikacije Rib- pa še v sektorjih VI in VII. Najbolje je bila stratifikacija plasti nica pri Brežicah – Prazgodovina (Tomaž 2025). Obseg informacij v na območju ostalin rimske ceste zahodnega grobišča za- osnovi gre za plast prodnikov in rumene, rjave oziroma sive ilovice, opisih se lahko zaradi različnih izkopavalcev zelo razlikuje, ampak v znana v sektorjih V, XXI, XXII, XXIII in XXIV, saj so bile tam plast, ki tvori t. i. osnovo druge savske terase. raziskane večje, odprte površine. 52  Slednja je bila zaradi recentnih posegov (predvsem izgradnje ma- Območje zahodnega grobišča je ležalo na drugi savski v njenem vrhnjem delu nahajale še posamezne vrinjene najdbe v gistralne ceste 1958) v veliki meri poškodovana in so se predvsem terasi. Geološka osnova je bila evidentirana v različnih sekundarni legi. predelih obravnavanega območja, predvsem pa je bila 53  Tudi SE 3601 v sektorju XXI je bila zaradi recentnih posegov v veliki meri poškodovana in so se predvsem v njenem vrhnjem delu naha- jale še posamezne vrinjene najdbe v sekundarni legi. 47  Kot ostaline zidanih ali lesenih objektov so opredeljene tiste 54  Glej tudi prvi zvezek publikacije Ribnica pri Brežicah – Prazgodo- ostaline, za katere upravičeno predvidevamo, da so bile grajene, vina (Tomaž 2025). vendar niso zgradbe, kakršne so opredeljene v prejšnji točki, am- 55  V njej so se sicer nahajale tudi še posamezne vrinjene najdbe v pak nekaj, kar je zgrajeno, narejeno za zadovoljevanje določenih sekundarni legi. potreb, opravljanje določene dejavnosti (po SSKJ; https://fran.si/ 56  Plast mastne prsti temne rumeno-rjave barve. iskanje?View=1&Query=objekt). 57  Plast zbite do mastne prsti rumeno-rjave barve. 48  Glej prilogo 1. 58  Plast mastne prsti svetlo-rjave barve. 49  Glej prilogo 1. 59  Plast mastne svetlo-rjave ilovice. 32 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 24 27 24 16 25 9 16 geološke plasti Sektor II faza 1 – prazgodovina faza 2 – rimsko obdobje faza 2a faza 2b faza 2c – ruševine antičnih plasti faza 5 – novi vek recentno 20a Kompozitni načrt: sektor II. Merilo 1 : 750. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 33 7 10 3567 3563 3565 3561 3559 Sektor II 3574 3510 3577 3536 3553 3557 3555 3508 Sektor V 3581 3532 3586 3526 3555 3544 3534 3538 3528 3530 3518 3521 3540 3524 3570 3570 13 13 3579 Sektor XXI 3584 D 21 415 22 Sektor XX 414 C 23 413 B 24 A 3618 25 G112 10 4117 3619 26 G27 3680 27 Sektor XXII 3639 G109 G16 G38 G113 G36 G77 G6 28 3606 G40 G4 G24 3684 G108 G43 G37 903 903 G30 G106 G39 904 904 G134 912 912 3631 G3 937 3649 3682 G29 3651 29 G23 G1 G22G22 932 G47 G17 943 4048 30 940 G20 926 3616 G46 G2 G9 G28 G48 G120 G41 G11 G70 933 G35 G8 G7 G33 G119 G12 G31 G25 31 G26 G45 G124 G32 3751 447 G114 32 Sektor XXIII 446 G115 G72 G125 G116 G78 448 G14 G127 901 G117 G44 33 952 902 G126 G18 3715 G58 G21 G42 G59 G86 G55 34 G60 G49 G50 G82 3807 G83 G97 G57 3818 G110 35 G71 G54 G63 3816 3857 G68 G61 3814 3855 G53 G84 G85 3853 G62 Gr122 G76 Gr129 G67 G79 Gr80 Gr121 Gr66 Gr89 G64 Gr98 4115 Gr123 Gr65 Gr87 3893 Gr90 Gr103 4105 Gr104 927 20b Kompozitni načrt: sektorji III, V–VII, X–XIV. Merilo 1 : 750. 34 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 KV 1 891 1570 898 893 809 80909 878 1569 809 860 862 832 ZGRADBA 10 866 871 841 863 841 894 80 764A 833 764 Sektor VI 783 1508 1508 782A B 5 1567 1567 781A 289289 786 290 VZ234 798 ZGRADBA 9 798 787 759 788 760 761 789 762 758 755 299 768 756 739 ZGRADBA 8 797 796 730 795 732 735 754 729 735 771 729 784 739 735 735 750 751 734 733 792 736 735 ZGRADBA 7 748 738 748 748 748 748 748 716 721 723 724 707 grob 136 722 717 712 geološke plasti faza 1 – prazgodovina faza 2 – rimsko obdobje faza 2a faza 2b Gr102 36 faza 2c – ruševine antičnih plasti faza 5 – novi vek 37 Gr132 Sektor XXIV Gr131 Gr88 recentno Gr133 38 Gr94 39 Gr99 Gr128 Gr93 Gr92 Gr91 40 Gr95 Gr135 Gr130 41 Gr96 Gr73 Gr101 Gr101 42 43 44 924 45 936 935 935 1524 1523 1524 1524 A 25A 24 1533 1533 Sektor VII A 23A 22 A 21A 20 1552 A 19A 18 875 1552 A 17A 16 825 A 15A 14 1506 A 13A 12 1556 1538 1554 1557 1530 A 11A 10 1536 1538809 1535 1537 1550 1599 ZGRADBA 12 A 9A 8 1581 1590 805 1545 1540 805 1582 1581 1519 A 7 A 6 A 5 864 805 827 826 859 A 4A 3 805 848 ZIDAN OBJEKT 1 ZGRADBA 11 840 831 1516 1514 840 829 847 849 1517 850 1571 885 806 889 1570 891 A 2A 1 852 853 883 898 886 896 893 821 809 80909 B 1B 2 1571 872 878 1569860 862 832 ZGRADBA 10 809 866 871 841 863 841 894 80 B 3B 4 764A 833 764 783 782A 1567 1567 1508 1508 B 5 289 289 786 781A 290 VZ234 798 ZGRADBA 9 798 887LESEN OBJEKT 3 759 789 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 35 Petričev grič 1 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 sonda 5 sonda 3 sonda 2 sonda 1 B A C D E F 18 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 H Sektor IV 5 4 3 2 1 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 skala geološke plasti faza 1 – prazgodovina faza 2 – rimsko obdobje faza 2a faza 2b faza 2c – ruševine antičnih plasti faza 4 – srednji vek faza 5 – novi vek recentno Sektor III 20c Kompozitni načrt: sektorji I,III, IV, XI, XII, XVIII, Petričev grič. Merilo 1 : 750. 36 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 80 84 T Sektor IV U 691 sonda 14 V V U 621 T Z A S B R C O P D N M E L sonda 3 F K 13 14 15 B C D E F G 1 2 3 4 30 I Sektor XII G J sonda 2 5 6 7 12 sonda 1 2 1 A 11 12 Sektor XVIII 13 14 15 11 9 10 8 1729 5 B 4 5 6 19 22 Sektor XI 7 8 9 10 20 21 23 C 6 11 12 13 24 25 D 26 27 4 A 1 17 18 2 3 3 1729 16 E 14 28 F G H I J Sektor I K L Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 37 Sektor XII Sektor XIII Sektor XV 1729 1729 22 23 Sektor XIV 24 25 26 27 S 28 29 30 31 R A P 32 33 B 34 35 3637 38 39 N O C D Sektor VIII M 4041 E 42 43 L F 4445 K G 1 2 3 4 5 6 7 8 faza 1 – prazgodovina 1 2 3 4 1112 13 geološke plasti 9 10 faza 2 – rimsko obdobje 5 6 faza 2a A 7 8 1415 faza 2b B 9 10 11 12 faza 3 – zgodnji srednji vek faza 2c – ruševine antičnih plasti 13 faza 4 – srednji vek C faza 5 – novi vek recentno neopredeljeno 20d Kompozitni načrt, sektor VIII, IX, XII–XVI. Merilo 1 : 750. 38 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Sektor VIII Sektor IX 1617 14 15 20 21 18 19 16 17 22 23 24 25 Sektor IX 1819 2627 20 21 28 Sektor XVI 22 23 29 30 A 31 B 24 25 26 C 32 33 27 28 D 34 35 29 30 36 37 31 32 33 38 39 34 35 40 41 3637 38 42 43 39 4445 46 47 4041 42 43 48 49 44 5051 45 46 39 47 5253 48 49 54 55 50 5657 51 52 4849 E 5051 F 46 47 5253 48 G 49 5455 50 51 Sektor XVII 52 5657 H 53 Sektor X 54 5859 I 55 6061 56 sonda 5 J 57 58 6263 K 59 6465 sonda 6 60 66 61 67 62 68 L 6364 sonda 7 M 65 6970 66 67 N 7172 68 73 O 69 70 71 72 73 74 75 76 sonda 10 77 78 geološke plasti faza 1 – prazgodovina faza 1a – eneolitik faza 1b – bronasta doba faza 2 – rimsko obdobje faza 2b recentno 20e Kompozitni načrt, sektorji XVIII, X in XIX. Merilo 1 : 750. 40 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Sektor XIX Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 41 Prazgodovina Rimsko obdobje Zgodnji Srednji vek Novi vek Recentne srednji vek ostaline Sektor Faza 1a Faza 1b Faza 1c Faza 2a Faza 2b Faza 2c Faza 3 Faza 4 Faza 5 Faza 6 I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII XIII XIV XV XVI XVII XVIII XIX XX XXI XXII XXIII XXIV Petričev grič 21 Pregled prisotnosti ostalin po fazah v posameznih sektorjih. droben prod in prodnike, je v sektorju VI tudi edina plast, Kasneje, v rimskem obdobju61 in v novem veku, pa sta62 bili definirana kot geološka osnova. V njej so se sicer – podob- hudourniški paleostrugi povsem zapolnjeni. no kot še tudi v nekaterih drugih primerih – v sekundarnem Na geološko osnovo so se v nekaterih predelih območja kontekstu sicer nahajale posamezne vrinjene najdbe (pred - zahodnega grobišča Ribnice odložile temno rjave do rjave vsem prazgodovinske keramike in sileksov) ( sl. 22, sl. 23a ). plasti mastne do fine ilovice oziroma peščene ilovice, 63 mor - Območje zahodnega grobišča Ribnice, natančneje njegov da nekdanja hodna površina oziroma nekdanji humus, na zahodni rob, sta razbrazdali še dve hudourniški paleostrugi, katerem so zgradili rimsko cesto oziroma v katerega so bili ki sta potekali v smeri jugozahod–severovzhod, verjetno z vkopani nekateri grobovi. Deloma pa so bili grobovi vkopa- obronkov Gorjancev, preko sektorjev V in XX. Gre za pa- ni neposredno v geološko osnovo. leostrugi z razlitvenim bazenom na severu (sl. 22). Nastali sta zaradi slabo prepustne geološke podlage na tem delu izkopnega polja. Njun nastanek lahko verjetno umestimo v čas prazgodovine, saj je bila hudourniška paleostruga 1, 61  Hudourniška paleostruga 1 (sektor V: SE 414, SE 415; sektor XX: glede najdb, že v času prazgodovine deloma zapolnjena 3503a); hudourniška paleostruga 2 (SE 3503b) (glej tudi četrti zve- zek publikacije Ribnica pri Brežicah – Romula, naselbina (Tomaž et z zbito in zelo vlažno, zemljeno peščeno ilovico (SE 409).60 al. 2025b) in peti zvezek publikacije Ribnica pri Brežicah – Zgodnji srednji, srednji in novi vek (Tomaž in Mileusnić 2025). 62  Hudourniška paleostruga 1 (sektor V: SE 421; sektor XX: 3504a): hudourniška paleostruga 2 (SE 3504b). 60  Glej tudi prvi zvezek publikacije Ribnica pri Brežicah – Prazgodo- 63  Na primer sektor V (SE 403, SE 427, SE 944, SE 950), sektor XXII vina (Tomaž 2025). (SE 3708), sektor XXIV (SE 3904, SE 3919, SE 3936). 42 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Najstarejše rimskodobne ostaline struktur na območju osre- rimskodobno fazo sodijo le redke ostaline, med njimi jama dnjega dela grobišča so vezane na nastanek ceste64 in po- SE 4105/SE 4106 v sektorju XXIII.73 sameznih jam oziroma leč prodnikov, ki sodijo v fazo 2a,65 Nad grobovi in drugimi rimskodobnimi ostalinami so se v glavnina njih pa je bila odkrita na območjih sektorjev VI in sektorju V odložile plasti naplavinskega nastanka (SE 402b, VII, kjer so se nad geološko osnovo oziroma tudi v posa - SE 402a (= SE 91 = SE 907), SE 402), ki so vsebovale pre - meznih predelih ohranile plasti mastne do fine ilovice rjavih mešane rimskodobne in novoveške najdbe, zaradi česar do rumenih tonov, ki morda predstavljajo nekdanjo hodno sklepamo, da so v takšni obliki nastale v času novega veka. površino (na primer SE 710 v sektorju VI ali SE 1510 v sektorju Kot zadnje v stratifikaciji na območju grobišča se pojavljajo VII). V njih so bile vkopane ustrine 66 oziroma tudi drugi kon - ostaline, ki jih povezujemo z recentnimi dejavnostmi. Naj - teksti, ki so neposredno vezani na funerarne dejavnosti, pa številčnejše so bile ostaline magistralne ceste Ljubljana– tudi številne apnenice, 67 jame, 68 jame za stojko, 69 kurišče 70 in Zagreb, deli nepovezanih struktur. 71 74 ki se je gradila ob koncu petdesetih let 20. stoletja Na območjih sektorjev VI in VII in je bila ob začetku izkopavanj med letoma 2001 in 2004 so te ostaline večinoma že vezane za naselbinske aktivnosti, še aktivna. V glavnem gre za različna nasutja, tampone in ki so se na tem delu razvijale po opustitvi prvih grobiščnih odtočne kanale. Poleg tega so bile evidentirane tudi osta - kontekstov, zato bodo nadrobneje predstavljene v četrtem line posameznih jam za stojke (sektor VII : SE 1597/SE 815; zvezku publikacije Ribnica pri Brežicah – Romula, naselbina SE 1600/SE 1522, SE 1531), jarkov (sektor V: SE 941a/SE 941) (Tomaž et al. 2025b). in jam neznane namembnosti (sektor VI: SE 772A/SE 772; Stratigrafsko gledano so se nad najstarejšimi rimskodob - sektor XXI: SE 3700/SE 3699) ter tudi vkop za jamo za pro - nimi ostalinami nahajale tiste, ki jih uvrščamo v naslednjo, metni znak (sektor VI: SE 770A/SE 770), kamnita konstrukcija najaktivnejšo fazo Ribnice (faza 2b). Na območju sektorjev SE (sektor VII : SE 1560) in nasutje (sektor V: SE 966). Vrhnje V, XXI, XXII, XXIII in XXIV mednje sodijo plasti (sektor XXII: premešane plasti, na tem območju najdišča so predstavljale SE 4048), številne vkopane jame, 72 kurišče (sektor V: SE 927), SE 3701 v sektorju XXII, SE 4127 v sektorju XXIII, SE 3901 in nepovezane kamnite strukture (sektor V: SE 903, SE 904; SE 3902 v sektorju XXIV ter SE 401 v sektorju V, SE 701 in SE 935; SE 936; SE 939; sektor XXIII: SE 3828), jame za stoj - SE 702 v sektorju VI, SE 801 = SE 823 v sektorju VII; v sektor - ke (sektor V: SE 932a/SE 932; Sektor XXI: SE 3682/SE 3683; ju XXI pa so bile na vrhu stratifikacije ostaline magistralne SE 3684/SE 3685) idr. Stratigrafsko gledano, v najmlajšo ceste Ljubljana–Zagreb. Čez celotno izkopno polje grobišča pa je potekal tudi recentni vkop za jarek za PTT-napeljavo,75 ki je predstavljal najmlajši poseg na najdišču in je poškodo- val precej grobov ter tudi grobno parcelo. Grobovi zahodnega grobišča Ribnice so bili, kot rečeno, vkopani bodisi v geološko osnovo, bodisi v plasti peščene 64  Sektor V (SE 411 = SE 433, SE 964, SE 967; SE 445; SE 905; SE 431; ilovice, ki bi lahko bile nekdanja hodna površina, prekrivale SE 437; SE 441, SE 440), sektor VI (SE 777; SE 766; SE 773; SE 779; pa so jih bodisi novoveške premešane plasti, lahko pa ne- SE 800), sektor VII (SE 1524; SE 1565); sektor XXIII (SE 3860; SE 3861– posredno tudi ostaline magistralne ceste iz petdesetih let SE 3865), sektor XXIV: SE 3903. 20. stoletja oziroma ornica. Stratigrafsko gledano njihova 65  Sektor V (SE 408; 938a/SE 938), sektor XXII (SE 3741/SE 3742). 66  Sektor VI: ustrina 1 (SE 778), ustrina 2 (SE 747/SE 745), ustrina 3 (SE 785, SE 790, SE 784), ustrina 4 (SE 295, SE 298), ustrina 5 (SE 293/ 73  Podrobni opisi arheoloških kontekstov so dostopni v tem zvezku SE 294); sektor VII: ustrina 7 (SE 1587/SE 1591), ustrina 8 (SE 900/ (Katalog arheoloških kontekstov) v četrtem zvezku publikacije Ribni- SE 1501) in ustrina 9 (SE 1543/SE 1544). ca pri Brežicah – Romula, naselbina (Tomaž et al. 2025b) in petem 67  Sektor VII: SE 1594/SE 1584, SE 1586; SE 1592/SE 1588, SE 1595; zvezku publikacije Ribnica pri Brežicah – Zgodnji srednji, srednji in SE 1583; SE 1515; SE 1576/SE 1577, SE 1579, SE 1566. novi vek (Tomaž in Mileusnić 2025). Indeks z vsemi popisanimi arhe- 68  Sektor VI: SE 718A/SE 718, s starejšo jamo SE 753A/SE 753, SE 740A/ ološkimi konteksti s sklicem na zvezek publikacije, v kateri je natanč- SE 740; sektor VII: SE 1561/SE 1562; SE 1598/SE 1593. no predstavljen kontekst, je dostopen v prilogi 1. 69  Sektor VI: SE 728A/SE 728. 74  Sektor VI: SE 292, SE 292A, SE 292B, SE 292C, SE 292D, SE 292E; 70  Sektor VI: SE 744. SE 749; SE 774; SE 775; Sektor XXI: SE 4131, SE 3659, SE 3660; Sektor 71  Sektor VII: SE 820; SE 1578; SE 811; SE 812. XXII: SE 3739; SE 3740; SE 4058; Sektor XXIII SE 4126, SE 4125; SE 3804 72  Sektor V: SE 413a/SE 413, SE 912a/SE 912, SE 924a/SE 924, SE 925, (SE 3851, SE 3852); SE 3824/SE 3825; Sektor XXIV: SE 3906; SE 3911; SE 937a/SE 937, SE 940a/SE 940, SE 943a/SE 943; SE 947a/SE 933/ SE 3912/SE 3965; SE 3942 (glej tudi zvezek publikacije Ribnica pri Bre- SE 947; SE 952a/SE 952, SE 956; sektor XXI: SE 3631/SE 3632; SE 3639/ žicah – Zgodnji srednji, srednji in novi vek (Tomaž in Mileusnić 2025)). SE 3640; SE 3619/SE 3620; SE 4117/SE 4118; SE 4130/SE 3681; sektor 75  Sektor V: SE 406a/SE 407/SE 410/SE 412/SE 406; sektor VI: SE 703A/ XXIII: SE 3898/SE 3899; SE 4115/SE 4116; sektor: SE 3918/SE 3919. SE 703; sektor VII: SE 802/SE 803, SE 822. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 43 3515 3583 405 3582 405 3601 3719 3801 3964 948 821 22a Kumulativni načrt geoloških plasti na zahodnem grobišču Ribnice. Merilo 1 : 1500. umestitev v določeno fazo najdišča ni bila nedvoumna, zato jih umeščamo v faze od 2a do 2c, podrobneje pa so ča- sovno večinoma opredeljeni le tisti, ki omogočajo datacijo glede na priložene pridatke. 44 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 raziskano območje presek (P) sonda (S) kvadrant 4 × 4 m 3204 3203 3203 SKALA 691 3204 644=650=652=1142=1180 704 60 1437 1454 1450 1437 1454 1426 1426 3348 235 183 570 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 45 691 SKALA 690 1454 1703 2362 1454 3115 1702 3123 3146 2362 1704 1716 1702 1703 3348 3423 2311 1812 2304 1716 2040 183 127 183 2059 570 1937 567 1002 1215 2612 raziskano območje presek (P) sonda (S) kvadrant 4 × 4 m 22b Kumulativni načrt geoloških plasti na zahodnem grobišču Ribnice. Merilo 1 : 1500. 46 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 1215 neizkopano neizkopano 1251 1251 1252 1251 neizkopano 1264 1280 1268 1278 1272 2707 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 47 SE 401 – temno sivkasto rjava peščena ilovica SE 402 – temno rumeno rjava mastna zemljena ilovica SE 402B – temnejša sivkasto rjava peščena ilovica SE 407 – recentni vkop za telefonski kabel SE 411 – zbita plast svetlo olivno sivega peska, prodnikov, drobirja in lomljencev – erozija rimskodobne ceste SE 423 – rumeno rjava mastna zemljena ilovica SE 427 – zid iz večjih lomljencev, vezanih z malto, grobna parcela A SE 432 – rjava ilovica s preperelimi prodniki (limonastimi gomolji) SE 437 – skupek večjega kamenja 401 402 402B 402 407 402 411 423 402B 427 432 G198 23a Stratifikacija na območju zahodnega grobišča Ribnice v sektorju V. Merilo 1 : 75. SE 401 – temno sivkasto rjava peščena ilovica SE 402 – temno rumeno rjava mastna zemljena ilovica SE 402 s prodniki – temno rumeno rjava mastna zemljena ilovica SE 402B – temnejša sivkasto rjava peščena ilovica SE 421 – hudourniška paleostruga 1 SE 414 – hudourniška paleostruga 1 SE 409 – zbita, zelo vlažna, zemljena peščena ilovica SE 405 – sterilna prodnata plast 402 402 s prodniki 402 B 405 409 421 409 414 432 414 brez oglja 23b Presek hudourniške paleostruge 1. Merilo 1 : 75. 48 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 5.2 Rimska cesta Ostanki jedra nekdanje rimske ceste Emona–Siscia so bili v letu 2002 odkriti na skrajnem zahodnem delu najdišča Rib- nica pri Brežicah, pri vasi Podgračeno. Odkrite ostaline rim- ske ceste so sekale izkopno polje rahlo diagonalno v smeri jugozahod–severovzhod, nato pa so se izgubile pod ma- gistralno cesto, ki je na tem delu potekala ob robu savske terase. Rekonstrukcija trase ceste zahodno od raziskanega dela je pokazala, da je cesta z zahoda tekla proti Romuli skozi vas Podgračeno in po njivskih površinah vzhodno od vasi. Ostanke ceste v vasi Podgračeno in na njivah vzhodno od nje je sicer v letih 1958–59 v dnevniku izkopavanj ome- z = 150,56 njal že Peter Petru (Breščak et al. 2004). 437 Ostanki rimske ceste z njeno erozijo so bili v tem prede- lu Ribnice odkriti v sektorjih V, VI, VII, XXIII in XXIV, južno od raziskanega zahodnega grobišča Romule. Med izkopa- vanji so se v posameznih sektorjih ohranili različno in bili v postopku dokumentiranja opredeljeni tudi kot različne stratigrafske enote. V polnem preseku so ostaline nekdanje rimske ceste najbolj strnjeno potekale skozi osrednji del sek- torja V v skupni dolžini 37 m, skozi sektor XXIII v dolžini 30 m in skozi sektor XXIV v dolžini 45 m, njeni erozijski ostanki pa so bili vidni še v južnih presekih zahodnega dela sektorja V ter v sektorjih VI in VII76 (sl. 20). Na območju sektorja V so bile ostaline rimske ceste dokaj dobro ohranjene, označene kot SE 411 – zbita svetla oliv- no zeleno siva plast širine 6,0 m in debeline do 0,20 m, se- stavljena iz peska, srednje velikih prodnikov, drobirja in lo- mljencev velikosti do 20 cm (sl. 23a). V njeni strukturi je bila z = 174,02 v sondah 13 in 15 zaznana tudi pribl. 0,40 m široka plast dro- 405 birja (SE 438) debeline do 0,18 m, ki bi morda lahko predsta- vljala bodisi popravilo ceste ali le različno tehniko gradnje. SE 411 je bila sprva označena kot ostalina jedra rimskodob- ne ceste, pozneje pa je bilo iz njenega preseka razvidno, da gre za ostalino jedra cestišča kakor tudi njegovo erozijo, ki je segala na obe strani cestnega jedra (SE 964),77 ki ga pribli- žno na sredini predeljujejo trije večji kamni (SE 967) (sl. 24a, sl. 24b). Med temi eden sega nekoliko nad površino ceste (SE 964), druga dva pa sta v njeni strukturi. Na površini ce- stišča je bila v sondi 12 zaznana še ok. 0,40 m široka linija lomljencev, velikosti 17 × 18 cm (SE 436), ki bi lahko delovala kot pomoč pri odvodnjavanju, a gre lahko tudi v tem prime- ru za popravilo ceste. 76  Natančni opisi stratigrafskih kontekstov, povezanih z rimsko cesto, so dostopni v poglavju 8.1 v tem zvezku. 77  SE 964 je bila sicer naknadno označena kot cestno jedro, sestavlje- no pretežno iz drobnejših belih karbonatnih prodnikov (poglavje 8.1 v tem zvezku). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 49 24a Presek cestišča (SE 411) rimske ceste v sektorju V. 24b Pogled na ostaline SE 411, cestišča rimske ceste v 24c Pogled na površino očiščenega (SE 411) cestišča rimske sektorju V. ceste v sektorju V. Na vrhu SE 411 so bile odkrite tudi posamične najdbe, med njimi fragmentirani deli noše (G4–G6), deli železne ploče- vine (G7) in drugih železnih predmetov (G8) ter odlomek sigilatne sklede (G9). Ob cestišču (SE 411/SE 964/SE 967) sta bili ob njegovem se- vernem in južnem robu dokumentirani še dve krajši utrditvi oziroma robnika (SE 445 in SE 905), ki sta bila grajena iz lo- mljencev velikosti od 20 × 20 cm do 40 × 40 cm. V SE 445 se je med ostalimi lomljenci nahajal tudi obdelan kamen (G10). Na določenih predelih pa so se ob ostalinah rimskodob- nega cestišča (SE 411/SE 964/SE 967) ohranili tudi izdanki erozijskih nasutij (SE 431)78 in zapolnitve naravnih kotanj ob cesti (SE 437 in SE 441/SE 440), 24d SE 411 z očiščeno kolesnico, v sektorju V. 79 v katerih so se naha-jali: odlomek prazgodovinske keramike (G17), deli sigilatne 78  V njem sta bila deponirana dva večja železna žeblja (G11–G12). 79  Glej poglavje 8.1 v tem zvezku. 50 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 SE 701 – temno rjava kompaktna ilovica, ornica/ruša SE 292 B – nasutje grušča, magistralna cesta SE 292 C – nasutje proda, magistralna cesta SE 292 D - nasutje rumene ilovice, magistralna cesta SE 292 E – nasutje sive ilovice, magistralna cesta SE 702 – temno rjava kompaktna ilovica SE 743 – rjava kompaktna ilovica SE 762 – sivo svetlo rjava peščena ilovica SE 777 A – odtočni jarek ob rimskodobni cesti SE 777 SE 777 B – plast proda in grušča, posutje z rimskodobne ceste SE 777 SE 777 C – plast mivke, posutje z rimskodobne ceste SE 777 SE 710 – sivo rjava mastna ilovica SE 704 – sivo rumena mastna ilovica 701 292 B 292 D z = 149,79 292 E 292 C 777 B 743 702 777 A 777 C 762 710 704 25 Stratifikacija plasti v sektorju VI, iz katere je razviden delen presek ostalin cestišča ceste Emona–Neviodunum–Siscia. Merilo 1 : 60. skodelice (G13) in sigilatne sklede (G14), odlomek ustja lon- enega od njenih nasutij označene kot SE 77781 (sl. 25), kar je ca tipa Auerberg (G16) in del pločevinastega traku s krožno predstavljala kompaktna svetlorjava plast z veliko grušča in perforacijo (G15). proda debeline 0,35 m, ob njej so bili ob južnem robu v pre- Gledano proti vzhodu sta bila v letu 2004 pod nekdanjo seku dokumentirani še odtočni jarek (SE 777A) ter plasti po- sutja s ceste (SE 777B, SE 777C). Dokumentirana je bila le v magistralno cesto Ljubljana–Zagreb odkrita še en del rimske dolžini 4,20 m in širini 1,50 m. Erozijo s ceste so predstavljale ceste in ob njej nadaljevanje zahodnega grobišča Romule. tudi plasti proda in mivke (SE 766), proda in peščene ilovice V sektorju XXIII so se ostaline ceste vidno ohranile le ob juž - (SE 733), plast mivke (SE 779) in sekundarna erozija mivke nem robu izkopnega polja v obliki peščene in drobnopro - (SE 800) iz plasti proda in mivke SE 766. Erozije z rimske ce - dnate tanke, zbite plasti lokalnega dolomitnega drobljenca ste so bile različnih nepravilnih oblik, dolžin (med 5,6 m in temne rumenorjave barve (SE 3860), v širini ok. 4,0 m. Ob 24 m) in širin (med 0,35 m in 4,5 m), kakor tudi debelin; te in na njej so bile zaznane krožne oziroma polkrožne kon - so znašale med 0,15 m in 0,35 m. 82 centracije večjih kamnov lokalnega dolomitnega lomljenca (SE 3861–SE 3865), ki jih lahko razumemo kot robno utrditev V sektorju VII pa so bile ostaline rimske ceste vidne kot pe- cestišča.80 ščena plast peska in ilovice (SE 1565),83 ki jo je na dva dela V sektorju XXIV pa so se ostaline rimskodobnega cestišča razdelila tanka linija proda (SE 773). Na njej je bil odkrit del kroglaste ploščice iz bronaste pločevine z okrasom vrezanih ohranile kot drobljiva siva plast, širine 5,0 m, sestavljena iz koncentričnih krogov ( G19 ). Na drugem delu so bile ostali - peska in drobnih kamnov dolomitnega drobljenca (zdro - ne ceste zaznane kot nepravilna struktura iz prodnikov, ve - bljena dolomitna kamnina) (SE 3903), debeline 0,15 m. Ce - likosti 3,0 × 5,0 cm (SE 1524), ki bi lahko predstavljala bodisi stišče je bilo zgrajeno iz lokalno dostopne surovine, dolo - južni rob ceste debeline 0,10 m, ali njeno erozijo. V njej je mita, ki je izviral izpod vznožja hriba, neposredno južno od bila deponirana dobro ohranjena bronasta fibula tipa Alm - lokacije. gren 70/73 s profiliranim lokom in pravokotno nogo ( G18 ). Še bolj vzhodno, v izkopnih poljih sektorjev VI in VII, pa so bili odkriti erozijski ostanki rimske ceste in v enem delu tudi njen 81  Natančni opisi stratigrafskih kontekstov, povezanih z rimskodobno južni rob. V sektorju VI so bile ostaline rimske ceste oziroma cesto, so dostopni v poglavju 8.1 v tem zvezku. 82  Glej poglavje 8.1 v tem zvezku. 80  Glej poglavje 8.1 v tem zvezku. 83  V sektorju VI je bila označena kot SE 779. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 51 Oba konteksta sta bila v tem predelu najdišča dokumenti- rana v dolžini pribl. 5,0 m, njuna širina pa je variirala med pribl. 2,0 m in 0,05 m. Proti osrednjemu in vzhodnemu delu najdišča oziroma osrednjemu delu rimske naselbine, se je plato zgornje sa- vske terase nadaljeval do mesta, na katerem se iz južne smeri proti Savi, s pobočja Cirnika, izteka potok Gračenica. Erozijska moč tega hudourniškega potoka je prebila narav- no položen plato terase, po katerem je tekla rimska cesta. Na mestu preboja teren pada proti potočni strugi (višinska razlika med ravnjo terase in ravnjo potoka je poprečno 8 metrov), potem pa se spet rahlo dvigne do višine terase. Območje preboja Gračenice je predstavljal tudi prostor osrednjega dela rimske naselbine (sektorji I, III, IV, XI). Na tem delu najdišča so bile v letu 2004, v sektorju III, od- krite ostaline rimske ceste (SE 3344) z odvodnim kanalom (SE 3356/SE 3350),84 ohranjene le v skupni dolžini 4,13 m. Ostaline izkazujejo, da je bila rimska cesta na tem delu širo- ka 6,0 m, prodnato nasutje pa je bilo v osnovi debelo pribli- žno 0,50 m, pri čemer je bilo ohranjenih le spodnjih 0,10 m, saj je bila glavnina nasutja žal odstranjena že pri pripra- vljalnih gradbenih delih. Cestišče (SE 3344) je bilo zgrajeno iz zelo zbitih prodnatih in peščenih plasti nasutja, približno 26 Pogled na ostaline SE 2633 v sektorju XVI. enake db. Opažena debelina in zbitost plasti sta verjetno svojo smer zahod–vzhod. Na mestu razdvajanja obeh cest, predvsem posledici bližine potoka ter poplav, zaradi katerih magistralne in lokalne, v sektorju XVI, so bile odkrite osta - bi lahko bila cesta v času življenja rimske naselbine večkrat line daljšega odseka rimske ceste (SE 2633) z njeno erozijo nasipana in utrjevana. Lahko pa je njena db. tudi posledica (SE 2656) ( sl. 26 ). Ostaline ceste (SE 2633), ki so potekale v nivelacije same ceste zaradi njene lege na pobočju doli - smeri SZ–JV, so bile na tem mestu raziskane v skupni dolžini ne Gračenice. Na vrhu SE 3344 so bili odkriti močno fra - 30,80 m. Jedro ceste je bilo široko ok. 6,0 m, z erozijskimi gmentirani deli noše ( G1 ), del železnega klina ( G2 ) in novec ostanki pa je merilo 6,55 m. Cesta je bila na tem delu gra - ( G3 ), datiran v prvo polovico 1. stoletja. Ob obeh robovih jena kot prodnato nasutje, premešano s peskom, debeline cestišča je bil dokumentiran še odvodni jarek vzdolž cesti - 0,15 m (SE 2633). šča (SE 3356), pravokotne tlorisne oblike in pravokotnega Na posameznih predelih so bile pod SE 2633 zaznane še preseka, zapolnjen z zbitimi prodniki, peskom in peščeno posamezne koncentracije proda in kremenčevega peska ilovico (SE 3350). Poudariti velja, da je tu cesta tekla skozi (SE 2660, SE 2657, SE 2661), pri čemer je SE 2660 predstavlja - osrednji del naselbine in je morda bila tudi zato bolj redno la plast gosto zbitega, zaobljenega proda različnih velikosti, vzdrževana. dolžine 1,80 m in debeline 0,10 m. SE 2657 je predstavljala Na mestu, kjer se teren iz kotline Gračenice rahlo dviguje plast lečastega profila, sestavljeno iz oglatega dolomitnega na višino platoja savske terase in se hribovje Kinclja pribli - in kremenčevega peska drobne velikosti, dolžine 3,50 m in ža južnemu robu lokalne in magistralne ceste, sedanji cesti debeline 0,20 m. SE 2661 pa je predstavljala plast gosto zbi - nekaj časa tečeta vzporedno in se nato razdvojita; lokalna tih kamnov povprečne velikosti 8 × 4 cm, med katerimi se cesta rahlo zavije proti jugu, magistralna cesta pa ohranja je nahajal tudi oglat dolomitni in kremenčev pesek drobne 84  Na mestu, kjer naj bi cesta prečkala potok Gračenica, ni bilo ohra velikosti (dolžine 3,50 m in debeline 0,20 m). - njenih ostalin ne rimske ceste ne mostu. Odsek je bil namreč zelo Ostanki cestišča (SE 2633) so bili sicer bolj skromno ohranje- poškodovan zaradi recentnih posegov (ostanki mlina, kanal za od- ni, z vidnimi sledovi oranja na površini, pod njim pa se je na-vodnjavanje, nasutje za magistralno cesto Ljubljana–Zagreb, pod - hajala do 0,20 m debela plast močno zbitih oglatih kamnov voz za odcep lokalne ceste, ki vodi k hišam vasi Ribnica severno od (SE 2661), pomešanih s peskom (SE 2657), ki je najverjetneje magistralne ceste, in novodobno betonsko ogrodje za preusmeritev služila kot trdna podlaga za cesto. Ostaline rimskodobne potoka Gračenica). 52 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 ceste, dokumentirane v sektorju XVI, predstavljajo najvzho- kroglaste ploščice iz bronaste pločevine z vrezanim okra- dnejši dokumentiran odsek ceste, ki je vodila od osrednjega som koncentričnih krogov (G19) lahko bil del kakšne aplike dela naselbine proti vzhodnemu grobišču Romule. ali falere oziroma okrasa konjske opreme. Iz rekonstrukcije cestne trase proti vzhodu je vidno, da je Keramično gradivo, odkrito v kontekstih rimskodobne ceste, cesta prečkala osrednji del njivskih površin v vasi Ribnica. Na je sicer zelo skromno, med njim pa izstopajo odlomki sigi- tem območju so bila leta 1958 izvedena zaščitna arheološka latnega posodja (G9, G13–G14). V zasipu naravne kotanje izkopavanja, pri katerih so bile odkrite in deloma raziska- ob cesti (SE 440), v sektorju V, je bil odkrit odlomek ustja ne tako ostaline rimske ceste kakor tudi vzhodna nekropola z ostenjem sigilatne skodelice z rebrom Consp. 34 (G13), Romule (Kolšek in Petru 1958–1959, 303; Petru 1969b). aretinske proizvodnje, okrašene z rozeto (tip R30). Ta vrsta 5.2.1  rozete se pojavlja tako na aretinskih kot na poznopadskih Gradivo skodelicah (Schindler Kaudelka, Fastner in Gruber 2001, 75). V kontekstu ostalin rimskodobne ceste je bilo odkritega re Skodelice z rebrom Consp. 34 se pojavljajo od poznotibe- - rijskega do flavijskega obdobja (Conspectus 1990, 112). So lativno malo drobnega arheološkega gradiva, kar velja za priljubljena oblika 1. stoletja in jih najdemo na več rimskih kontekste v vseh sektorjih. Večinoma so to netipični odlomki najdiščih tega časa v Sloveniji. keramike ali gradbenega materiala, drobci železa in kreme - novih lusk, lahko tudi delci živalskih ostankov85 ali rastlin (npr. V istem kontekstu (SE 440) je bil odkrit še odlomek prstana- v SE 440). stega dna, najverjetneje sklede (G14) galske proizvodnje, v limo, so bili na površini rimskodobnega cestišča ali v nje dno in del ostenja sigilatne sklede (verjetno Drag. 37), južno - 86 galske proizvodnje ( G9 ). V zadnjih desetletjih 1. stoletja je govih erozijskih plasteh odkriti deli bronastih izdelkov noše Med tistimi najdbami, ki jih lahko malo natančneje oprede kontekstu samega cestišča SE 411, v sektorju V, pa prstanasto - oziroma osebnih predmetov ( namreč južno galska produkcija skled tipa Drag. 37 (Dra- G1 , G4 – G6 , G18 ), deli dru - gih bronastih izdelkov ( gendorff 1895) povsem zasenčila izdelavo pred tem popu- G19 ) in trakaste pločevine, morda okova ( larnih oblik Drag. 29, saj so bile primernejše za transport. G15 ), železni žeblji ali kline ( G2 , G8 , G11 – G12 ) ter fragment ukrivljene železne pločevine ( Posodje južno galskih delavnic je na prostoru Panonije po- G7 ), v sektorju III pa je bil na vrhu SE 3344 odkrit tudi as Gaja Agripe ( stalo priljubljeno še zlasti na prehodu iz 1. v 2. stoletje (Hajdu Caius Agri - ppa 2018, 448). ; RIC 50) ( G3 ), datiran v prvo polovico 1. stoletja. Med bronastimi izdelki noše naj izpostavimo močno profilira Poleg odlomkov sigilatnega posodja sta bila v kontekstu - ceste odkrita še odlomek mandljasto odebeljenega ustja in no fibulo ( G18 ) z gumbom, vrste Almgren 70/73e, ki ima na dela ostenja lonca grobe keramike tipa Auerberg ( G16 ) ter gornji strani loka profiliran gumb, prav tako pa nogo fibule tudi odlomek prazgodovinske lončenine ( G17 ). Odlomek zaključuje profiliran, rahlo navzgor zasukan gumb. Lok fibule ustja lonca tipa Auerberg ( G16 ) se je nahajal v drugi za - je okrašen z drobnimi vrezi. Tovrstna oblika fibule je bila pri - polnitvi naravne kotanje ob cesti (SE 441). Lonci Auerberg, sotna tudi v grobu 7 zahodne nekropole Romule (v nadalje - ki imajo tesne morfološke sorodnosti in distribucijo z laten - vanju), sicer pa je ta različica fibule razširjena na vzhodnem skimi grafitnimi lonci, so razširjeni med avgustejsko dobo in in jugovzhodnem alpskem območju (Gugl 1995, 16) in bila v prvimi petindvajsetimi leti 2. stoletja na širokem območju, ki uporabi skozi daljše časovno obdobje. Najzgodnejše različice poteka od Bavarske preko Slovenije do velikega dela seve - sodijo v poznoflavijski in trajanski čas, a jih najdemo še vse do rovzhodne Italije 87 (Donat 2013, 223) in Liburnije – Crikve - tretje četrtine 2. stoletja (Gugl 1995, 17, opomba 77). Preostale nica (Konestra in Rosić 2016). Prvi primerki se pojavljajo že bronaste najdbe pa so preveč fagmentirane, da bi lahko o v najzgodnejših fazah Štalenske gore (Schindler Kaudelka in njih povedali kaj več. V primeru različnih odlomkov bronastih Zabehlicky-Scheffenegger 2007, 23). Ta tip lonca je bil naj - igel ( G1 , G4 – G6 ) lahko domnevamo, da gre za fragmentira - verjetneje uvožen z vzhodno alpskega območja, lahko pa bi ne igle fibul, četudi lahko z vso gotovostjo kot takega predeli - bil proizveden tudi v lokalnih delavnicah (Donat 2013, 223). mo le primerek G5 , kjer je ohranjen še del peresovine. V primeru perforirane tanke bronaste pločevine ( Odlomek ostenja posode z manjšo krožno apliko, izdelan G15 ) bi nemara lahko predvidevali, da gre za del okova, mor iz lončarske mase z večjimi železovimi delci (G17), odkrit v - da z neke opreme ali česa podobnega, medtem ko bi del drugem polnilu obcestne kotanje (SE 441) v sektorju V, glede 86  Verjetno nekje med letoma 85 in 90 (Gabler 2012, 119). 85  Kot npr. v sektorju III v SE 3344, kjer so bili identificirani ostanki Bos 87  Dober pregled razprostranjenosti najdemo v Ardis, Mantovani in taurus, Aves, indet. sp., ali pa v SE 441 v sektorju V (indet. sp.). Schindler Kaudelka 2019. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 53 na fakturo in okras sodi v čas poznega neolitika. Prisotnost rekonstrukcijo njene trase na območju Ribnice pri Brežicah prazgodovinske lončenine v rimskodobnem kontekstu sicer v skupni dolžini 770 m. ni nepričakovana, saj je bilo na območju celotnega območja Kot že zapisano, je bila rimska cesta Emona–Neviodunum– najdišča najdenih precej odlomkov prazgodovinske lonče-Siscia , ki je v rimskem času vodila skozi področje današnje nine v sekundarnem kontekstu, 88 kar kaže na to, da je bilo Dolenjske, prvotno via militaris . To pomeni, da jo je v času območje najdišča v prazgodovini verjetno naseljeno goste-osvajanja zahodnega Balkana osnovala, trasirala, in v veliki je, kot to izkazujejo ohranjene prazgodovinske ostaline, in meri najbrž tudi gradila, rimska vojska, za svoje osvajalske da je rimska poselitev območja povsem uničila veliko praz-pohode in druge potrebe (Šašel 1977, 459, 466). Kdaj na-godovinskih kontekstov. tančno je bila cesta zgrajena, zaradi pomanjkanja epigraf-Kot del konstrukcije SE 445 je bil odkrit tudi fragment obde- skih najdb ni mogoče reči. V času vlade cesarja Avgusta lanega kamna (G10). je bil ta del današnje Dolenjske vključen v Ilirik, posebno 5.2.2 Zaključek območje, osnovano pred nastankom oziroma ustanovitvijo samostojne province Panonije. Glede na politično dogajanje Ostaline rimske ceste v imperiju in strateške potrebe pa je mogoče sklepati, da Emona – Neviodunum – Siscia , odkrite je bila cesta zgrajena že v avgustejskem obdobju. V tem na najdišču Ribnica pri Brežicah, kažejo, da je bila nekdanja času je bilo na tem območju brez dvoma prisotnih dovolj rimska cesta na tem delu grajena kot prodnato nasutje in je vojaških enot oziroma legij, ki so predpogoj za izvedbo tako imela tipičen profil rimskega cestišča – v osrednjem delu je zahtevnega gradbenega podviga. Najprej so bile to eno - bila napeta in se proti robovoma tanjšala. Jedro ceste je bilo te vključene v Oktavijanovo vojno v Iliriku (35–33 pr. n. št.), široko v povprečju 6,00 m, debelina nasutja pa ni presegala nato v času Tiberijevega delovanja v Iliriku med letoma 15 0,20 m. 89 do 9 pr. n. št. in nazadnje še v času panonsko-dalmatinske - Čeprav je bila cesta deloma erodirana, se je njena raven na ga upora v letih med 6 do 9 n. št. (Lovenjak 1997b, 90). območju grobišča ujemala z ravnjo vkopov rimskih grobov Glede na stratigrafsko lego in datacijo najdb na celotnem vzdolž nje. Iz tega lahko sklepamo, da cesta ni bila bistve - območju naselbine Romula, lahko izgradnjo vsaj dela ceste no debelejša v času njene uporabe oziroma obstoja. Cesta datiramo v prvo polovico 1. stoletja, verjetno pa je sledila že je od južnega proti severnemu robu visela v povprečju za neki starejši, erodirani poti oziroma trasi. Domnevamo lah - 0,20 m, zato je bilo več erozijskih ostankov najdenih severno ko, da je bila rimska cesta v uporabi skozi celotno obdobje od ceste. Na posameznih mestih je bil severni rob ceste utr - obstoja naselbine (med 1. in 3. stoletjem), glede na sledove jen z večjimi kamni. Cesta je bila pretežno grajena iz lokalno srednjeveške poselitve pa morda tudi kasneje. dostopne surovine, dolomita, ki je izviral izpod vznožja hri - ba, neposredno južno od lokacije, in na posameznih delih iz drobnih, belih, karbonatnih prodnikov. Ponekod pa je bila 5.3 Zahodno grobišče Romule sestavljena iz proda in zaplat drobirja. Na vzhodnem delu tega območja so bili deli prodnatega nasutja uničeni, ostali Odnos do smrti, verovanje in rituali ob smrti v rimskem so le večji kamni; to bi lahko bila posledica delovanja hudo svetu...- urnika z bližnjega pobočja. Izkazovanje žalosti in žalovanje ob smrti bližnje osebe sta Ostaline rimske ceste, odkrite ob naselbinskih ostalinah v odraz osebne navezanosti in odnosa do pokojnika, po drugi sektorjih III, VI, VII in XVI, kakor tudi vzdolž ostalin zaho- strani pa tudi pričakovan obred ali navada, ki ju človeštvo dnega grobišča v sektorjih V, XXIII in XXIV, so omogočile na različne načine goji že od pradavnine. Način, kako se to izraža oziroma ohranja skozi arheološki zapis, pa se tako 88  Glej Ribnica pri Brežicah – Prazgodovina (Tomaž 2025). skozi arheološka obdobja kot v posameznih kulturah seve- 89  Debelejše nasutje ceste je bilo odkrito le v sektorju III (SE 3344), da razlikuje. Iz rimske dobe imamo ohranjenih precej pisnih katerega debelina naj bi bila 0,50 m (glej zgoraj). Vendar je treba in tudi ikonografskih virov, ki nam pričajo o teh navadah, poudariti, da je bila glavnina cestnega nasutja odstranjena pri pri- ritualih in tradiciji. Dojemanje smrti kot nekaj temačnega in pravljalnih delih (ohranjenih je bilo samo 0,10 m debeline), zaradi nedoumljivega, kakor je to značilno za sodobnega človeka, česar povsem natančna debelina ni znana; po drugi strani pa – če z antičnim razumevanjem nima veliko skupnega. Rimske upoštevamo samo mikrolokacijo terena (na pobočju doline Grače - obredne prakse kažejo, da se Rimljani v vsakdanjem življe nice), kakor tudi njeno pozicijo v središču naselja – je mogoče, da je - ocenjena debelina točna, pogojena pa predvsem z nivelacijo same nju niso izogibali vprašanjem o svoji ali tuji smrti (Šterbenc ceste na brežini oziroma z večjimi morebitnimi popravki zaradi sre- Erker 2002, 8). diščne lege. 54 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Rimski obredi so posamezniku omogočali, da se je soočil kremacija, balzamiranje in inhumacija (Toynbee 1971, 39 in s smrtjo skupaj z družbeno skupino, katere del je bil. Z ri- op. 100). tualnimi pravili in modeli govorjenja o smrti pri pogrebu je Za pokop so Rimljani uporabljali izraz funus. Vključeval je posameznik lahko polno in javno izrazil svojo žalost ter ža-vse, kar se je z umrlim dogajalo od ure smrti do zadnjih loval skupaj z udeleženci pogreba. Izrazi žalovanja so bili v svečanosti po pokopu. Na družbeni lestvici so bili poleg obi-antičnem Rimu vidni in slišni za vse prisotne (Šterbenc Erker čajnega pokopa navadnih državljanov opredeljeni še funus 2002, 12). translaticum (za premožne), funus militare (za pripadnike V kontekstu smrti in z njo povezanih ritualov ter navad v vojske), funus publicum (za osebe, ki so služile državi oziro-rimski družbi je treba na eni strani najprej izpostaviti rimsko ma opravljale zanjo pomembne službe in dolžnosti) in funus verovanje oziroma odnos do življenja po smrti in s tem po- imperatorium (za cesarja in člane njegove družine). vezan način pokopavanja, na drugi strani pa seveda različne Ob tem velja seveda izpostaviti, da ohranjeni literarni in pogrebne navade, rituale in kult mrtvih. Jedro rimske religije ikonografski viri v največji meri pričajo o najvišjih oziroma so bila žrtvovanja, zažiganje kadil, vsakdanji pozdravi bogo - predvsem enem sloju rimske družbe, zatorej ohranjenih po - vom, skratka ritualno delovanje. Rimljani so bili prepričani, datkov in vedenja o praksah aristokracije seveda ne more - da jim bodo bogovi stali ob strani, če bodo z njimi redno mo razširiti na vse sloje prebivalstva. vzdrževali stike v teh obredih (Šterbenc Erker 2002, 13). O slovesu od umrlega v domači hiši nam pišejo različni viri, Rimljani so, tako kot že pred njimi Etruščani in Grki, verovali, vključevalo pa je zbiranje bližnjih ob smrtni postelji, poljub, da duša umrlega preživi in preide v življenje po smrti, pisni zapiranje oči in klicanje imena umrlega ter lamentacije. Sle - podatki o tem pa pretežno izvirajo šele iz 1. stoletja pr. n. št. dila je priprava trupla, pri čemer so umrlemu v usta položili (Toynbee 1971, 34). Seveda so se med njimi našli tudi skep - kovanec za plačilo brodniku Haronu ob prevozu preko reke tiki, kot so bil npr. stoiki in epikurejci, vendar njihov odnos Stiks. Pri teh ritualih so imele pomembno vlogo ženske; nji - ni naletel na splošno sprejeto odobravanje ali sprejemanje hovo žalovanje je bila ena od obrednih dolžnosti do pokoj - takratne družbe. nika, ob stiku s smrtjo in med obredi pa so se po takratnem Vera ali prepričanje, kje naj bi se nahajal svet mrtvih, sta verovanju neposredno onesnažile s smrtjo. Imele so namreč bila precej raznolika. Rimski pisec Vergilij je bil prvi, ki je tesen stik s pokojnikom, kot je poljub na usta, zapiranje oči, povzel grško mitološko sliko podzemlja in njegovo delitev umivanje in preoblačenje ter v nadaljevanju pobiranje kosti na tri območja: limbo, tik za vrati Hada oziroma podzemlja, iz pepela (ossilegium), ko je grmada dogorela. Veja ciprese kamor so odšle duše otrok in vseh prezgodaj umrlih, pekel, pred vhodom in zaprta vrata sta bili znamenji za mimoido- ki je bil namenjen kriminalcem, in nebesa ali Elizij, kjer so če, da je gospodinjstvo onesnaženo in vanj ne smejo vsto- heroji, rešeni vseh skrbi in bolečin, za večno uživali v nekda- pati osebe, ki so morale ostati ritualno čiste. O vlogi družine njih zemeljskih radostih. Vendar je taka predstava ostala bolj in predvsem žensk v tem obredju več in podrobneje piše na literarni ravni in večine prebivalstva ni preveč zanimala Darja Šterbenc Erker (Šterbenc Erker 2002). oziroma je ni vzela za svojo. Delitev vlog med moškimi in ženskami je moškim prepove- Zgodnje rimsko prepričanje o tem, kje naj bi prebivali mani dovala onesnaženje, da so še naprej lahko opravljali obrede oziroma duše umrlih po opravljenem pokopu, žal ni na- v imenu skupnosti, ženskam pa je bilo po zaključenih obre- tančno zabeleženo, verjetno pa je, da naj bi bilo to pod dih zapovedano poleg simbolnega tudi fizično očiščenje zemljo ali blizu mesta pokopa. Drug vidik pa je prepričanje, (Šterbenc Erker 2002, 18). Tako v obredih rojstva kot smrti da je bil grob tisti prostor, kjer naj bi duše v nekem smislu, je očiščevala voda. ali vsaj ob določenih priložnostih, bivale. S tem naj bi bila Čeprav so vsi ti obredi slabo ikonografsko dokumentirani, povezana tudi oblika spomenikov in mavzolejev, ki so po - velja omeniti primer upodobitve izpostavitve umrlega na snemali hiše, da bi se tako umrli oziroma duše umrlih tam parah v hišnem atriju ter ostalih obredov in pogreba, na počutili kot doma (Toynbee 1971, 38). reliefu družine Haterijev s konca 1. ali začetka 2. stoletja, ki Po pisanju Plinija (NH 7,187) naj bi bil skeletni pokop najsta- je bil odkrit na Vii Labicani južno od Rima in mu sodobni rejša oblika pokopavanja pri Rimljanih, iz zakona dvanajstih raziskovalci priznavajo dokumentarno vrednost (Strong in plošč pa je jasno, da so v 5. stoletju pr. n. št. uporabljali oba Brown 1976, 66). načina, žgan in skeletni pokop. Za obdobje pozne republike Vse te priprave, povezane s pogrebom in pokopom, ki so Lukrecij tudi piše, da so bili v uporabi trije načini pokopa, lahko trajale tudi do sedem dni, so bogate družine pogosto Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 55 poverile profesionalnim združbam, kot so bili libitinarii in Seveda pa so tudi skozi leto potekali prazniki, ko so je sku- njihovi pomočniki pollinctores, za revne pa so poskrbeli ve- pnost udeleževala in obeleževala kult mrtvih ter z njim po- spilliones (Toynbee 1971, 45). vezanih praznovanj, prav tako pa so posamezniki izpolnje- Pogrebni sprevod ali vali želje pokojnih iz njihovih oporok ali volil v pogrebnih pompa , ki so ga spremljali sorodniki, klubih oziroma združenjih. Prinašanje vrtnic, hrane in pijače, prijatelji in drugi povabljeni, se je po tradiciji najprej odvijal pa tudi prižiganje luči, so bila najpogostejša darila. Vrtnice ponoči, ob spremljavi bakel, kasneje pa tudi podnevi, ohra - naj bi bile obljuba večne pomladi v življenju onkraj, kot spo - nili pa so uporabo bakel. Spremljali so ga lahko specializira - ročajo tudi nagrobni epitafi (Toynbee 1971, 63). ni najeti glasbeniki ( tibicines , tubiceni , cornicines ) in seveda tudi najete naricalke oziroma objokovalke (praeficae). Kako V februarju so potekale parentalije, ki so bile zaznamova- je izgledal in potekal pogrebni sprevod, je upodobljeno na ne s čaščenjem manov (duhov) umrlih prednikov, praznik je poznanem nagrobnem reliefu iz Amiterna, datiranem v av- uvedla velika vestalka 13. februarja. V tem času naj bi se du- gustejski čas (Abruzzo, Muzej v Aquili). hovi umrlih vračali na zemljo. Večidel so praznovanje opra- Ritualne dolžnosti do pokojnika so Rimljanom velevale, do vljali v družinskem krogu, šlo je za neke vrste obnavljanje pogrebnega obreda (Grošelj 2006, 35). Parentalije so trajale so morali udeleženci pogreba javno kazati žalost in boleči - do 21. februarja in se zaključile s praznikom feralia , ob kate - no ob smrti. Pulili so si lase, praskali obraz, se tolkli po prsih, rem so družine na grobove svojih bližnjih prinesle skromne si trgali obleko, se valjali v prahu in se posipali s pepelom. darove (venec cvetja, mleko, olje, kri črnih živali, malo soli Vse to žalovanje so spremljali še kriki, stoki, petje žalnih pe - na odlomku posode ipd.). smi in ritmizirano recitiranje lamentacij. Nekateri avtorji naj bi žalovanje žensk označili za pretiravanje, eksces, vendar Maja so sledile lemurije (9., 11. in 13. maj), ko naj bi se lemuri moški v izražanju svoje bolečine niso prav nič zaostajali za (ali larve), nevarni in lačni duhovi nepokopanih prednikov, njimi, kot pričajo viri (Šterbenc Erker 2002, 60). vračali v hiše in plašili žive. Najstrašnejši naj bi bili isti, ki so V znak žalosti so vsi v povorki nosili toge temnosive barve umrli mladi. Obred na ta praznik je opravil pater familias tako, da je opolnoči bosonog vrgel za hrbet črn bob, da bi s ( toga sordida ), moški so pustili, da jim zraste brada, žen - tem odkupil sebe in svojo družino. Zaropotal je z bronastim ske pa so hodile z razpuščenimi lasmi. V obdobju žalovanja predmetom in prosil sence, naj odidejo iz njegove hiše. Če so člani družine prenehali z vzdrževanjem higiene, ker jim je bila naloga pravilno opravljena, se lemuri niso vračali na - je bilo prepovedano, da se kopajo, strižejo, češejo, strižejo dlegovat prebivalcev hiše (Šterbenc Erker 2002, 120). nohte in celo preoblačijo. Družina umrlega je bila označena kot familia funesta, kar ni pomenilo samo užaloščena in ne- Na oba praznika so bila svetišča zaprta in obe obdobji sta srečna, ampak tudi umazana in nečista. bili neprimerni za poroke. Udeleženci pogrebnega rituala so spremljali pokojnika pri Po opravljenih pogrebnih svečanostih in z njimi povezanih prehodu v onostranstvo in po verovanju Rimljanov so bili ritualih, je sledilo polaganje ostankov umrlega v pripravlje- tako izpostavljeni najhujšemu viru onesnaženja – smrti. Zato ni grob. Ti so bili seveda različni: enojni, družinski, znotraj se je morala družina pri pogrebu oziroma po njem očisti- grobne parcele ali izven nje, vse je bilo odvisno od statusa ti tega onesnaženja. V pogrebnem ritualu je očiščevalec pokojnega in njegovih zmožnosti oziroma premoženja. Bo- navzoče poškropil z vodo, nato pa je bila izrečena sklepna gate in vplivne družine so si postavljale mavzoleje, pogreb- beseda ilicet – »lahko odidete«. To je zadostovalo za tiste ne gaje ali grobnice oziroma zakupile različno velike grob- udeležence pogreba, ki niso bili del družine (Šterbenc Erker ne parcele, katerih velikost je bila označena na posebnih 2002, 32). stelah, kar poznamo npr. iz ohranjenih kamnov in napisov Za družino umrlega je bilo zelo pomembno natančno in v Akvileji in Pokrajinskem muzeju v Kopru. Pri tem so seve- da pomembno vlogo tudi nagrobni napisi, ki so naslavljali strogo sledenje obredom. Če recimo pogrebni obred ni mimoidoče, izpostavljenost lokacije in obiskanost prostora, bil pravilno opravljen, je morala družina boginjama Cereri na katerem je stal spomenik. Na ta način so ga lahko videli in Telus darovati svinjo, da se je očistila tega madeža smr - oziroma obiskali številni mimoidoči in s tem dodatno zago - ti (Šterbenc Erker 2002, 29). Dnevi, v katerih se družina ni tovili vidnost in stalno pozornost spomeniku, pokojnemu in udeleževala javnih prireditev ali se posvečala vsakdanjim družini. Obiskovalci so namreč z obiskom prav tako ohra - opravilom, so trajali en rimski teden in so se končali deveti njali spomin ( memoria ) na pokojnika, kar je bil pomemben dan s pogrebno pojedino družinskih članov na grobu ( cena vidik rimskega pogrebnega kulta (Carroll 2011, 48). novemdialis ). 56 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Večina prebivalstva pa takih stroškov izpostavljanja ni zmo- so bili ti posamezniki in kakšen status so imele njihove dru- gla ali morda ni imela družine, ki bi zanje poskrbela, zato so žine (Kolšek 1997; Kastelic 1998). S tem, ko jih omenjamo, se nekateri združevali v pogrebne klube oziroma združenja, na nek način tudi mi še danes ohranjamo živ spomin nanje. 2011, 44). Taka združenja so lahko organizirale tudi različne 5.3.1 Ostaline zahodnega grobišča kamor so redno prispevali denar za namen pogreba (Carroll obrtne skupnosti ali celo verski kolegiji. Ta skupnost je nato Romule ob smrti posameznika poskrbela zanj in za njegov dostojen Na skrajnem zahodnem delu arheološkega najdišča Ribnica pokop. pri Brežicah – Romula , na njivskih površinah pri vasi Pod - Rimski zakon je izrecno prepovedoval pokope znotraj gračeno, so bili v ozkem pasu južno od magistralne ceste pomerija, mestnega območja. Grobišča so se tako razvila Ljubljana–Zagreb, odkriti ostanki zahodnega grobišča Ro- vzdolž cest in poti, ki so vodile v mesta oziroma naselja ali mule. Prvi del nekropole je bil odkrit in raziskan v letu 2002 iz njih. Grobovi so se lahko vrstili na eni ali obeh straneh v sektorju V. Območje tedaj odkrite nekropole se je širilo ceste, med seboj so bili pomešani bogati in preprosti gro- proti severu in vzhodu, zato so se raziskave nadaljevale v bovi, med grobne parcele in zidane grobnice pa so bili sti- letu 2004 na območju (sl. 27), ki je nekdaj ležalo pod magi-snjeni skromni grobovi, ki so bili navzven komaj označeni. stralno cesto Ljubljana–Zagreb, v sektorjih XXI–XXIV (sl. 28). Sacra (Toynbee 1971, 82), pri nas pa poznamo npr. rekon ostalin rimske ceste Emona–Neviodunum–Siscia (glej po- - glavje 5.2). Z raziskavami med letoma 2002 in 2004 ni bila struirane grobnice in ostanke grobnih parcel v Šempetru v celoti raziskana, saj je bilo izkopno polje vezano izključno (Kolšek 1977; Kolšek 1997). na Apijski cesti v Rimu, v Akvileji, v Ostiji je nekropola Isola Zahodna nekropola Ribnice se je razprostirala severno od Še danes ohranjeni primeri tovrstnih nekropol so npr. vidni na območje predvidenih gradbenih posegov. Morebitni del Do danes ohranjeni nagrobni spomeniki, pa naj gre za stele, grobišča južno od rimske ceste je ležal izven meja izko- edikule, mavzoleje ali ostanke pogrebnih gajev, so seveda pnega polja. Podatkov o tem, ali se je na drugi strani ceste odraz premožnih družbenih slojev in izkazujejo njihov po- prav tako razprostiralo grobišče, zaenkrat nimamo. Glede men, pomen prednikov, tradicije in vloge oziroma moči v na dosedanje stanje raziskav pa bi lahko predvidevali, da družbi. Pri nas so najlepši primer tega rekonstruirane grob- se je grobišče nadaljevalo tudi na tem predelu, prav tako nice v Šempetru, kjer so bili poleg ostalih pokopani edil, pa ni izključeno njegovo nadaljevanje bolj proti jugozahodu župani in premožne družine iz bližnje Celeje (Klemenc et al. 1972). Bogastvo nagrobnih spomenikov, reliefi s svojimi zgodbami in nagrobni napisi še danes jasno sporočajo kdo 27 Pogled na izkopno polje v času izkopavanj v letu 2004. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 57 Sektor XXI 3616 4117 112 3618 3619 27 3639 904 6 36 37 3739 109 3606 40 107 G16 38 77 113 903 30 3682 3649 3669 43 3 3631 3671 29 39 3740 106 3673 3651 23 912 4 937a 3684 24 108 943a 940a 1 931 17 47 3663 3677 46 Sektor XXII 3667 134 20 926 3616 3665 3679 22 3613 3612 3675 28 9 120 930 48 41 2 3613 11 70 35 933 947a 416 25 33 15 8 119 12 7 3614 31 425 26 945 919 45 443 19 124 3765 444 32 447 114 14 72 446 115 116 125 3750 18 78 445 448 44 126 901 3706 58 3715 34 21 117 902 3749 59 3716 105 60 4039 57 56 4038 4040 941a 445 3814 3898 445 939 445 939 433 28 Kumulativni načrt ostalin na območju zahodnega grobišča Ribnice pri Brežicah. Merilo 1 : 250. 58 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 raziskano območje grob 1–135 številka groba ostale stratigrafske enote 3765 številka stratigrafske enote kamen opeka 4126 127 42 86 4041 49 54 82 55 Sektor XXIII 3816 3818 3807 50 110 83 97 63 3857 71 68 61 84 85 3855 53 3853 51 69 122 62 52 129 76 79 67 3828 K1 80 121 3850 89 66 102 433 98 132 K2 64 433 4115 131 123 87 3839 90 88 65 K3 133 Sektor XXIV 3840 103 104 94 128 99 93 91 92 135 3948 95 130 3937 96 73 101 406a 75 100 440 402b Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 59 pod današnjimi njivskimi površinami.90 Arheološke raziskave Zahodno grobišče je od ceste Emona–Neviodunum–Siscia95 med letoma 2002 in 2004 so sicer nakazovale, da bi lahko ločil do 1,50 m širok pas, ki je bil sčasoma prekrit s posutjem bil dosežen zahodni rob grobišča, saj je bilo zahodno od iz ceste,96 debelim do 0,10 m. Posutje je bilo premešano z roba zaznano območje, kjer ni bilo več evidentiranih poko- drobci opeke, lončenine in cestnimi erodiranimi prodniki. pov. Vendar pa spričo dejstva, da je bilo na tem prostoru, v Na zahodnem grobišču Romule je bilo evidentiranih 131 sektorjih V in XX, zaznano intenzivno poplavno delovanje, grobov, štiri grobne parcele in devet ustrin oziroma prosto - ne gre izključiti možnosti, da se je grobišče nadaljevalo tudi rov kremacije ( sl. 20 , 28 ). Grobne parcele in grobovi oziro - zahodno od hudourniških paleostrug 1 in 2 ( sl. 20 ). ma njihova lega so bili zvečine usmerjeni glede na rimsko Celotno območje zahodnega grobišča je bilo precej raz- cesto, ki je potekala rahlo diagonalno čez njive vasi Podgra- vlečeno, njegov osrednji del pa je bil precej oddaljen od čeno, v smeri jugozahod–severovzhod, in je v poševni liniji centralnega dela naselbine. Na tem mestu je treba izpo- prečkala območje sektorja V. staviti še dejstvo, da se je en grob (136) nahajal povsem Grobne parcele ločeno od preostalega zveznega dela zahodnega grobišča, Osrednji del grobišča so zavzemale štiri večje grobne parcele na začetku sektorja VI, nedaleč od osrednjega dela nasel-(A, B, C in D), gledano od zahoda proti vzhodu ( sl. 20 , 28 ). bine. 91 Poleg njega je bila odkrita še zanimiva konstrukcija Grobni parceli A in B sta ležali neposredno druga ob drugi iz kamnov (SE 707), nekakšna osnova za postament, ki bi in bili povezani s skupnim sredinskim zidom. Enako sta bili lahko bila del grobne arhitekture. Med njima in osrednjim zidani tudi sicer nekoliko večji parceli C in D, ki ju je prav tako delom zahodnega grobišča je bilo evidentiranih še devet povezoval oziroma ločeval skupni sredinski zid. Vse štiri grob-ustrin oziroma prostorov kremacije (ustrine 1–9). Glede na ne parcele so bile grajene vzdolž poteka rimske ceste. njihovo stratigrafsko lego smemo zaključiti, da je bilo celo- tno območje zahodno od osrednjega dela naselbine sprva Grobni parceli A in B da je treba prostor pokopavanja prestaviti bolj zahodno, parceli A in B, pravilne, skoraj kvadratne oblike. V dolžino sta skupaj merili 9,70 m, njuna širina pa je v najbolj ohranjenem za dobrih 240 m. 92 Območje kjer se je najprej pokopavalo delu znašala 4,90 m. in opravljalo kremacije, radi pomanjkanja prostora v fazi širitve naselbine pokazalo, Na zahodnem delu raziskanega grobišča sta ležali grobni dejansko predvideno za območje grobišča, vendar se je za- 93 pa je bilo v naslednji fazi najdišča uporabljeno za razvoj bivanjskega oziroma gospodarske- Ograjo grobne parcele A so sestavljali štirje kamniti zidovi ga dela naselbine94 (sl. 20, 28). Raziskana dolžina celotnega (SE 425, SE 3612, SE 3613 in SE 3614).97 Južni del je zame-območja, kjer so se nahajali grobovi, torej prve in druge jeval kamnit zid, v obliki skoraj pravilnega nezaključenega faze grobišča, je znašala 336 m, največja širina pa do 16 m. kvadrata (SE 425), sestavljen iz manjših in srednje velikih lo- Med grobom 136 in prvim naslednjim grobom je razdalja mljencev velikosti do 27 × 23 cm, vezanih z nekaj malte. Zid znašala 240 m, skrajna meja zaznanih pokopov pa torej kar je zamejeval južno stranico ograje grobne parcele, hkrati 336 m. Ustrine so se nahajale v vmesnem prostoru, razprše- pa del vzhodne in del zahodne stranice. Zahodno stranico no. Od groba 136 so bile oddaljene najmanj 32 m in največ ograje nadalje dopolnjuje zid SE 3613, na vzhodni strani pa 200 m. Od začetka glavnega dela grobišča so bile najbližje krak zidu SE 425 dopolnjuje zid SE 3614.98 Severno stranico ustrine oddaljene 46 m, najbolj oddaljene pa 207 m. 95  Številne najdbe, ki jih je lastnik njive našel pri oranju in ob hiši, ter najdba podstavka nagrobnega kamna na vzhodnem delu vasi Podgračeno, govorijo v prid tezi, da se je grobišče raztezalo tudi 90  V sektorju V: SE 411 = SE 433, SE 964, SE 967 (v povezavi z njimi zahodneje od leta 2004 izkopanega območja. SE 438, SE 436), v sektorju XXIII SE 3860 s SE 3861–SE3865 in SE 3909 96  Sektor V: SE 411 = SE 433, SE 964, SE 967 (v povezavi z njimi v sektorju XXIV. SE 438, SE 436), sektor XXIII: SE 3860 s SE 3861–SE3865, sektor XXIV: 91  Pribl. 221 m od potoka Gračenice, ki nekako predstavlja centralni SE 3909). del najdišča. 97  Natančni opisi stratigrafskih kontekstov, vezanih na območje gro- 92  Razdalje med posameznimi strukturami so merjene v zračnih bišča, so dostopni v Katalogu arheoloških kontekstov in gradiva (po- linijah. glavje 9). 93  S sicer izjemno skromno ohranjenimi ostalinami. 98  Med izkopavanji sektorja V je bil južni zid z delom vzhodne in 94  Kar je razvidno tudi iz stratigrafije območja. Ustrine se, stratigraf- delom zahode stranice enotno označen kot SE 425. Ob izkopava- sko gledano, v sektorjih VI in VII nahajajo pod ostalinami zidanih njih v letu 2002 je bil zidu zahodne stranice dodeljen SE 3613, zidu objektov in so večinoma vkopane v geološko osnovo. Deloma jih vzhodne stranice pa SE 3614. Skupaj s SE 3612 in SE 425 sestavljata prekrivajo plasti naplavinskega značaja, na katerih so bili kasneje skoraj pravilno zidan kvadrat grobne parcele A. Zahodni krak SE 425 zgrajeni objekti. je tako enak SE 3613, vzhodni krak SE 425 pa SE 3614. 60 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 29a Fotoskica grobnih parcel A in B. keramika steklo kamen 3612 bron 3613 G grob G9 G11 G15 G8 G7 G12 3614 425 919 443 444 0 5 m 29b Tloris grobnih parcel A in B s pripadajočimi grobovi. Merilo 1 : 75. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 61 ograje grobne parcele je zamejeval zid SE 3612.99 Na vzho- nekoliko višje od ostalih. Grob 12 pa je ležal ob jugovzho- dno stranico grobne parcele A, ki si ga je delila z grobno dnem vogalu parcele, prekrit s plastjo kamnov (sl. 29a, 29b). parcelo B,100 se je naslanjal južni zid slednje (SE 443). Na nje- Na južni zid ograje grobne parcele A, na njegovi vzhodni ni vzhodni strani je ograjo zamejeval še zid SE 444, na ka - strani, je bil, kot rečeno, dograjen južni zid ograje grobne terega je bil na vzhodni strani vezan še manjši zidec, viden parcele B (SE 443), ki je bil zelo slabo ohranjen. V dolžino je kot strnjena plast peska, kamenja in malte (SE 919). Severna meril 4,0 m, v širino od 0,15 do 0,78 m v višino pa od 0,5 do stranica ograje grobne parcele B ni bila zaznana ( sl. 29a ). 0,10 m. Vzhodni zid ograje grobne parcele B (SE 444) je bil Zidovi grobne parcele A so bili grajeni pretežno iz srednje ohranjen v dolžini 3,90 m in je meril v širino od 0,35 m do velikih in manjših lomljencev litotamnijskega peščenjaka in 0,60 m. Oba zidova sta bila grajena iz drobnih prodnikov in apnenca,101 povezani z nekaj malte. Zidova grobne parcele manjših lomljencev z nekaj malte. Jugovzhodni vogal par- B sta bila ravno tako iz tovrstnih lomljencev in še prodnikov, cele oziroma stik med vzhodnim in južnim zidom je bil prav ki so bili povezani z nekaj malte. Vsi zidovi grobnih parcel A tako poškodovan zaradi recentnega vkopa.104 Vzhodni zid in B so bili zgrajeni neposredno na vrhu peščeno-meljaste grobne parcele A (SE 3614) je bil skupen za obe parceli, se- plasti (SE 3602 – geološka osnova). Glede na potek zidov in verni zid ograje grobne parcele B pa ni bil zaznan. Njegovo njihove medsebojne povezave lahko sklepamo, da so bili odsotnost bi lahko razložili na dva načina; bodisi s tem, da štirje zidovi, ki so obkrožali parcelo A, starejši. V višino so ograja grobne parcele B enostavno ni imela severne strani- bili ohranjeni največ do 0,30 m (primer SE 425, do dve vrsti ce (v prid temu govorijo posamezni indici), ali da je bila ta kamnov).102 Zidovi parcele so bili različnih širin; npr. š. SE 425 odstranjena zaradi recentnih posegov. Pri natančnem ogle- je znašala pribl. 0,50 m z razširitvijo na 0,95 m v sredinskem du strukture sredinskega zidu (SE 3614) in glede na njegove delu. Š. severnega zidu (SE 3612) je znašala pribl. 0,50 m, š. poškodbe v severnem delu, tik ob stiku z zidom SE 3612, bi vzhodnega zidu (SE 3613) med 0,65 m in 0,84 m, š. zaho- lahko sklepali, da je bil severni del ograje grobne parcele B dnega zidu (SE 3614) pa 0,46 m. Površina grobne parcele poškodovan s kasnejšimi posegi; vendar temu ne pritrjujeta A je znašala 14,51 m2, površina grobne parcele B pa 14,99 dve opažanji. Zdi se namreč, da je poškodba, zaznana na m2. Okoli zidov ograje grobne parcele A je bilo na dveh sredinskem zidu SE 3614, vidna tako na vzhodni kot zahodni mestih zaznano tudi tlakovanje iz prodnikov103, notranjost strani zidu in ne samo na vzhodni strani, kot bi pričakovali. pa je zapolnjevala zbita plast rjave peščeno-meljaste ilovice Hkrati je zahodni zid ograje grobne parcele B (SE 444) tudi (SE 3615) (sl. 29b). nekoliko krajši od preostalih, na njegovi vzhodni strani pa Znotraj parcele A je bilo vkopanih pet žganih grobov. Cen je dozidan še manjši zidec SE 919,105 za katerega se zdi, da - zaokrožuje del zidu SE 444 ( sl. 20 , 28 ). Povsem mogoče je, tralni grob 15, s pokopom tipa bustum , je bil najnižje vkopan, da ograja grobne parcele B ni bila na vseh štirih straneh in sicer v sterilno prodnato plast (SE 405 in SE 423). Severno obdana z zidovi. od njega, blizu zidu parcele, sta bila vkopana grobova z žarama (grobova 9 in grob 11). Grob 8, tudi pokop v žari, V grobno parcelo B (sl. 30) je bila postavljena le zida-je ležal ob jugovzhodnem robu groba 15 in je bil vkopan na kamnita grobnica 1 groba 7, v kateri je bilo pokopanih več oseb. Vkop za grobnico in vzhodni zid parcele B sta 99  V primeru zidu SE 2612 grobne parcele A je bila zaznana tudi ruše- vinska plast SE 3616 iz večjih in manjših apnenčastih kamnov enake sestave kot pri zidu SE 3612, ki ga je prekrivala v njegovem severo- zahodnem delu. 100  Vzhodni zid ograje grobne parcele A predstavlja tudi zahodno stranico ograje grobne parcele B. 101  Lomljeni litotamnijski peščenjak in apnenec, iz katerih so bili zgra- jeni zidovi vseh štirih grobnih parcel, sta bila pridobljena v kamno- lomu zahodno od vasi Podgračeno, ki je bil očitno v uporabi že v rimskem času (Verbič 2004, 3). 102  Zidovi so bili na splošno slabo ohranjeni. Videti je bilo, da so več 30 Pogled na grobno parcelo B in zidano grobnico 1 pozornosti pri gradnji namenili zunanjim frontam zidov. Dodatno oziroma grob 7. pa so bili zahodni in vzhodni zid ograje grobne parcele A (SE 3613, SE 3614) ter vzhodni zid ograje grobne parcele B (SE 444) poško- dovani z recentnim vkopom za telefonski kabel (SE 406a/SE 407/ 104  SE 406a/SE 407/SE 410/SE 412/SE 406. SE 410/SE 412/SE 406). 105  Lahko bi šlo tudi za starejšo strukturo, vendar tega na osnovi re- 103  SE 930 in SE 426 = SE 926 (tudi v zvezi s SE 931). zultatov terenskega izvida ne moremo potrditi. 62 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 poškodovala tlak (SE 954), katerega funkcije ni bilo mogo- Brežicah – Analize). Med žganimi grobovi je bil eden prekrit če natančno določiti. Najverjetneje ga lahko razumemo kot s kamenjem (grob 105), drugi je imel kamnito ploščo na dnu hodno površino, podobno kot prodnat tlak106 v grobni par- (grob 56), tretji je imel konstrukcijo grobne skrinje iz opek celi A in ob njej (sl. 29a, 29b, 30). (grob 60), eden pa je bil tipa bustum (grob 59). Grobna parcela A je bila nekoliko večja in je v notranjosti Grobno parcelo C so poleg sredinskega zidu (SE 4039) s te- merila 3,80 × 4,15 m, grobna parcela B pa je znotraj zidov meljem (SE 3749), ki je dejansko sestavni del grobne parcele merila 3,55 × 3,60 m. Zaradi števila in načina pokopov bi D, zamejevali še južni zid SE 3706 s temeljem SE 3716 ter lahko sklepali, da gre v obeh primerih za družinsko grobno zahodni (SE 3750) in severni temelj (SE 3765), zidova sle- parcelo. dnjih se žal nista ohranila. Grobna parcela C je v dolžino Grobni parceli C in D merila 8,5 m, v širino pa 6,30 m. Temelji so bili široki od 0,50 do 0,80 m. Ohranjen je bil le zid nad zahodnim temeljem, Nekoliko bolj proti vzhodu sta ležali grobni parceli C in D. širok 0,40 m. Pri severnem temelju, katerega ohranjena dl. Tudi ti dve grobni parceli je povezoval skupni sredinski zid je znašala 4,90 m, je bilo dobro ohranjeno le južno, notranje (SE 4039 s temeljem SE 3749). Za razliko od grobnih parcel lice, zunanje je bilo večinoma uničeno. Površina notranjosti A in B, sta bili grobni parceli C in D dokaj pravilne pravo - grobne parcele C je v času uporabe znašala 34,60 m². kotne oblike in sta v dolžino skupno merili 15,10 m. Grobna Znotraj grobne parcele C je bilo vkopanih pet grobov: trije parcela C je bila sicer nekoliko večja in je znotraj zidov me - žgani (grobovi 44, 58 in 72; od tega dva tipa bustum – gro - rila 7,20 m. Parcela D, ki je ležala na vzhodni strani parcele bova 44 in 58) in dva skeletna, ki sta bila v pravokotni skrinji C, pa je merila 5,60 m. iz tlakovcev (grobova 78 in 34). Glede na stratigrafske kazalce je bila najprej zgrajena grob - Zahodno od grobne parcele C sta od jugozahodnega in se - na parcela D, na njen zahodni zid pa je bila prislonjena še verozahodnega vogala proti zahodu, v isti smeri kot severni grobna parcela C ( sl. 31a , 31b ). Ograja grobne parcele D je in južni zid obeh grobnih parcel, potekala še dva zidova imela ohranjena dva zidova s temelji: zahodni zid 4039 s te - (SE 3751 in SE 3715) ( meljem SE 3749 107 sl. 20 ). Oba sta se naslanjala na zaho - in južni zid SE 4038 s temeljem (SE 4040), dni temelj grobne parcele C (SE 3750) in sta bila izredno medtem ko se je vzhodna stranica ograje grobne parcele slabo ohranjena. Na južnega izmed obeh zidov (SE 3715) ohranila le v obliki temelja (SE 4041). Severni temelj z zidom se je približno 1,20 m zahodno od vogala grobne parcele ograje grobne parcele D ni bil ohranjen. Uničen je bil ob C naslanjal grob 21, zid pa se je nadaljeval še naprej proti gradnji magistralne ceste leta 1958. Temelji grobne parce - zahodu za pribl. 0,7 m. Severni zid (SE 3751) je bil na dolžini le D so bili ožji od temeljev parcele C in so v širino merili 40 cm uničen z vkopom za grob 45 (skeletni pokop v pravo - 0,50 m, od zidov pa sta bila, kot omenjeno, ohranjena le kotni skrinji iz tegul). Na drugi strani groba zidu ni bilo več. večji del južnega zidu in južni del zahodnega zidu. Zidovi Za oba zidova (SE 3715) lahko sklepamo, da gre za osta - so bili široki 0,45 m, v višino so bili ohranjeni do 0,30 m. Na nek nekdanje grobne parcele, ki je bila bodisi uničena ali zunanji strani vzhodnega temelja (SE 4041) je bila zazna - pa opuščena. na razširitev; ob širini temelja je bil ta razširjen še za pri - bl. 0,50 m. Razširitev se je začela 1,0 m od jugovzhodnega V grobnih parcelah so bili grobovi različnih oblik in vrst po- vogala temeljev, njena ohranjena dolžina je znašala 2,00 m kopov, tudi različnih usmeritev, bodisi vzporedno z rimsko (sl. 31a, 31b). Lahko bi predstavljala temelj za nekdanji vhod cesto bodisi prečno na njo. Večina grobov v grobnih par- v grobno parcelo ali za nekakšno oznako grobne parcele. V celah je, z izjemo treh,108 žganih, grobne konstrukcije pa se vogalnem stiku južnega zidu z vzhodnim je bil vzidan ob- precej razlikujejo med seboj. V grobnih parceli A so bili loci- delan kamen iz peščenjaka, na katerem so bili vidni sledovi rani pretežno žgani grobovi s pokopi v žari (grobovi 8, 9, 11), dleta. Površina notranjosti grobne parcele D je v času upo- v preprosti grobni jami s položenim kamnom preko groba rabe znašala dobrih 25 m². (grob 12) ali v obliki bustuma (grob 15). Grobna parcela B je Znotraj grobne parcele D je bilo vkopanih pet grobov: štirje bila namenjena samo zidani grobnici 1 in grobu 7, v katerem je bilo pokopanih več pokojnikov. žgani (grobovi 56, 59, 60 in 105) in skeletni (grob 57). Ske - letno je bil pokopan otrok, skoraj še dojenček (star do 1,5 V grobni parceli C so se ohranili ostanki petih grobov, od leta) (glej prispevek Leskovar in Lisić v zvezku Ribnica pri tega so bili trije žgani (grobovi 44, 58 in 72; od tega dva tipa bustum – grobova 44 in 58) in dva skeletna v pravokotni 106  Glej prejšnjo opombo. 107  Ta je hkrati predstavljal tudi sredinski zid obeh grobnih parcel. 108  Skeletni so le grobovi 57, 78 in 34. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 63 31a Fotoskica grobnih parcel C in D. keramika 3765 steklo železo G72 bron kost 3750 G78 opeka kamen G grob G44 3706 G58 G34 3749 G59 G105 G60 3716 4041 4039 G57 4038 G56 0 5 m 4040 31b Tloris grobnih parcel C in D s pripadajočimi grobovi. Merilo 1 : 100. 64 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 skrinji iz tlakovcev (grobova 78 in 34). V grobni parceli D 5.3.2 Tipologija grobov na nekropolah pa je bilo vkopanih pet grobov, od tega štirje žgani (gro-Romule bovi 56, 59, 60 105) in en skeletni (grob 57). Med žganimi Pregledi in tipologije grobov so poznani za različna po-grobovi je bil eden prekrit s kamenjem (grob 105), drugi je samezna grobišča ali območja provinc rimskega imperija. imel na dnu kamnito ploščo (grob 56), tretji je bil grajen v Jocelyn Toynbee je pred nekaj desetletji pripravila obsežen obliki skrinje iz opek (grob 60), en grob pa je bil tipa bustum pregled pogrebnih navad in grobne arhitekture za območje (grob 59). Iz opaženega sledi, da vrsta groba in pokopa ni-rimskega imperija (1971), za Veliko Britanijo lahko omeni-sta bili prostorsko vezani na posamezno grobno parcelo, mo objavo Philpotta (1991), za Germanijo različne študije saj se pojavljata brez vnaprej določenega reda, naključno kölnskih nekropol (Boeselager 2012) itd. Za območje nek-in nepovezano. danje Jugoslavije je študijo rimskih nekropol zgodnjega ce-V več primerih je bilo okoli grobnih parcel zaznano tudi sarstva pripravil Srejović (1965, 49), nekaj deset let nazaj pa neke vrste prodnato tlakovanje. Okoli zidov ograje grobne je pregled nekropol severne Hrvaške, torej neposrednega parcele A je bilo na primer na dveh mestih zaznano tla-sosedstva, pripravil Gregl (1997). Slednje tako v oblikah kot v kovanje iz prodnikov, 109 tlak pa je bil zaznan tudi v grobni gradivu izkazujejo največ sorodnosti z nekropolama Romu-parceli B (SE 954). Ostanke slednjega lahko najverjetneje le (Gregl 1997, 23). razložimo kot dele nekdanje hodne površine, na katerih so Za območje Slovenije omenimo pregled grobne arhitek-se ohranile tudi posamezne najdbe (npr. G22 ). Notranjost ture severnih emonskih nekropol (Plesničar Gec 1972, 11), grobnih parcel je bila zapolnjena z različnimi zasutji, ki so prav tako pa študijo Gabrielle Kremer, ki je v svojem delu ravno tako vsebovala posamezne najdbe in so na mesto o monumentalni grobni arhitekturi Norika upoštevala tudi odložitve najverjetneje prišle z uporabo prostora. Med njimi najdbe iz Slovenije, s posebnim poudarkom na Šempetru naj izpostavimo SE 3717, ki se je nahajala znotraj grobne in agru Celeje (Kremer 2001, 27, 317). V naši interpretaciji in parcele C. V povezavi z njo je tudi SE 3731, rjavočrna plast opredelitvi grobov se zaradi lokalnih značilnosti raziskanega ilovice z ogljem in najdbami ( G32 – G42 ), SE 4037 z območja dela nekropole v glavnem opiramo na študije vezane na grobne parcele D ( G43 – G45 ). Posamezne najdbe so bile območje Dolenjske in bližnjega sosedstva. odkrite tudi med samimi konstrukcijami zidov (npr. v zidu SE 425 (G20–G21)). Tipologije grobov z dolenjskih nekropol so v preteklosti pri- Pogled na tloris zahodnega grobišča kaže večjo gostoto pravili različni avtorji. Eno prvih je objavil Tone Knez (Knez grobov na območju grobnih parcel od A do D oziroma na 1968). Grobove je opredelil v deset oblik: 1. preprost žgan vzhodnem delu zahodne nekropole (z izjemo devastacije)110 grob, 2. grob v žari ali žarni grob, 3. s kamnitimi ploščami , zahodno od grobne parcele D pa so grobovi v prostoru bolj obložen grob, 4. s ploščami obložen in predeljen grob, 5. razpršeni. grob s kamnito oblogo, 6. pravokoten zidan grob, 7. ova- rano, vendar lahko opažamo trend, da je bila večina grobov kasneje, v osemdesetih letih 20. stoletja, je nadrobno tipolo-postavljena v vzdolžni smeri, vzporedno s potekom ceste gijo dolenjskih grobov pripravil tudi Danilo Breščak (Breščak (na primer grobovi 16, 40, 28, 25, 46, 47, 37, 38, 77, 108, 43 1985, 33–60). Izven grobnih parcel so bili grobovi razmeščeni neorganizi- zidana grobnica, 10. skeleten grob (Knez 1968, 222–232). Še len zidan grob, 8. pravokotna zidana grobnica, 9. okrogla 120, 35, 45, 32, 34, 44, 52, 53, 54, 55, 82, 61, 76, 62, 85, 122, 67, 65, 68, 79, 80, 104, 103, 93, 94, 132, 133, 91 idr.), precejšen Glede na število odkritih grobov zahodne nekropole Romu- del grobov pa je ležal tudi prečno na potek ceste (na primer le, na kateri so bili odkriti tako žgani kot skeletni grobovi, grobovi 75, 130, 99, 71, 51, 60, 59, 58, 78, 72, 117, 134, 124, je bilo mogoče oblikovati tipologijo oblik grobov, ki se po- 39, 30, 109 idr.). javljajo tako pri žganih kot skeletnih pokopih. Opredelimo lahko tri osnovne oblike grobov: a – preprosta grobna jama, b – grobna jama s konstrukcijo, c – zidana grobna konstruk- cija. Med žganimi grobovi smo opredelili sedem oblik, med skeletnimi grobovi pa tri oblike grobnih konstrukcij oziroma načinov pokopov. 110  Severno od grobnih parcel C in D je bil pri gradnji magistralne ce 109  SE 930 in SE 426 = SE 926 (tudi v zvezi s SE 931). V predstavljeno tipologijo zaradi preglednosti in primerjave - ste leta 1958 teren močno znižan, celo do te mere, da je bila večina celote vključujemo tudi grobove vzhodne nekropole. grobov odstranjenih oziroma uničenih. Podobno situacijo opažamo tudi vzhodno od parcel A in B. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 65 Žgani grobovi Oblika Ža Preprosta grobna jama Oblika Ža1: preprost pokop v jami Oblika Ža2: pokop bustum Oblika Ža3: pokop v žari Grobovi: 2, 6, 12, 20, 22, 23, 27, 29, 30, Grobovi: 15, 16, 25, 26, 28, 32, 35, 39, Grobovi: 8, 9, 11, 17, 31, 92, 95, 128, 132 33, 37, 38, 48, 49, 50, 51, 53, 55, 56, 41, 43, 44, 46, 52, 54, 58, 59, 67, 71, 61–66, 68, 69, 72, 74, 77, 80, 82–94, 73, 75, 79, 100, 104 119, 121, 122, 129, 130, 131, 133 A 96–99, 103, 105–107, 110, 111, 114, 115, B B A A B A B A A B B Grob 66 Grob 25 Grob 11 Oblika Žb Grobna jama s konstrukcijo Oblika Žb1: grobna jama s skrinjo iz opek Oblika Žb2: s kamenjem obložena grobna jama Oblika Žb3: s kamnitimi ploščami Grob: 60 Grobovi: 4, 14, 18, 21, 136 obdana grobna jama Grobovi: 1, 2, 19, 24, 42 B B B A A A A B A B Grob 60 Grob 1 Grob 21 Oblika Žc Zidana grobna konstrukcija Oblika Žc1: grobna jama s skrinjo iz opek Oblika Žc2: okrogla zidana grobnica Grob: 7 Grob: vzhodna nekropola – grob 35 B Grob 7 A A B 0 1 m Vzhodna nekropola, grob 35 32a Preglednica oblik žganih grobov. 66 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 • Skeletni grobovi A oblika Ža – preprosta grobna jama, Oblika Sa Preprosta grobna jama Oblike žganih grobov: • oblika Ža1 – preprost pokop v jami, Oblika Sa1: preprost pokop v jami • Grobovi: 36, 40, 47, 57, 70, 76, 102, oblika Ža2 – bustum, 108, 109, 112, 113, 116, 117, 120, • oblika Ža3 – pokop v žari, 123–127, 134 • B oblika Žb – grobna jama s konstrukcijo, • oblika Žb1 – grobna jama s skrinjo iz opek, A B • oblika Žb2 – s kamenjem obložena grobna jama, • oblika Žb3 – s kamnitimi ploščami obložena grobna • jama, Oblika Sb oblika Žc – zidana grobna konstrukcija, Grobna jama s konstrukcijo Oblika Sb1: grobna jama s skrinjo iz opek • oblika Žc1 – pravokotna zidana grobnica, Grobovi: 34, 45, 78 • oblika Žc2 – okrogla zidana grobnica ( sl. 32a ). A Oblike skeletnih grobov: • oblika Sa – preprosta grobna jama, • oblika Sa1 – preprost pokop v jami, B • oblika Sb – grobna jama s konstrukcijo, • oblika Sb1 – grobna jama s skrinjo iz opek, • oblika Sc – zidana grobna konstrukcija, • oblika Sc1 – pravokotna zidana grobnica (sl. 32b). Na zahodni nekropoli Romule se poleg posamičnih poko- A B pov v opredeljenih grobnih oblikah pojavljajo tudi pokopi dveh ali več oseb v enem grobu, ki so lahko tako žgani kot skeletni. Oblike žganih grobov111 Oblika Sc Oblika Ža – preprosta grobna jama Zidana grobna konstrukcija Oblika Sc1: pravokotna zidana grobnica Grobova: 101, 135 Ža1 – preprost pokop v jami Opis: v grobno jamo različnih oblik je bila položena žganina pokojnika s pridatki (sl. 33a–33e), ki so bili pobrani z gr- made in so bili zato uničeni oziroma poškodovani v ognju. 3948 Pokojnik je bil sežgan na ustrini, ki je lahko ležala v sklopu grobišča ali izven njega. Na vrh groba so bili pogosto doda 3947- tno položeni nekateri pridatki, v največ primerih keramična 3949 posoda s hrano. Ponekod so bili robovi vkopa grobne jame 3946 rahlo ožgani, kar je posledica prenosa žganine v grobno jamo z ustrine. Nekateri grobovi imajo na dnu grobne jame 3937 položen kamen (grob 56) (sl. 33c), v primeru groba 30 pa je bilo dno jame oblikovano s poličko (sl. 33b). Prav tako se je pri nekaterih grobovih ohranil kamen, ki je pokrival grobno jamo (grobovi 72, 83, 93, 105) (sl. 33e). Tak kamen je najverjetneje služil kot zunanja oznaka položaja groba oziroma grobov, a se je zaradi poškodovanosti gornjih plasti grobov ohranil samo v omenjenih primerih. Na zahodni ne- kropoli Romule je bilo dokumentiranih največ grobov tega tipa (grobovi 3, 6, 20, 22, 23, 27, 29, 33, 37, 38, 48, 49, 50, 111  Natančni opisi posamičnih grobov so dostopni v poglavju 9.2. 32b Preglednica oblik skeletnih grobov. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 67 33a Primer preprostega žganega pokopa v jami: grob 29. 33e Primer preprostega žganega pokopa v jami s kamnom na vrhu polnila: grob 83. 51, 53, 55, 56, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 68, 69, 72, 74, 77, 80, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 93, 94, 96, 97, 98, 99, 103, 105, 107, 110, 111, 114, 115, 119, 121, 122, 129, 130, 131, 133). Na vzhodni nekropoli pa je bilo odkritih 23 grobov te oblike. Ža2 – bustum Opis: pokojnik je bil sežgan na mestu pokopa, konstrukcija pogrebne grmade je bila postavljena nad grobno jamo, zato so stranice groba pogosto močno ožgane (sl. 34a–34d). Pri pokopu tipa bustum so grob po sežigu zagrebli, zato je 33b na dnu navadno veliko žganine, kosti in v ognju uničenih Primer preprostega žganega pokopa v jami: grob 30. pridatkov. V grobovih najdemo poleg sežganih pridatkov z grmade tudi druge, nepoškodovane pridatke, ki so bili vanje položeni po sežigu pokojnika. V dveh primerih tovrstnega pokopa so se na zahodni ne- kropoli Romule ohranili ostanki stojk, ki kažejo na položaj pogrebne grmade nad grobno jamo, in sicer pri grobovih 39 in 71 (sl. 34b). Grob 39 je imel grobno jamo pravilne, pravokotne oblike z zaobljenimi vogali. Stene so bile delno ožgane. Na dnu jame sta bila vidna dva manjša okrogla vkopa za stojke. Na vzhodni strani groba, izven grobne jame, so bile še po tri 33c stojke, vzporedne z ožjima stranicama groba. Primer preprostega žganega pokopa v jami s kamnom na dnu: grob 56. Grob 71 je imel prav tako grobno jamo pravilne pravoko- tne oblike. Stene so bile delno ožgane, dno pa je prekrivala 0,20 m debela plast žganine (sl. 34b). Polnilo je predstavlja- la rjava ilovica, premešana z žganino in sežganimi kost- mi. Izven groba so bile vzdolž daljših stranic vkopane po tri stojke, ki so očitno nosile leseno konstrukcijo pogrebne grmade. V grobu 15, ki je bil osrednji grob grobne parcele A in prav tako sodi med pokope tipa bustum (sl. 34a), so bili najdeni trije železni klini, ki niso sodili med grobne pridatke. Domne- vamo lahko, da so bili klini tudi v tem primeru del konstruk- 33d cije grmade ali pogrebnega rituala. V polnilu so bili najdeni Primer preprostega žganega pokopa v jami: grob 65. 68 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 tudi odlomki dveh oljenk (G233, G234), jantarne stekleničke z ročaji (G237) in keramike (G235), za katere lahko domne- vamo, da so bili razbiti ob grobnem ritualu za pokojnika. Na zahodni nekropoli so bili dokumentirani naslednji gro- bovi tipa bustum: 15, 16, 25, 26, 28, 32, 35, 39, 41, 43, 44, 46, 52, 54, 58, 59, 67, 71, 73, 75, 79, 100, 104. Na vzhodni nekropoli je bilo odkritih pet grobov tega tipa (grobovi V2, V4, V5, V7, V11). Ža3 – Pokop v žari Opis: v ovalno ali okroglo grobno jamo je bila na dno polo- žena žganina, nanjo pa keramična posoda, ki je vsebovala 34a sežgane kosti umrlega. Grobni pridatki so bili lahko položeni Primer žganega pokopa tipa bustum: grob 15. v žaro ali poleg nje v grobno jamo. V enem primeru (grob 17) je bila na dno grobne jame položena kamnita plošča, na katero so postavili žaro. Na zahodni nekropoli so bili dokumentirani naslednji gro- bovi tega tipa: grobovi 8, 9, 11, 17, 30, 31, 92, 95, 128 in 132 (sl. 35). Na vzhodni nekropoli niso odkrili grobov tega tipa. 34b Primer preprostega pokopa tipa bustum z ostalinami vkopov za stojke lesene grmade: grob 71. 35 Primer žganega pokopa v žari: grob 9. 34c Oblika Žb – grobna jama s konstrukcijo Primer preprostega žganega pokopa v jami: grob 67. Žb1 – grobna jama s skrinjo iz opek Opis: v grobno jamo, v kateri je bil sežgan pokojnik, so na žganino poševno položili opečne tegule, da so se stikale na vrhu in oblikovale dvokapno streho. Po ena tegula je bila po- stavljena tudi na obeh krajših stranicah, tako da je grob do- bil videz hiše. Na stiku tegul je bil ohranjen en sam imbrex. Opečna konstrukcija je bila krajša od grobne jame. Grob v skrinji iz opek je na nekropoli posebnost, saj gre za pokop tipa bustum, nad katerim je bila zgrajena konstrukcija iz opek. Na zahodni nekropoli je bil dokumentiran en tovrsten po- kop (grob 60) (sl. 36), na vzhodni nekropoli pa grobov tega tipa ni. 34d Primer preprostega žganega pokopa v jami: grob 104. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 69 Žb3 – grob v skrinji iz kamnitih plošč Opis: v kvadratno grobno jamo, obloženo s štirimi kamni- timi ploščami in pokrito s kamnito ploščo, so bili polože- ni sežgani ostanki pokojnika v žari in ostali grobni pridatki. Plošče navadno niso vezane z malto. Nekateri grobovi te oblike imajo tudi kamnito poličko. Na zahodni nekropoli je bilo dokumentiranih pet grobov tega tipa: 1, 2, 19, 24, 42 (sl. 38a−b). Na vzhodni nekropoli so odkrili štiri grobove tega tipa. 36 Primer grobne jame s skrinjo iz opek: grob 60. Žb2 – s kamenjem obložen grob (z lomljenci) Opis: v pravokotno grobno jamo je bila na dno položena kamnita plošča oziroma dve plošči. Stene grobne jame so bile obložene z manjšimi kamni, različno velikimi lomljenci. Kamni so bili položeni v tehniki suhozida ali mestoma vezani z malto. Žganina s sežganimi kostmi je bila raztresena po dnu groba, nanjo so bili položeni pridatki. Grob 14 je imel v notranjosti poličko na zahodni stranici (sl. 37). V grobu 18 je bila ob južni stranici tudi neke vrste neravna polička, vendar je bil namen konstrukcije morda 38a Primer groba v skrinji iz kamnitih plošč: grob 2. drugačen in gre za poličko za pridatke. Oba groba sta bila brez sledov žganine. Najverjetnejša razlaga za povsem pra- zen grob je, da je bil pripravljen, a ne uporabljen za po- kop, morda pa bi ga lahko interpretirali tudi kot kenotaf. Na zahodni nekropoli so bili dokumentirani naslednji grobovi tega tipa: 4, 14, 18, 21, 136. Na vzhodni nekropoli niso odkrili tovrstnih grobov. 37 Primer s kamenjem obložene grobne jame: grob 14. 38b Pogled na grobova 1 in 2 ob odkritju. 70 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Oblika Žc – zidana grobna konstrukcija Žc2 – okrogla zidana grobnica Žc1 – pravokotna zidana grobnica Opis: grobnica je bila zgrajena z dvojnim vencem kamenja iz velikih kosov lomljenca in zavzemala osrednje mesto v Opis: grobnica je bila zgrajena iz obdelanih lomljencev, ve - ograjeni grobni parceli. Tako v okrogli zidani grobnici kot zanih z malto (obodni zidovi in dno). 112 Notranje stene zidov, na vogalih grobne parcele, ki je bila grajena iz peščenca, dno in polička so bili ometani oziroma zaglajeni z malto. Na v temeljih pomešanega z rečnimi oblicami, so naleteli na zahodni nekropoli se pojavljata dve različici pravokotne zi - ostanke plasti ometa. Plast ometa je bila bolj izrazita oziro - dane grobnice, enoprostorska grobnica in grobnica deljena ma debelejša v grobnici. na dva vzdolžna prostora. Odprtina širine 60 cm, ki je služila kot vhod v grobnico, je bila ohranjena pri grobu 7 in bila po- Na zahodni nekropoli niso bili odkriti grobovi tega tipa, po- stavljena na severni strani oziroma cestni strani. Zaprta je bila znan pa je en primer z vzhodne nekropole (grob V35). z zaporo iz lomljencev. Tudi dohod k vhodu grobnice je bil Oblike skeletnih grobov tlakovan, položen iz lomljencev in proda. Na zahodni nekro-Oblika Sa – preprosta grobna jama poli je bil odkrit en grob tega tipa na grobni parceli B (grob 7) (sl. 30, sl. 39), enako tudi na vzhodni nekropoli (grob 11). Sa1 – preprost pokop v jami Pokojnik je bil pokopan v pravokotni ali ovalni grobni jami, s priloženimi pridatki (sl. 40). Pri polaganju pridatkov v skele- tnih grobovih ni bilo nekega opaznega pravila razporeditve predmetov, jih je pa bilo manj kot v žganih grobovih. Na zahodni nekropoli so bili odkriti naslednji grobovi tega tipa: 12, 36, 40, 47, 57, 70, 76, 102, 106, 108, 109, 112, 113, 116, 117, 120, 123, 124, 125, 126, 127, 134. Na vzhodni nekropoli, za primerjavo, je bilo dokumentiranih pet tovrstnih grobov. 40 Primer skeletnega groba v preprosti grobni jami: grob 124. Oblika Sb – grobna jama s konstrukcijo Sb1 – grobna jama s skrinjo iz opek Pokojnik je bil položen v pravokotno grobno jamo, ki je bila obložena z opečnimi tlakovci ali pa je bila skrinja sestavljena iz strešnih opek (sl. 41). Dva groba sta imela konstrukcijo se- stavljeno iz tlakovcev. Ob izkopavanju so bili tlakovci prelo- mljeni ali le delno premaknjeni s prvotnega mesta. Tlakovci so služili tudi kot pokrov groba, a je bilo le malo ohranjenih ali pa so zdrsnili na stran oziroma izven groba. Oba groba 39a–c (34, 78) sta ležala v grobni parceli C. Skeletni grob v skrinji Primer zidane grobnice 1: grob 7. iz tegul (grob 45) je imel stranice grobne jame tesno oblo- žene z desetimi tegulami, dno pa je bilo obloženo s štirimi 112  Analiza malte vzorcev iz groba 7 je pokazala, da vsebuje agregate tegulami. Skelet je ležal v smeri V–Z, z glavo na vzhodu. Kot različnih zrnavosti, komponente pa so večinoma lokalnega značaja (Rižnar 2021). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 71 5.3.3 Gradivo Noša in osebni predmeti Med predmeti osebne noše so zastopani bronasti, jantarni113 in koščeni izdelki. Izpostavimo lahko predvsem fibule in igle, ki se pojavljajo tako v kovinski kot koščeni izvedbi, elemente skrinjic za nakit ter nakitne predmete, kot so prstani, zape- stnice in ogrlice ter amuleti. Kovinski pridatki Fibule 41 Čeprav je bilo na zahodni nekropoli odkritih preko 130 gro- Primer skeletnega groba v preprosti grobni jami: grob 78. bov, je število fibul, priloženih v grobove, relativno skromno. blazina pod glavo skeleta je služila iz malte narejena manjša Tudi njihova ohranjenost je različna, saj gre pretežno za klančina oziroma naklon. Grob je bil pokrit s štirimi tegulami. žgane grobove. Zato lahko obravnavamo le dovolj dobro Na zahodni nekropoli so bili dokumentirani naslednji skele ohranjene fibule ali njihove dele, na osnovi katerih je mogo- - tni pokopi v skrinji iz opek: grobovi 34, 45, 78. Na vzhodni če najdbe primerno natančno opredeliti po obliki in jih tudi nekropoli grobovi tega tipa niso bili dokumentirani. ustrezno časovno umestiti. Oblika Sc – zidana grobna konstrukcija Največkrat se pojavljajo noriško-panonske dvogumbaste fi- bule. V grobu 7 so bile priložene štiri noriško-panonske dvo- Sc1 – pravokotna zidana grobnica gumbaste fibule, dve ohranjeni v celoti (G124–G125) (sl. 43), Grobnica je bila zgrajena iz obdelanih lomljencev, vezanih dve pa le delno (G126–G127). Delno ohranjena fibula te vrste z malto. Razdeljena je bila na dva vzdolžna prostora; v se- je bila najdena še v grobu 29 (G446). Obliko lahko opredelimo vernem delu je bila ohranjena kamnita polička iz večjega kot tip Almgren 236g (Garbsch 1965, 26). Značilnost oblike sta kamnitega kvadra. Na sredini severne stranice je bila pri- dva gumba na loku, spirala ima navadno osem navojev, noga bl. 0,5 m široka odprtina, ki je služila kot vhod v grobnico. fibule je trikotno predrta na gornjem delu, okrasa ni (Gugl Pokop v prostoru s kamnito poličko je bil žgan, pokop v 1995, 25). Dolžina fibul je navadno med 3 in 12 cm. Oblika je južnem prostoru pa je bil skeleten (večkratni pokop). Juž- bila v uporabi skozi daljše časovno obdobje; najzgodnejše ni prostor grobnice s skeletnimi pokopi je meril 1,90 m × različice sodijo v poznoflavijski in trajanski čas, a jih najdemo 0,60 m in imel globino 0,10 m. V njem so bili štirje pokopi, še vse do tretje četrtine 2. stoletja (Gugl 1995, 17, opomba 77). dva ženska in dva moška skeleta. Njihova razprostranjenost je značilna za jugovzhodno Pano- Na zahodni nekropoli je bila na skrajnem zahodnem delu nijo in južnonoriška najdišča, območje Caput Adriae (Buora grobišča dokumentirana ena grobnica tega tipa, z dvema 2007, 246, fig. 10), najdemo pa jih tudi v Reciji in Trentinu grobovoma (zidana grobnica 2: groba 101, 135) (sl. 42). (Garbsch 1965, 29) ter na Dunaju (Schmid 2010, 28). Na vzhodni nekropoli Ribnice grobovi tega tipa niso bili V grobnih kontekstih fibule pogosto najdemo v paru. Te za- dokumentirani. ponke so namreč značilne predstavnice noriško-panonske 43 Noriško-panonska dvogumbasta fibula iz groba 7 (G125). 42 Primer zidane grobnice 2: grobova 101 in 135. 113  Obravnavani ločeno v poglavju Jantarni pridatki. 72 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 ženske noše, saj so jih ženske nosile v paru, pripete na ra- menih, o čemer pričajo tudi številne upodobitve na nagrob- nih spomenikih (gl. Garbsch 1965, Taf. 1, 6, 7). Na najdiščih Norika in Panonije najdemo za fibule tipa Almgren 236 šte- vilne primerjave (Garbsch 1965, 31–32), saj so bile v uporabi skozi vse 1. stoletje. Novejše najdbe kažejo, da posamične primerke tipa 236g najdemo še tudi v času Trajana in Hadri- jana (Gugl 1995, 26). To potrjujejo tudi konteksti petovion- skih grobišč, kjer se fibule te vrste pojavljajo še v prvi tretjini 2. stoletja (Istenič 1999, 58). V grobu 7 je bila priložena tudi močno profilirana fibula vrste gumb, prav tako pa nogo fibule zaključuje profiliran, rahlo 44 Kolenčasta fibula s polkrožno ploščico nad peresovino in trikotnim presekom loka iz groba 22 ( Almgren 70/73e (G191), ki ima na gornji strani loka profiliran navzgor zasukan gumb. Ta različica fibule je razširjena na G303). vzhodnem in jugovzhodnem alpskem območju (Gugl 1995, profiliranih fibul, najpogosteje pa jih najdemo v Podonavju, 16), najdemo jo tudi na območju Dunaja (Schmid 2010, 23, medtem ko so najdbe na območju Norika in Panonije red- Taf: 4: 34−36). Oblika je bila v uporabi skozi daljše časov- kejše (Riha 1994, 73; Schmid 2010, 26). Pretežno je ta oblika no obdobje, najzgodnejše različice sodijo v poznoflavijski fibul datirana v 2. stoletje, edina najdba iz Augsta pa sodi v in trajanski čas in jih najdemo še vse do tretje četrtine 2. kontekst druge polovice 2. in prve polovice 3. stoletja. stoletja (Gugl 1995, 17, opomba 77). Kolenčasta fibula s polkrožno ploščico nad peresovino in V grobu 95 (G1145) je bila priložena močno profilirana fibu- trikotnim presekom loka je bila priložena v grobu 22 (G303) la tipa Almgren 73, ki je enodelna. Klasične močno profilira- (sl. 44). Fibule so dobile ime po značilno kolenčasto upo-ne fibule imajo lok v obliki črke S, plastično oblikovan gumb gnjenem oziroma oblikovanem loku, druga izrazita značil- na loku (viden na obeh straneh) ter profiliran in trnasto za- nost pa je še ploščica nad peresovino, ki je lahko polkrožna ključen gumb na nogi (Riha 1979, 73). Fibula iz groba 95 ima ali pravokotna in različno velika. Prav tako se na njej večkrat primerjave v ptujskih grobovih 79, 269 in 464 (Istenič 1999, pojavljajo okras volčjega zoba in krožcev ali celo perforaci- 61) ter v Augstu (Riha 1979, 74). Glede na primerjave so bile je, kot lahko vidimo v objavah z izborom fibul s pravokotno tovrstne fibule v uporabi v poznoflavijskem obdobju in še v ploščico (Buora 1990, 178, fig. 2 in 3; Ciglenečki 1990, t. 5 prvi tretjini 2. stoletja (Istenič 1999, 61). in 6). Spiralna konstrukcija teh fibul je vedno dvodelna, pri Močno profilirana fibula v grobu 121 ( nekaterih tipih je celo zaprta v šarnir (Gugl 1995, 34). Po G1313 ) ima lok D - Jobstovi tipologiji lahko fibulo iz groba 22 opredelimo kot -preseka, na katerem je profiliran gumb, ki ne sega pod lok; tip 13d, ploščica je majhna in ne pokriva peresovine, prav dokaj visoka noga kvadrataste oblike se zaključuje s profili - tako je brez okrasa (Jobst 1975, 66). Noga je dokaj ozka ranim gumbom s trnom na koncu. Spirala fibule ima osem in visoka ter ravno odrezana. Fibula te različice sodi med navojev. Gre za eno najkasnejših različic močno profiliranih zelo pogoste najdbe, saj jo najdemo od Britanije do Porenja fibul vrste Almgren 84. Primerjave ji najdemo na Ptuju (gro - in obdonavskih provinc (Gugl 1995, 36; Schmid 2010, 33). bovi 111, 532 in 732; Istenič 1999, 62). Fibula ima med drugim Po obliki ji je povsem sorodna fibula iz groba 35 ( G541 ), ki identične primerjave tudi med gradivom Siscije (Koščević se od prve razlikuje le po profiliranem gumbu na zaključ - 1980, tab. 16: 110, 113) in avtorica ugotavlja, da gre za lo - ku noge. Ta oblika fibul je s številnimi primerki zastopana kalne izdelke proizvodnje v Sisciji (Koščević 1980, 22). Jobst na najdiščih obmejnih kastelov ob rimskem limesu, zato so je v svoji tipologiji te fibule datiral v čas od druge polovice te vrste fibul označili tudi kot vojaške fibule (Böhme 1972, 2. stoletja dalje (Jobst 1975, 41), Remza Koščević pa njihovo 52). Novejše objave postavljajo čas uporabe v hadrijansko - proizvodnjo in uporabo pripisuje celotnemu 2. stoletju in -antoninski čas, vendar je točno datiranih kontekstov malo še začetku 3. (Koščević 1980, 22), kar nakazujejo tudi prej (Schmid 2010, 37 in op. 317). Na kastelih gornjegerman - navedeni ptujski grobovi. sko-recijskega limesa so kolenčaste fibule vodilna oblika V grobu 64 je bila priložena trobasta fibula ( G888 ); ta oblika druge polovice 2. stoletja, na prehodu v 3. stoletje pa po - je poznana tudi kot panonska trobasta fibula. Emilie Riha te časi izginejo iz uporabe (Böhme 1972, 19). Za noriško-pa - fibule, opredeljene kot tip Almgren 85, umešča v skupino nonsko področje Gugl (Gugl 1995, 35) predlaga datacijo v 3.4. (Riha 1994, 73). Oblika te fibule se je razvila iz močno Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 73 antoninsko-severski čas (138–235), saj se fibule pojavljajo še v prvih desetletjih 3. stoletja. Prstani Bronast prstan v obliki ključa je bil priložen v grobu 7 (G179). Prstani-ključi se pojavljajo v več različicah in so razširjena oblika nakita. Srečamo jih tako v civilnih kot vojaških nasel- binskih kontekstih (Koščević 1991, 41). Glede na obliko žal niso zelo ozko časovno omejeni. Najdbe iz Augsta glede na velikost kažejo, da so jih nosili tako moški kot ženske 46a–b Zlat pečatni prstan z gemo iz oniksa, na kateri je vrezana podoba Methe, personifikacije pijanosti (G1168). (Riha 1990, 39). Manjše velikosti so bile brez dvoma ženski prstani, lastnice naj bi jih uporabljale za odklepanje skrinjic z Prikazana je v profilu levo, preko ramen ji pada dolg plašč. nakitom in podobno, lahko pa bi prstan s ključem simboli- V rokah drži čašo, ki jo dviguje k ustom. Številne primerjave ziral tudi vlogo ženske kot gospodarice hiše (Riha 1990, 41). motiva, ki naj bi slonel na helenističnem prototipu, morda Najdba polizdelka iz Augsta (insula 31) kaže, da so v mestu celo sliki iz Epidavra, ki je bila delo Pausija (Pavzanij 2,27,3), to obliko prstanov morda izdelovali od konca 1. stoletja in v so poznane npr. iz zbirk Neaplja, Pompejev in zbirke J. P. 2. stoletju (Riha 1990, 41). Getty (Spier 1991, 81, s cit. literaturo). V več grobovih na zahodnem grobišču Ribnice so bili prilo- Zlati pečatni prstan po obliki sodi med zgodnje izdelke, ženi pečatni prstani, izdelani iz železa, brona in zlata. Žele- značilne za konec 1. stoletja (Mihovilić 1979, t. 1: 37, 38, Ne- zen prstan iz groba 11 ima gemo iz jaspisa (G207), pri delno storović 2005, 29), medtem ko gemo Aleksandra Nestorović ohranjenem železnem prstanu iz groba 35 (G542) pa gema umešča v 2. stoletje (Nestorović 2005, 29). Glede na motiv manjka. Sorodne najdbe iz Slovenije je pred leti zbrala Kri- in njegov izvor pa lahko domnevamo, da je morda nastala stina Mihovilić. Podobne železne prstane poznamo iz Celja, že v 1. stoletju. datirani so v drugo polovico 1. stoletja (Mihovilić 1979, t. 1: Pečatni prstani, ki so v grobovih Romule zastopani z več 20, 21). V istem grobu je bil priložen tudi srebrn prstan iz primeri, sodijo med najpogostejše oblike prstanov. Njihova žice s povezanima koncema v obliki zanke (G540) (sl. 45). uporaba je bila dolgotrajna, v tem času pa se je njihova obli- Preprosti prstani iz žice, kot je naš, se pojavljajo že od 1. ka spreminjala glede na velikost ploščice z gemo in obroč stoletja dalje (Koščević 1991, 33). prstana. Najstarejši prstani iz časa republike imajo D-presek obročka, glava z gemo je visoka in zelo izrazita. V nadalje- vanju se obroček in ležišče geme združita, ploščica geme postane širša, kar je značilno za prstane 1. stoletja. V na- slednjih stoletjih je odprtina prstana oziroma oblika obroč- ka vse bolj ovalna, konec 2. in v 3. stoletju pa na prstanu opazimo izrazito razširjena in poudarjena ramena (Koščević 1991, 38). Po obliki so prstani iz grobov zahodne nekropole 45 Srebrn prstan iz žice s povezanima koncema v obliki klasični pečatni prstani konca 1. in 2. stoletja. zanke iz groba 35 ( G540 ). Obeski Med grobnimi pridatki izstopata dva zlata obeska, najdena V grobu 59 je bil priložen bronast pečatni prstan z gemo iz v grobu 67. Zlat obesek v obliki dvoročajne čaše na nogi je kalcedona, ki ima vrezano podobo Viktorije, ki piše na ščit bogato filigransko okrašen, na vrhu pa ima zanko za obeša- (G837). Viktorija je prikazana v profilu, oblečena je v hiton. nje (G920) (sl. 47). Povsem enake primerjave temu obesku Levo nogo ima pokrčeno in piše na ščit, ki je naslonjen na dvi- ne poznamo, zelo podoben zlat obesek pa je bil najden gnjeno koleno leve noge. Prstan in gema sta glede na primer- na Ptuju, v bogatem skeletnem grobu na Potrčevi cesti.114 jave datirana v 1. in 2. stoletje (Nestorović 2005, 27, tab. 2, 9). Obesek je bil del ogrlice iz podolgovatih pravokotnih zlatih V grobu 100 pa sta bila priložena preprost prstan iz kamna in gagatnih jagod (Lubšina Tušek 2010, 302; Lubšina Tušek (G1160) in zlat pečatni prstan z gemo iz oniksa, na kateri je 2016). Zlat obesek v obliki amfore je poznan v zbirki RGZM vrezana Methe (G1168) (sl. 46). Slednja predstavlja personi- fikacijo pijanosti. Bila je zelo priljubljen motiv na pozno ital- 114  Zahvaljujemo se dr. Maji Janežič, ki nas je opozorila na najdbo in skih in zgodnje imperialnih gemah (Spier 1992, 81, št. 180). nam posredovala podatke. 74 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 nosili koščke tekstila, zrn ali sadežev, ki naj bi imeli zdravilne oziroma varovalne lastnosti za lastnika (Zahlhaas 2003, 48, kat. 60). Večje število teh najdb različnih oblik in velikosti po- znamo npr. iz Akvinka. V vseh primerih gre za zlate kapsule, ki imajo dve do tri zanke za obešanje, navadno je njihova površina gladka, v enem primeru pa narebrena (Facsády 2009, 116, kat. 234–238), prav tako lahko navedeno podob- no najdbo iz zbirke v Mainzu (Deppert-Lippitz 1984, 13, Taf. 7: 18). Enake najdbe v srebrni izvedbi, brez okrasa, pa po- 47 znamo iz grobov v Viminaciju (najdišče Pirivoj, gr. 304). Na Zlat obesek v obliki dvoročajne čaše na nogi je bogato filigransko okrašen, na vrhu pa ima zanko za obešanje, grob tem najdišču so našli več primerov teh amuletov v grobovih 67 (G920). tako v zlati kot srebrni izvedbi, slednji pa so bili pretežno (Deppert-Lippitz 1984, 16). Telo obeska je filigransko okraše priloženi v otroških grobovih (Milovanović 2018, 128, fig. 31). - no, dodani pa sta mu še dve granatni jagodi (Deppert-Li- Kapsule za amulete so začeli uporabljati od 3. stoletja dalje ppitz 1984, 16, Taf. 14, 31 desno). Visoko kakovostno izdelani in jih najdemo na več najdiščih širom rimskega imperija. Na obeski brez dvoma kažejo na oblikovno sorodnost z izdelki nekaterih se celo pojavljajo napisi v čast božanstvom (Fa- helenistične tradicije. Obesek iz zbirke v Mainzu je datiran csády 2009, 68, gl. op. 12 za primerjave). v 2. oziroma 1. stoletje pr. n. št., obesek s Ptuja pa je bil pri- Uhani ložen v skeletnem grobu, ki po ostalih pridatkih sodi v 2. ali Med najdbami in nakitnimi izdelki izstopa tudi zlat uhan iz 3. stoletje (Lubšina Tušek 2016). Pri tem gre najverjetneje za groba 100. Izdelan je iz zlate žice in oblikovan v košarico, prežitek ali dediščino starejšega časa, ki je bila kot osebna okras dopolnjujejo drobne slonokoščene jagode (G1215) lastnina priložena v grob pokojnici. (sl. 49). Filigranska izdelava priča o mojstrskem zlatarju, iz-Prav tako lahko navedemo še nekaj sorodnih izpeljank, iz- delek je brez dvoma prišel iz ene od zlatarskih delavnic v delanih iz zlata oziroma zlate pločevine. V Menandrovi vili Italiji. Med našim gradivom uhan nima primerjave, pa tudi na v Pompejih so našli zlato iglo, ki se zaključuje z dvoročajno drugih najdiščih mu nismo našli povsem ustrezne primerjave. čašo na nogi (Schenke 2003, 192, Taf. 5: 7). Čaša je manj Lahko bi sklepali, da je bil izdelan po naročilu, saj precej od- bogato okrašena, po obliki pa je sorodna našemu obesku. stopa od klasičnih in razširjenih tipov uhanov rimske dobe. Drug primer je zlat obesek iz Akvinka v obliki kraterja, ki je okrašen s pokončnimi kanelurami (Facsády 2009, 116, kat. 241). Datiran je v 3. stoletje. Drugi obesek v grobu (G921) (sl. 48) predstavlja votel ci- lindrični tulec iz zlate pločevine. Imel je eno samo zanko za obešanje. Tulci te oblike so bili na obeh straneh zapr- ti, a se je ena stran lahko odprla. Gre za značilno kapsulo za amulete, ki so jo tako odrasli kot otroci nosili na verižici okrog vratu. Imele so lahko eno ali več (dve ali tri) zank za 49 Uhan iz zlate žice, oblikovan v košarico. Okras obešanje, odvisno od velikosti in teže amuleta. V njih so dopolnjujejo drobne slonokoščene jagode, grob 100 (G1215). Da so bili edinstveni izdelki zlatega nakita prisotni predvsem v večjih središčih, kjer je bila kupna moč velika in prebival- stvo bolj premožno, kažejo najdbe zlatega nakita iz Akvin- ka. Med njimi najbolj izstopa prav tako iz zlate žice izdelan uhan v psevdofiligranski tehniki v obliki rozete, kombiniran z jagodami (Facsády 2009, 123, kat. 284). Pripadal je grobni celoti iz druge polovice 2. oziroma prve polovice 3. stoletja. Grobna celota iz Romule sodi v 2. stoletje. 48 Votel cilindrični tulec iz zlate pločevine z zanko za obešanje iz groba 67, in situ (G921) – desno. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 75 Ogrlica kar na nek način sovpada z modo bogatih in zapletenih pri- Vse vrste okrasja, ki so ga Rimljani nosili okrog vratu, so česk (Riha 1990,112–113, tip 12.27; Gostenčnik 2005, 89–90, splošno poimenovali monile. To so bile predvsem različne 100–101). ogrlice, kombinirane iz okrasnih kamnov, stekla in kovinskih V grobu 28 sta se ohranili glavici dveh bronastih igel. Igla členov. Za bolj dragocene in elegantne izvedbe ogrlic pa je G386 ima majhno čebulasto glavico in jo lahko opredelimo bil v veljavi izraz hormoi (Milovanović 2018, 111). Le v enem kot tip 12.11 po Emilie Riha (Riha 1990, 102, taf. 44, 1445– grobu zahodne nekropole (grob 101) so bili ohranjeni spi - 1450). Več primerjav za podobne igle najdemo tudi med ralasti členi, zavojki in zanke za zapiranje, ki smo jih lahko gradivom muzejev v Ennsu in Linzu (Ruprechtsberger 1979, rekonstruirali kot dele zlate ogrlice ( G1386 ). V grobu so bile 42). Ta oblika igle je precej pogosta in široko datirana v sre - najdene tudi jagode različnih oblik (kvadratne in okrogle), ki dnje in pozno cesarstvo (Riha 1990, 102). bi lahko bile kombinirane v ogrlici. Podobno, a bolj prepro - Druga igla iz istega groba ( G385 ) se zaključuje s profilirano sto izdelano zlato ogrlico, kombinirano z zelenimi stekleni - oziroma sestavljeno glavico, kot jih poimenuje Ruprechts - mi jagodami, poznamo iz groba 15 z vzhodne nekropole, berger (Ruprechtsberger 1979, 43, no. 365–369), ki jih glede ki jo je spremljal zlat poročni prstan z reliefom sklenjenih na najdbe v Noriku datira v čas od 2. in 3. stoletja dalje desnic – dextrarum iunctio (Petru 1961, 229; Lazar 2004a, (Ruprechtsberger 1979, 145). 77, kat. 89). Ostanke ogrice iz groba 101 bi lahko primerjali z odlično Samo deloma je ohranjen odlomek igle s tordiranim vratom ohranjeno ogrlico iz Pompejev, kjer so enaki zlati členi do v grobu 101 (G1385). Najdba je žal na obeh koncih odlo- - polnjeni z zelenimi jagodami in obeskom (Schenke 2003, mljena, zaradi tega težko sklepamo, ali gre za iglo s tordira- 191, Taf. 2: 4). nim gornjim delom oziroma vratom (tip 12.19; Riha 1986, Taf. Okrasne igle Morda pa bi odlomek lahko opredelili tudi kot ostanek koz 53: 2283–85) ali telesom (tip 12.15; Riha 1986, Taf. 47: 1488). skih naselbinah (Dular 1979; Deimel 1987, 69–72; Riha 1990, delom (Riha 1986, Taf. 39: 413–415) oziroma ušesno žličko s 95–98), manj oziroma malo pa jih najdemo kot grobne tordiranim vrhom (npr. Riha 1986, Taf. 25: 228, 234). Datacija pridatke v zahodni nekropoli Romule. Večinoma so slabo tako okrašenega kozmetičnega oziroma medicinskega pri Odlomki bronastih igel so pogoste in značilne najdbe v rim- metične oziroma medicinske žličke s tordiranim prijemalnim - ali delno ohranjene, zato jih lahko le malo upoštevamo pri bora sega od 1. do 3. stoletja (Riha 1986, 59, 68). -opredelitvi in časovni umestitvi. Številne upodobitve iz rimske dobe (freske, reliefi, portreti) sti igli ( V grobu 100 sta bili priloženi nenavadno dolgi, uviti brona-prikazujejo uporabo bronastih igel kot lasnic za pripenjanje ploščato glavico. Ustreznih primerjav zanju ali namena upo G1169, G1170). Le ena ima ohranjeno tudi majhno las ali olepševanje umetelnih pričesk, pritrjevanje pokrival ali rabe žal ne poznamo. -oblačil. Uporabljale so se v cesarskem obdobju, tako rekoč po vsem imperiju, brez izrazitih regionalnih razlik. Igle lasni Edini primer enostavne kozmetične žličke za čiščenje ali za- - ce so izdelovali iz plemenitih materialov, npr. zlata, srebra, jemanje praškov je bil najden v grobu 28; ohranjen je le slonovine, gagata, največ pa iz brona in različnih kosti. Z gornji del žličke (G382). iglami so ženske na glavo pritrjevale tudi različne tančice ali Pasne garniture in ostalo okrase (Dular 1979; Riha 1990, 95–98). Za noriško-panonski Med ostalimi najdbami velja omeniti še peltasto pasno spo- prostor so še posebej značilna avbam podobna pokrivala, no oziroma cingulum iz groba 11 (G203) (sl. 50). Opredelili mdr. upodobljena na več nagrobnih reliefih (Garbsch 1965; Kremer 2001; Migotti 2020). Na današnjem slovenskem pro- storu naj bi bila pokrivala značilna tudi za poznorimski čas; v nekaterih skeletnih grobovih po legi igel lahko sklepamo, da so si z njimi spenjali oblačila, predvsem vrhnje dele kot so ogrinjala ipd. (Čaval 2013, 199, sl. 3; Giovannini, Tasca 2016; 60). V grobu 20 je bila najdena bronasta igla s kijasto glavico (G298). Neokrašene kijaste igle so izdelovali skozi celotno rimsko obdobje iz različnih materialov, v Augstu pa so npr. najpogostejše v plasteh med sredino 2. in sredino 3. stoletja, 50 Peltasta srebrna pasna spona iz groba 11 (G203). 76 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 bi jo lahko kot tip 7.6.1. kot jih je razdelil Heynowski (He- Iz Siscije poznamo ostanek skrinjice z mehanizmom, ki je ynowski 2017, 134, Taf. 26: 7.6.1.). Na osnovi primerjav in datirana v 2. do 3. stoletje (Baćani et al. 2018, 130, sl. 135). najdb jih datira v 2. do 3. stoletje (Heynowski 2017, 135). Na Dolenjskem poznamo skrinjico iz groba 47 s Pristave v Primerjave sorodnih najdb objavlja tudi Remza Koščević Trebnjem (Slabe 1993, 24–25, t. 6: 4, 8), prav tako iz Nevio- (Koščević 1991, 67, št. 364–67); poznamo jih s Štalenske gore duna (Petru P., Petru S. 1978, t. 22: 3) in iz groba 13 z najdi- (Deimel 1987, Taf. 74; 6–8; 77: 2, 3, 4), prav tako jih najdemo šča Medvedjek Gmajna, kjer je bil ohranjen del mehanizma med gradivom iz Slovenije, npr. Ptuja (Sagadin 1979, t. 9: 14, (Stemberger Flegar, Predan 2022, 96). 15), Emone (Petru 1972, t. 93: 26; t. 95: 19) in Celeje (Lazar V Sloveniji med drugim poznamo tudi različne namembno-1996, 291, tab. 3: 3). sti skrinjic iz grobnih kontekstov. Grob iz Bobovka pri Kranju Sodeč po najdbah kalupov in polizdelkov s Štalenske gore, je bil npr. shranjen v leseno skrinjo, ki je vsebovala kovin- naj bi te spone tam tudi izdelovali. Najdbe sodijo v čas zgo- ske predmete in bila interpretirana kot pokop avksiliarnega dnjega cesarstva (Deimel 1987, 279). kovača (Stemberger, Vidrih Perko 2016), poznamo pa tudi V grobu 78 sta se ohranili dve objemki, ki sta bili verjetno skrinjice z rastlinskim oziroma cvetnim okrasom na ključav- nici, ki so povezane z medicino in zdravilstvom (Stemberger del nožnice ( G1063, G1064 ), in dva okova pasne garnitu - Flegar in Kovačič 2020). re ( G1065, G1066 ). Za objemki poznamo npr. primerjavo v grobu 1015 z grobišča Kozolec v Ljubljani (Miškec et al. Žeblji in žebljički 2020, 59, sl. 84); grob je datiran v čas od druge četrtine do V grobovih Romule najdemo med gradivom precejšnje konca 2. stoletja. število bolj ali manj slabo ohranjenih železnih žebljičkov za Ostanki skrinjic okovanje čevljev, bronastih okrasnih žebljičkov s polkrožno glavico različnih velikosti (deli skrinjic, tapeciranja ipd.) in ve - V grobovih 28, 37 in 100 je bilo mogoče na osnovi ohranje - čjih železnih žebljev. nih okovov, ročajev, okrasnih žebljičkov s polkrožnimi glavi - cami in ostankov pločevinastega oziroma kovinskega okovja Okrasni žebljički s perforacijami prepoznati elemente priloženih lesenih skri- Okrasni žebljički so redkejši od ostalih, a jih lahko med gra- njic z bronastim okovjem. Rekonstrukcija dejanske oblike divom prepoznamo kar nekaj (grobovi 25, 37, 100). V gro- skrinjice zaradi razpršenih in skromno ohranjenih najdb ni bem lahko najdbe iz grobov ločimo na dve vrsti okrasnih mogoča, tanka pločevina in okrasni žebljički pa pričajo o žebljičkov; to so mali žebljički in večji žebljički s polkrožno ostankih priloženega predmeta (G391–G416). glavico, ki ustrezajo tipu Manning 8. To obliko žebljičkov so Upodobitve kozmetičnih skrinjic poznamo mdr. tudi z na verjetno uporabljali za različne vrste blazinjenja (Manning - 1985, 136). Mali žebljički pa so bili verjetno uporabljeni kot grobnih spomenikov Norika in Panonije, še posebej pri okrasni žebljički, na kar kažeta ploščata glavica in velikost. upodobitvah deklet ali služabnic (npr. relief služabnice na Vindonijevi grobnici v Šempetru, najdbe nagrobnih spome- Zadnjo skupino tvori posebna oblika žebljev, kjer glavica v nikov v Deželnem muzeju Joanneum v Gradcu – lupa 1160 klasičnem smislu manjka, nadomešča pa jo zadebeljen del, in lupa 1227). Tudi glede na priloženo bronasto ogledalo z ki je proti vrhu sploščen (Manning 1985, 135, tip 5). Po obli- reliefnim okrasom (G440) treh gracij na zadnji strani lahko ki naj bi bili ti žeblji najbolj podobni modernim žebljem za pri grobu 28 nedvomno sklepamo, da je šlo za ženski grob s priloženimi pripomočki za osebno nego. V grobu 100 so bili poleg tanke bronaste pločevine in raz- ličnih žebljičkov s polkroglasto glavico (G1174–G1127) – ponekod so bili žebljički še v luknjicah (G1177–G1178) – ter manjših klinastih žebljičkov z miniaturnimi glavicami (G1189, G1224) ohranjeni tudi ročaji skrinjic. Ročaji so bili na skrinjicah pritrjeni ob straneh in na vrhu. Glede na presek ohranjenih ročajev v grobu 100 (kvadraten – G1220–G1222, okrogel – G1173), različne zaključke ročajev (profiliranost: G1220–G1222; G1173) in razliko v njihovi velikosti, bi lahko domnevali, da sta bili pokojnici priloženi celo dve skrinjici. 51a Izbor železnih žebljičkov iz groba 7 (G128–G129). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 77 podkovanje konj (Stemberger Flegar, Predan 2022, 38). Na- Med bolj zanimive najdbe sodi npr. tudi ostanek podplata vo- vadno so ravni ali pa ukrivljeni pod kotom 90°. Primerjavo za jaške sandale iz Siscije, ki jo hrani Arheološki muzej v Zagrebu te žeblje smo našli v grobovih Pristave pri Trebnjem (Slabe (Radman Livaja 2005, 100, kat. št. 385, t. 53). 1993, grob 22 (t. 1: 6), grob 82 (t. 10: 21)) in na najdišču Draga, O uporabi žebljičkov na podplatih obuval piše že Plinij in med kjer so predmeti opisani kot železne trakaste zakovice (Križ drugim omenja grške vire iz 2. stoletja pr. n. št. ter celo ene - 2003, 43, 1.14). Povsem mogoče je, da gre za manjše kline, ga od poveljnikov Aleksandra Velikega, ki naj bi nosil obutev, primerne za izdelavo finejšega pohištva ali drugih lesenih okovano z zlatimi žebljički ( NH 33,50; Volken 2011, 316). izdelkov. Velika večina žebljičkov za čevlje z zahodne nekropole Ro - Žebljički za čevlje mule je bila konservirana, čeprav so bili različno ohranjeni. Številčno najbolj zastopana skupina so železni žebljički za Nekateri so izgledali še neuporabljeni, tako rekoč novi, pre - čevlje, ki jih najdemo kar v tretjini grobov zahodne nekro - težno pa so bili dokaj slabo ohranjeni. Kjer je glavica ohra - pole. Žebljički na podplatu obuval (lat. clavi caligares ali ca - njena in nepoškodovana, je navadno piramidalne oblike, ki ligarii ) so imeli dvojno funkcijo; na eni strani so držali skupaj ustreza tipoma A in B po tipologiji Bernardinija (Bernardini plasti obuvala in podplata čevlja iz več plasti usnja (Volken et al. 2018, 11). V skladu z zgodnje cesarskimi žebljički voja - 2011, 316, Fig. 370), na drugi pa omogočali boljšo oprijemlji - ških čevljev (Fischer 2019, 98) imajo nekateri žebljički lahko vost za varen korak po drsečih, poledenelih ali blatnih tleh. po štiri izrastke na notranji strani glavice (tip C po Bernar - Prav tako pa so preprečevali prehitro obrabo podplata. Sam dini et al. 2018, 11), vendar jih v našem gradivu zaradi slabe usnjen podplat obutve je namreč lahko na ravni površini ohranjenosti ne prepoznamo. Nekateri žebljički so bili tudi zelo drseč in nevaren. preveč poškodovani ali korodirani, da bi jih lahko natanč - Okovana obuvala so bila nepogrešljiva v opremi rimskega no opredelili. Zravnani žebljički navadno merijo približno vojaka in so pogosto izpričana tudi v pisnih virih (Tac. Hist. 1,2 cm v dolžino, trni so vedno pravokotnega preseka; na 3,50,3; Giovannini in Tasca 2016, 147–149). V civilni sferi so koncu so večinoma ukrivljeni, kar je za žebljičke z obutve obuvala z okovanim podplatom nosili tako moški kakor pričakovano, saj so jih zakrivili po več plasteh usnja na pod- ženske (Deschler-Erb 2010, 193; Volken 2011, 391–396). platu (Ollitrault 2020, 11; Volken 2017). Na ta način lahko Razporeditev žebljičkov po podplatu je bila zelo različna, izmerimo tudi debelino podplata obutve. postavljeni so bili lahko v več linijah, v skupinah spredaj in Število pridanih žebljičkov za čevlje v grobovih močno va- zadaj ali celo z vzorcem (Volken 2011, 337, Fig. 381). Pri nas riira. V nekaterih grobovih jih je bilo najdenih le nekaj ali poznamo primere odtisov okovanih obuval iz vojaških (rim- manjše število (med ena in pet; grobovi 2, 16, 20, 23, 24, ska vojaška opekarna na Ilovici pri Vranskem: Lazar 2006a, 25, 26, 30, 34, 35, 42, 46, 48, 49), medtem ko jih je bilo v 37, sl. 83) in civilnih kontekstov (vila Školarice: Žerjal in No- nekaterih grobovih do dvajset ali več (grobovi 7, 32, 44, však 2020), z drugih najdišč pa so te najdbe povezane še z 53, 54, 71)115 (sl. 51a–c). Vendar v žganih grobovih iz tega delom na polju, v obrtnih dejavnostih, navtiko in potovanji ne moremo videti vzorca, saj je bila najdena količina lahko (brodolom Fortuna maris v Comacchio, Parmeggiani 1990; oziroma brez dvoma odvisna tudi od bolj ali manj natančno Tonc, Radman Livaja in Dizdar 2013, 247; Deschler-Erb 2010, pobranih ostankov z grmade. V grobovih tipa bustum (npr. 193; Volken 2011, 391–396; Giovannini in Tasca 2016, 147–149). gr. 28, 32, 43, 5) je npr. število priloženih oziroma odkri- tih žebljičkov večje (nad 10 kom.), saj je bil sežig pokojnika opravljen nad grobno jamo. Podobno kot jagode so bili tovrstni žebljički v grobovih pre- cej bolj pogosti, kot se kaže v starejši arheološki dokumen- taciji. Posamične primerke poznamo iz Nevioduna (Petru in Petru 1978, t. 15: 20) in s Pristave pri Trebnjem, npr. grob 92 (Slabe 1993, t. 12: 24, 25), grob 120 (Slabe 1993, t. 19: 6, 8, 9), grob 123 (Slabe 1993, t. 19: 20–24) in grob 127 (Slabe 1993, t. 20: 8, 11, 12). 115  Po številu pridanih žebljičkov morda nekoliko izstopa grob 3, kjer je bilo pridanih 157 celih žebljičkov z glavico in trnom ter 15 ločenih 51b Izbor železnih žebljičkov iz groba 12 (G221). trnov. Izrisanih je bilo deset celih železnih žebljičkov in dva trna. 78 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 51c Izbor železnih žebljičkov iz groba 3 (G86). Bronasto ogledalo z reliefnim okrasom so jo običajno poimenovali stagnum (Plinij, NH 33,130; Dei- Irena Lazar, Katarina Šmid mel 1987, 78). Ta ogledala so bila včasih tudi posrebrena, da bi kopirala ali se v izgledu približala priljubljenim srebrnim V grobu 28 je bilo priloženo posrebreno bronasto okroglo ogledalom, kot piše Plinij ( NH 33,130). ogledalo z gladkim ročajem okroglega preseka ( G440 ), ki Okras na zadnji strani okroglih ogledal je običajno preprost, ima na zadnji strani figuralen reliefni okras. sestavljajo ga vrezani koncentrični krogi, zunanji rob je do - Polirana kovinska ogledala so bila v rimskem obdobju široko datno okrašen z vencem majhnih perforacij, bunčic ali zob - uporabljana, čeprav so Rimljani poznali steklo in izdelova - často narezan. Precej primerjav poznamo iz Pompejev in li tudi steklena ogledala. Uporaba ogledal sicer sega daleč ostalih bližnjih mest pod Vezuvom (Strong in Brown 1976, nazaj. V Turčiji je bilo v ženskem grobu iz 7. tisočletja pr. n. Pl. 37), prav tako pa z bližnje Štalenske gore (Deimel 1987, št. najdeno ogledalo iz obsidijana (Mellaart 1972, 141), ko - Taf. 63). Ogledala, ki so bila namenjena uporabnicam višjega vinska ogledala pa poznamo že v Egiptu v 2. tisočletju pr. n. sloja, so bila posrebrena ali pozlačena, večkrat izdelana tudi št. (Zimmer 1987, 7). iz plemenitih kovin, npr. srebra. Na njih se na zadnji strani Oblike rimskih ogledal so različne, a v osnovi sledijo izdel pojavljajo tudi figuralne reliefne upodobitve.-kom, ki so jih izdelovali in uporabljali že v grškem in etru- Kot ugotavlja Garbsch, je bilo ogledalo priljubljen pripomo- ščanskem obdobju (Thomson de Grummond 1985, 27). ček tudi pri dekletih in ženah Norika in Panonije (Garbsch Največkrat najdemo ogledala z ročajem ali preklopna ogle- 1965, 116). Na nagrobnih spomenikih obeh provinc najde- dala, poleg tega tudi pravokotna ali okrogla ogledala brez mo številne upodobitve mladenk s skrinjicami in ogledali ročajev, katerih velikost je bila prilagojena držanju na dlani. v rokah (omenimo npr. upodobitve na nagrobnih stelah v Brez dvoma so bila najpogostejša običajna ogledala okrogle graškem muzeju Joanneum – lupa 6842, lupa 1160), prav oblike, za katere se je v antiki prav zaradi oblike uveljavilo tako pa jih poznamo kot grobni pridatek (npr. Emona: Petru poimenovanje orbis (Deimel 1987, 78). Izraz speculum pa je 1972, 62, 68; t. 42: 25, 49: 20). Zaradi pogostega pojavljanja splošen rimski izraz za ogledalo. Za zaščito, da se spolirana ogledal v grobovih skupaj z značilnimi elementi noriško-pa- površina ne bi poškodovala, so jih navadno ovijali v blago nonske noše, kot so npr. pasne garniture, je bila postavlje- oziroma tkanine ali pa nosili v etuijih (RE XI, 29; 43). na hipoteza o mogoči lokalni proizvodnji na Štalenski gori, Pri izdelovanju kovinskih ogledal je prevladoval bron, pri vendar ni podprta z ustreznimi analizami (Deimel 1987, 79). čemer imamo v mislih zlitino iz srebra, svinca in bakra, ki Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 79 Ogledalo iz groba 28 v Ribnici je edina najdba kovinskega naj bi očarljivost in obenem lepoto. Njihova imena so bila ogledala na grobišču (v grobu 70 je bil priložen del stekle- Aglaja (lepota), Evfrozina (smeh, veselje) in Talija (obilje). nega ogledala, gl. opredelitev steklenega gradiva), zaradi Gracije so torej delile vse najprijetnejše in najkoristnejše v motiva ohranjenega reliefnega okrasa na zadnji strani pa si naravi in družbi. Na zemlji so zbirale sončne žarke za ro- zasluži nekaj več pozornosti. dovitnost in rast, grele človeška srca in lepšale njihovo ži- Na bronastem ogledalu se nahaja upodobitev treh gracij v vljenje z radostmi in umetnostjo, skrbele za dobre odnose in harmonično vzajemnost med ljudmi. Kot prijateljice muz, plitvem reliefu. Te so v rimski dobi običajno upodobljene na med katerimi so imele najraje poezijo, so živele na Olimpu kanonski način z le redkimi odstopanji; vse so gole in stojijo (Seyfert 1995, 129; Schmid 1995, 88). v kontrapostu, srednja gracija kaže gledalcu hrbet in polaga roki na ramena svojih spremljevalk, ki sta obrnjeni proti gle- Umetniki so jih večinoma upodabljali kot tri zapeljive mla- dalcu. Graciji ob straneh gledata navzven in običajno držita denke. V klasični grški umetnosti so oblečene, nato pa se v prosti roki nek atribut, medtem ko srednja obrača gla- pojavijo upodobitve treh golih mladenk, ki naj bi, glede na vo proti desni (Trillmich 1983, 322; Sichtermann 1986, 203; skrbno sestavljeno kompozicijo, nastale v času poznega he- Francis 2002, 181–184). Vse poznane kiparske skupine in lenizma (Milleker 1988, 70). veliko reliefnih upodobitev na obeh straneh zamejuje vaza Tudi na zrcalih upodobitev sledi ustaljenim formam, a na-(Milleker 1988, 70). Tako po kompoziciji kot po goloti naj bi mesto vrčev z ozkim vratom ( unguentaria ), kakršni so na sledile neohranjeni, a v literarnih virih izpričani skupini treh kiparskih upodobitvah, ob njih najdemo širše kraterje in oj-gracij, ki je najverjetneje nastala v poznem helenizmu (Trill-nohe (Milleker 1988, 74). Prav tako so v stenskem slikarstvu, mich 1983, 322–324; Sichtermann 1986, 203). mozaikih, novcih, pri veliki večini kiparskih primerkov, tako V drži upodobljenih gracij ogledalo iz Romule v osnovnih polnoplastičnih kot reliefnih, z le redkimi izjemami (npr. sar- črtah nedvomno sledi poznanemu vzorcu. Levica desne kofag v Chelfordu, Withington Hall; nagrobni relief v Muzeju gracije se žal ni ohranila, tako da predmet, ki ga je bržkone v Erdeku, inv. št. 7760) vse gracije povsem gole. držala v rokah, ni razviden, medtem pa leva gracija v prosti Zanimivo je, da ravno na ogledalih, v nasprotju z ostalimi roki drži svoj najpogostejši atribut, žitna klasa. Med srednjo upodobitvami, sredinski graciji največkrat draperija zagrinja in levo gracijo so še razvidni deli nekega neznanega pred - spodnji del nog. To poleg enake vrste vaz in pričeske kaže, meta, česar ne najdemo na nobeni drugi znani upodobitvi. da so izvedbe bržkone sledile skupni predlogi, pri čemer se Ob primerjavah z bolje ohranjenimi upodobitvami na ogle- razlikujejo le v nekaterih detajlih (Milleker 1988, 70–74). dalih imajo okoli glave bržkone ovito kito ter preostale lase Na romulskem ogledalu so božanstva upodobljena povsem počesane v figo na vrhu (prim. Milleker 1988, fig. 3–4). Na gola, kar jih približa številnim kiparskim upodobitvam, a se levi strani prizor zamejuje vrč (ojnohe?), nad njim pa so pre - prizor od njih razlikuje v vrču (ojnohe?), nad katerim je naj - poznavni sledovi volute, ki v primerjavi z ostalimi upodobi - verjetneje krater z volutama, ki sta stalna elementa upodo - tvami najverjetneje pripada volutnemu kraterju. Ob ojnohe bitev na ogledalih. Po ena taka posoda vselej stoji na nekem stoji še nek predmet, verjetno ščit. Orožje ob gracijah sicer podstavku levo oziroma desno od gracij, pri čemer sta le nastopa izjemno redko, najdemo ga le na nekaj gemah in na romulskem obe predstavljeni na isti strani, ob levi graciji, ogledalu iz nekega neznanega groba v Pförringu pri Ingol - povsem gole gracije pa najdemo tudi na ogledalu neznane stadtu (Zahlhaas 1975). S svojo pojavnostjo ob gracijah, ki provenience iz pariškega umetnostnega trga (Milleker 1988, spadajo med Venerine spremljevalke, morda namiguje na 74, fig. 12). Venus Victrix , ki je imela prav tako ob sebi orožje, in s tem Datacija izdelka je zaradi zelo standardiziranega motiva zelo v simbolnem pomenu podobno kaže na zmagovito moč težka, zato se večina avtorjev opira na študije ikonografskih gracij (Zahlhaas 1975, 17–18). motivov. Primerjave za vse različne ikonografske izpeljave Motiv gracij je bil spričo svoje vsebine več kot primeren za na reliefih treh gracij vidijo v klasicirajoči umetnosti sredine okras ogledal, zato ta motiv na njih ni redek (Milleker 1988, 2. stoletja, motiv pa naj bi bil posebej povezan s poroko v 69). Gracije ali harite v grščini svoje ime izpeljujejo iz besede uradni imperialni umetnosti takratnega časa (Milleker 1988, χάρις, ki ne pomeni le šarma, lepote in ljubeznivosti, ampak 77). Nekateri avtorji sicer umeščajo ogledala s tem motivom tudi občutek dobre volje in hvaležnosti, ki ga spodbudi izra - že v prvo polovico 2. stoletja (Zalhass 1975; Vermeule 1980, žanje ali sprejemanje naklonjenosti. 30), vendar Elisabeth Milleker zagovarja mnenje, da so jih Gracije omenja že Homer, Heziod pa jih opisuje kot hčerke izdelovali sredi 2. stoletja (Milleker 1988, 77). Zevsa in Evrinome, najlepše med Okeanidami, poosebljale 80 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Omeniti velja tudi manjše svinčeno ogledalo iz Salone (Ivče- vić 2002, 332, 338), okrašeno z enakim motivom. Leva gra- cija ima v rokah venec, desna pa neznan predmet, datirano je v 2. oziroma 3. stoletje. Ogledalo iz groba v Ribnici se tako pridružuje skupini do- brih desetih izdelkov z motivom gracij, ki žal v največji meri izvirajo iz nedatiranih kontekstov in jih hranijo velike muzej- ske zbirke v Združenih državah Amerike (New York, Mali- bu, Seattle), Rusiji (Sankt Peterburg), Kanadi (Toronto) ter v Baslu, Parizu in Münchnu (Milleker 1988). Grobna celota iz Ribnice podpira zgoraj predlagano datacijo v sredino 2. stoletja. Koščeni pridatki V grobovih zahodne nekropole se koščeni predmeti kot grobni pridatki pojavljajo relativno pogosto. Prepoznamo jih lahko kot dele osebne noše (lasne oziroma okrasne igle, jagode – grob 124, 126), kozmetičnih pripomočkov (medi- cinske žličke – grob 25, visoke pikside), predmetov za vsak- 52 Koščena igla z okroglo glavico iz groba 16 (G243). igralni žetoni – grob 105) in kot dele opreme oziroma po Med bolj kakovostno izdelanimi iglami izstopa izdelek z za- danjo rabo (igle za šivanje, nizke pikside, zakovice, ročaji, Splita, v katerem je bilo priloženih 105 koščenih igel z zaši no kodrasto pričesko, ki ustreza flavijskemu obdobju (grob - 100, G1218 ). Glede na razvito obliko pričeske bi jo lahko ljenimi konci, ki naj bi bile namenjene igri, kot je npr. mikado umestili v zadnjo četrtino 1. stoletja. (Buljević 2010, 143). hištva. Kot zanimivost lahko omenimo bogat ženski grob iz vitim zaključkom v obliki ženske glave, oblikovan v umetel- - Igle V istem grobu je bil najden tudi gornji del koščene igle z zaključkom v obliki doprsja, morda ženskega ( G1161 ), ven - Med koščenimi iglami najdemo odlomke različnih delov la - dar glavica žal ni ohranjena. Podobne igle poznamo npr. v snih igel (grobovi 16, 30, 59, 67, 100, 124, 126), med njimi Augstu (Deschler-Erb 1998, Taf. 31: 2034, 2036–2037). je največ ohranjenih odlomkov s kroglasto ali kijasto glavi - co. Po količini koščene igle močno presegajo bronaste igle, V grobu 7 je ohranjen le gornji del igle s sestavljeno glavi- kot je že bilo opaženo na več rimskodobnih najdiščih (Riha co (G122) in tordiranim okrasom. Podobne igle najdemo 1990, 97), verjetno tudi zato, ker je bilo kost relativno eno- med gradivom iz Akvinka (Bíró et al. 2012, 89, kat. 136; 90, stavno obdelati. kat. 144) in tudi med gradivom iz Lavriaka (Ruprechtsberger V grobu 16 so bile priložene tri igle z okroglo glavico 1978, kat. 29–31). (G243–G245) (sl. 52). Igel te oblike je bilo največ v pregledu Kozmetične žličke koščenih najdb iz Slovenije v objavi Anje Dular (Dular 1979, V grobu 25 je bila priložena koščena medicinska žlička za 278, tab. 1). Po številu prednjačijo tudi na najdišču Augst v ušesa (G332) (sl. 53), ki se po obliki precej razlikuje od osta-Švici. Zaradi uporabne oblike niso časovno zelo ozko ome- lih žličk, ki posnemajo bronaste izdelke. Ta oblika se ne po- jene, najdemo jih med 1. in 3. stoletjem (Deschler-Erb 1998, javlja tako pogosto kot klasične oblike žličk za ušesa, v upo- 164). Bogat nabor koščenih igel hrani tudi Muzej Slavonije v rabi pa so bile tako za osebno higieno kot v medicini. Kar Osijeku (Kovač 2010, 37). nekaj podobnih najdb iz Slovenije je v svoji objavi zbrala že Takoj za njimi po pogostosti so igle s kijasto glavico. Naj Anja Dular (Dular 1979, 284), za sosednjo Hrvaško pa Gregl - (1982; 1984). Obliki, ki se pojavlja le med koščenim gradi - dene so bile v grobovih 7 ( G123 ), 20 ( G297, G298 ) in 124 vom, najdemo primerjave med najdbami iz Augsta (Riha ( G1322 ). Primerjave jim ponovno lahko najdemo v Augstu 1986, Taf. 38: 405–12). Izvirajo iz plasti 2. in 3. stoletja (Riha (Deschler-Erb 1998, t. 36: 3425–30). Njihov časovni razpon 1986, 63). Primerljive najdbe iz Salone so pretežno brez da - je še širši, najdemo jih v kontekstih od 1. do 4. stoletja, ven - tiranih kontekstov (Buljević 2002). dar so po količini redke že od leta 280 dalje (Deschler-Erb 1998, 165). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 81 s konveksnim ostenjem (Deschler-Erb 1998, no. 4057), Béal in Feugère pa kot tip 3 (Béal in Feugère 1983, 118). Paralele poznamo iz Francije in Rima ter sosednje Hrvaške (Siscia: Koščević 2000, 18, t. 1: 24; Salona: Ivčević 2002, 332, 339), prav tako tudi s slovenskih najdišč, npr. iz Celja, Ptuja itd. (Kolšek 1972). Oblika je datirana v 1. stoletje. Koščeni ročaji Med uporabnimi predmeti izstopajo koščeni držaji na nožih, v enem primeru gre morda celo za britev (grob 105). Žele- zen nož v grobu 78 je imel ploščat koščen ročaj (G1067), ki je bil okrašen s podolžnimi vrezi. Ročaje enake oblike in okrasa najdemo npr. med gradivom v Augstu (Deschler-Erb 1998, Taf. 4: 35, 37). Tudi v grobu 9 se je ohranil ostanek zlo- žljivega noža s preprostim koščenim ročajem (G200), a je bil precej poškodovan v ognju. Ročaj zložljivega noža iz groba 105 (G1252) (sl. 54) je iz- rezljan v obliki grifona in lepo ohranjen, rezilo je kratko in široko, prav zato bi ga lahko glede na velikost in primerjave morda bolj točno opredelili tudi kot britev. Primerjave po- znamo npr. med gradivom v Augstu. Podoben ročaj v obliki psa je bil del zložljive britve, katere rezilo je kratko in široko in ga lahko primerjamo z najdbo iz groba 105 (Riha 1986, 28, Taf. 11: 87–88). Držalo v obliki pasje glave žal izvira iz konteksta premešanih plasti in je datirano v čas med 2. in 4. stoletjem (Riha 1986, 30). 53 Koščena medicinska žlička iz groba 25 (G332). Pikside V grobu 59 sta bili priloženi dve piksidi, ki sta odlično ohra- njeni, zato njuna določitev ni sporna. Piksida G852 je visoka in ozka, na ostenju ima luknjico, rahlo polkrožen pokrovček je tako kot dno okrašen s cilindričnimi krogi in se na sredini tudi na robu dna in dober centimeter nad njim na oste 54 Ročaj zložljivega noža iz groba 105 (G1252). zaključuje s kratkim izrastkom. Vodoravni vrezi se pojavljajo - nju. Sabine Deschler-Erb to obliko imenuje piksida z ravnim ostenjem (Deschler-Erb 1998, 180, Taf. 4048–49), Feugère pa Ostalo – pokrovi, deli opreme, žetoni, jagode jih opredeljuje kot Typ 1a (Béal in Feugère 1983, 116, Abb. 3). Več koščenih cilindričnih elementov bi, kot že omenjeno, Oblika je datirana v 1. stoletje, v Augstu pa izvira iz plasti, lahko opredelili kot dele ozkih piksid (pokrov G834, G855), datirane med letoma 70–190 (Deschler-Erb 1998, 180). Več nekatere pa tudi kot elemente pohištva oziroma dele šar- koščenih cilindričnih elementov bi verjetno lahko opredelili nirjev pri pohištvu (grob 56, G854) ali pa morda kot polkro-tudi kot dele piksid (dno, pokrov G834, G855). žne križne ščitnike (Deschler-Erb 1998, Taf. 41, 4008), kot npr. Druga piksida, prav tako v celoti ohranjena ( grob 25 (G333–G336). Prav slednji so najbolj nenavadni, G853 ), je nižja in ima usločeno ostenje. Njen spodnji del krasi tanko rebro, saj jih po drugi strani v Akvinku, kjer najdemo izdelke enake raven pokrovček pa krasijo prav tako vrezani cilindrični krogi. cilindrične oblike in z okrasom vodoravnih vrezov, oprede- Sabine Deschler-Erb to obliko opredeljuje kot nizke pikside ljujejo kot igralne žetone (Bíró et al. 2012, 110, kat. 293). 82 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Tri miniaturne koščene zakovice (G1166) z dvojno glavico (tabellae, diptychon, poliptychon), pisala (stilus, calamus), čr-so bile najdene v grobu 100, kjer so bili najdeni tudi ostanki nilniki in nožički za prirezovanje. Tako kot v našem primeru skrinjice. Primerljive zakovice poznamo v Augstu (Deschler- se pripomočki lahko pojavljajo tudi kot posamične najdbe. -Erb 1998, Taf. 44: 4047). Stilus , s katerim so pretežno pisali na povoskano površino Klasičen igralni žeton ploščate oblike je bil priložen v gro- tablic iz lesa ali kosti, je bil največkrat kovinski, v 97 % pre- bovih 67 (G919) in 59 (G854a); oba sta tudi okrašena z vre- vladuje železo, sledijo bron in še redkeje plemenite kovine zanimi cilindričnimi krogi. Za primerjavo velja omeniti veliko (Schaltenbrand Obrecht 2012, 52), poznamo pa tudi košče- število koščenih igralnih žetonov iz Augsta, kjer so po številu ne izvedbe (gl. Gostenčnik 2005, 41, Taf. 1–15). Oblikovan (preko 1000 kosov) med koščenimi najdbami najštevilčneje je bil tako, da je bila ena stran zašiljena in namenjena pi- zastopani (Deschler-Erb 1998, Taf. 24–26). Pojavljajo se od sanju, druga pa oblikovana v miniaturno, ravno odrezano 1. do 3. stoletja in šele v 4. stoletju njihova prisotnost upa- lopatico, s katero je pisar oziroma uporabnik lahko zbrisal de; kot kaže, v tem času klasične rimske namizne igre med oziroma popravil zapisano. Za ravnanje povoskanih tablic prebivalstvom niso bile več priljubljene (Deschler-Erb 1998, so uporabljali kovinske ali koščene lopatice, s katerimi so 146). pripravili tablico za novo besedilo. Lep primer tega je npr. V grobovih 101, 124 in 126 so bile odkrite tudi majhne okrogle zakladna najdba iz Titelberga (Schaltenbrand Obrecht 2012, 87, Abb. 84; Taf. 205: AR 1205, Da 42, 43; 206: Tb 6–9). koščene jagode ( G1391 – G1395, G1396, G1325, G1341). Orodje in drugi pripomočki Stilus iz groba v Romuli (G795) ni popolnoma ohranjen, manjka mu konica za pisanje. Glede na šestkotni presek dr - Stilus žala in raven prehod iz telesa v lopatico na vrhu, pa bi ga V grobu 58 je bilo najdeno kovinsko pisalo oziroma železen lahko primerjali z najdbami železnih pisal iz Augsta. To je stilus s preko 1200 najdbami rimskih pisal zaenkrat najbogatejše ( G795 ). Priložen je bil v grobu z alabastrno vazo in je edini kos pisalnega pribora med grobnimi pridatki. najdišče, od tega jih je bilo 97 % iz železa (Schaltenbrand Obrecht 2012, 18–19). Pisala in pisalne pripomočke rimske dobe poznamo iz upo- dobitev na nagrobnih spomenikih, reliefih, mozaikih ali fre Pripisali bi ga lahko družini A, kot jo je opredelila Verena - skah (Schaltenbrand Obrecht 2012, 17, Abb. 1, 23, 24, 25). Schaltenbrand Obrecht (Schaltenbrand Obrecht 2012, 101), O razvoju pisalnih pripomočkov skozi čas in šolanju v antiki značilni za čas zgodnjega cesarstva do druge polovice 1. podrobneje piše Verena Schaltenbrand Obrecht v svoji štu stoletja. Glede na okras oziroma profiliran šestkoten ročaj - diji in objavi najdb iz Augsta (Schaltenbrand Obrecht 2012, bi dalje pripadal skupini A10 (Schaltenbrand Obrecht 2012, 21–30). 348, Taf. 1: 3, 4) ali skupini A11 (Schaltenbrand Obrecht 2012, 350, Taf. 2: AR 20). Obe obliki sta značilni za 1. stoletje. Osnovni pisalni pribor so v rimski dobi sestavljali pisalo iz trstike (calamus) za pisanje na papirus ali pergament, stilus Pribor za šivanje in tkanje (kovinski ali koščen), ki je bil namenjen pisanju na povoska- Bronaste igle s podaljšanimi zašiljenimi vrhovi in pravokotni- ne tablice (tabellae), črnilnik iz kovine ali kosti, v katerem so mi ali podolgovatimi ovalnimi predrtinami oziroma ušesi so hranili črnilo (atramentum), ki je bilo najpogosteje črne ali se uporabljale za šivanje različnih predmetov, tako v gospo- rdeče barve, in nožiček za prirezovanje pisal iz organskega dinjstvu kot različnih obrteh. Na Štalenski gori je bil v eni od materiala. Seveda so v ta sklop sodile tudi kasetice za pe- hiš odkrit cel depo šivank (Deimel 1987, 69–78; Gostenčnik čate (iz kovine ali kosti), ki so bile namenjene pošiljanju ta- 2014, 76–77). V njem so bile tudi igle, zašiljene na obeh stra- blic preko slov ali pošte in varovanju zapisane vsebine pred neh, ki so služile v tkalski obrti (Gostenčnik 2014, 76). nepoklicanimi. Za razliko od številnih koščenih šivank sta se med grobnimi V grobovih vsega naštetega ne najdemo zelo pogosto. Res pridatki v Romuli ohranili le dve bronasti šivanki. V grobu 2 pa je, da se ohranijo predvsem pridatki iz obstojnih materi- ima priložena igla za šivanje (G66) odlomljen vrh oziroma alov, npr. kovine ali kosti, medtem ko se organski materiali, zaključek, odprtina oziroma ušesce pa je ozko in dolgo. vsem na najdiščih s suhim podnebjem. Pri nas v najboljšem Grob 91 ima iglo s sploščenim in rahlo razširjenim gornjim kot so usnje, les, vosek in papirus, izjemoma ohranijo pred- primeru naletimo le na sledove teh snovi. delom, ravnim ušescem ter kratko pravokotno odprtino ( G1135 ). Skupina pisalnih pripomočkov v žarnih ali skeletnih grobovih je lahko sestavljena zelo različno, npr. kot pisalni set, tablice Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 83 V enem od grobov (grob 25) je bil najden tudi bronast tu- ohranile. Za primer lahko navedemo vzhodno šempetrsko last kaveljček (G337), ki je bil del preslice. Izdelan je bil iz nekropolo, kjer je število priloženih železnih žebljev v gro- bronaste pločevine, ki je bila stožčasto zavita, tulec je bil bovih prav tako relativno veliko in pogosto (Kolšek 1977). V namenjen nastavku za ročaj, na katerega je bilo nataknjeno enem od emonskih grobov so bili npr. zabeleženi štirje že- vretence (Deimel 1987, Taf. 32; Gostenčnik 2014, 64–69). blji, vsak v enem od kotov negativa lesene skrinje (Plesničar Koščene šivanke, povezane s šivanjem, tkanjem in ostalim Gec 1972, t. 113, grob 414). ročnim delom, najdemo v relativno velikih količinah na več Posamični žeblji v grobovih so včasih interpretirani tudi kot rimskodobnih najdiščih, omenimo lahko npr. Augst in Lyon magični ali apotropejski žeblji, ki pripenjajo duše umrlih v (Deschler-Erb 1998, 140). Njihova dolžina in debelina sta bližino groba (Dungworth 1997, 153–154). Prakse zabijanja lahko različni, prav tako sta različno oblikovani glavica (ko- žebljev v različne predmete ali zgradbe v magične namene ničasta, ravna, kijasta ipd.) in odprtina za nit oziroma ušesce so poznane po vsem svetu in so bile prisotne že v antič- (ovalna, podolgovata, kvadratna). Najpogosteje se poja- nem Rimu. Kot primer lahko navedemo prakso zabijanja vljajo igle s konično glavico in dolgo ovalno odprtino. Na žebljev v svinčene ploščice z zakletvami, znane kot zaro- podlagi najdb iz Auguste Raurice (Augst), kjer je bilo odkritih titvene tablice – tabellae defixiones, ki jih poznamo npr. na več kot 400 primerkov, Sabine Deschler-Erb ugotavlja, da ploščicah iz Velike Britanije (Mckie 2017, 109). Drug primer njihova količina med najdbami močno poraste v 2. stoletju, je zgodnjerimska praksa, znana kot clavus annalis, kjer so glede na njihovo prisotnost v 1. stoletju, nato pa jih je v 3. zabijali žeblje v steno templjev, da bi odgnali nesreče, kot stoletju komaj še zaslediti (Deschler-Erb 1998, 140). so na primer poplave (Dungworth 1997, 153). Poznan je na Koščene šivanke, povezane s šivanjem ali drugo tekstilno primer tudi otroški grob iz Crikvenice, kjer je bil na otrokov skelet položen železen žebelj (Konestra in Ožanić Roguljić dejavnostjo, so bile priložene v dveh grobovih v večjem šte - 2016, 132). vilu. V grobu 67 jih lahko glede na ohranjenost in prepo - Jantarni pridatki znavnost odprtine oziroma ušesca zagotovo naštejemo vsaj deset (G909–G918, G966–G967), v grobu 100 pa najmanj Jantar (uradno opredeljen kot fosilizirana smola) je kot upo-štiri ( G1219 , G1165 ). Glede na njihovo ohranjenost lahko raben predmet poznan že od prazgodovine dalje in je po ugotovimo, da prevladujejo igle s konično glavico in dolgo svojem poreklu, času nastanka ter fizičnih in kemijskih la-ovalno odprtino za nit. V obeh primerih lahko grob, sodeč stnostih zelo raznolik (Palavestra in Krstić 2006, 10). Na slo-po pridatkih, opredelimo kot ženski grob. venskih arheoloških najdiščih o njegovi zgodnji prisotnosti Omeniti velja še dve večji uviti koščeni igli okroglega pre- in uporabi najlepše pričajo prazgodovinski grobovi iz No- seka iz groba 100 (G1164, G1167), katerih namembnosti vega mesta z vso raznolikostjo in lepoto okrasa jantarnih zaradi delne ohranjenosti ni mogoče prepoznati. pridatkov oziroma jantarja z Baltika (Križ in Turk 2003; Križ Železni žeblji v grobovih 2017). Izraz jantar, kot ga poznamo v slovenskem jeziku (in še katerem od slovanskih jezikov), je rimskega izvora, pre - Večji železni žeblji (Manning 1985, 134–136, tip 1) so naj - vzet iz litvanskega in ugrofinskega jezika ( gintares ali gyan - bolj razširjen tip žebljev v imperiju. Njihove dolžine oziroma ta ; Girardi Jurkić 2010, 161). dolžine trnov lahko variirajo med 4 in 24 cm. Manningov Grki so za jantar uporabljali izraz elektron, kot lahko pre - podtip A tipa 1 je prepoznaven po večji pravokotni (skoraj beremo v delih Plinija st. in celo rimskega pesnika Ovidija kvadratni) ali okrogli glavici (Manning 1985, 134–136). Man - ( Metam . 11,159). Latinsko ime za jantar je bilo germanskega ningov podtip B tipa 1 ima navadno glavico izrazito pravo - porekla, glaesum ali sucinum , in ga najdemo pri Pliniju ( NH kotno in ožjo od tipa A (Manning 1985, 134–136). 37,42) in Tacitu ( Germ . 45,4), nekateri avtorji pa menijo, da Na grobišču v Romuli se večji železni žeblji pojavljajo po - je poimenovanje morda ilirskega izvora (Palavestra in Krstić samično (npr. grobovi: 1, 3, 50, 51, 67, 73, 128, 132, 134) ali 2006, 20). tudi po več skupaj (npr. grobovi: 2, 7 – ravni, 15, 16 – ravni, Jantar je bil skozi svojo zgodovino in seveda tudi v kulturi 28 – ravni, 30, 33 – zelo veliki, 44, 46, 58 z alabastrom – 18 Rimljanov del številnih mitov in pripovedk, za katerimi se ravni, 100 – veliki). skriva mnogo večplastnih pomenov. Iz njih lahko razbiramo Pojavljajo se v številnih grobovih, njihovi trni so lahko za - družbene, kulturne in verske navade ter običaje, prav tako krivljeni, zaradi posledice uporabe, pogosto pa tudi ravni. pa so pomembni podatki o njegovem izvoru, trgovini in iz - Vsekakor ne moremo vseh žebljev interpretirati kot ostanka delavi. Jantar naj bi v antično oziroma grško in rimsko kultu - grmade ali lesene konstrukcije groba, saj se slednje npr. niso ro prihajal iz dveh smeri, s severa preko Jutlanda, po rekah 84 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Elbi, Renu in Roni do Marseilla in Sredozemlja, druga pot pa Scotti 1996, 125–129; Calvi 2005, 18). Najbolj znani trgovci z je vodila preko Alp in prelaza Brenner do severnega Jadrana jantarjem v tem času so bili iz družine Barbijev (Barbii), ki jih (Pauly-Wissowa 1899, 111–298; Palavestra in Krstić 2006, 22). poznamo v Trstu in severni Istri, pa tudi širše v zaledju (Calvi Dvojnost in razpršenost porekla jantarja se odražata tudi v 2005, 13; Šašel 1966, 134). antični literaturi. Rimski pesnik Publij Ovidij Nazon je svojo Z jantarjem se je trgovalno vzporedno z ostalimi dobrina- zgodbo o jantarju povezal s pripovedko o nesrečnem Faj- mi, ki so bile značilne za področje Akvileje in desete italske tonu (Faeton), ki je zaradi neizkušenosti izgubil oblast nad regije (regio X), kot so olje, vino, keramični in stekleni izdelki sončno kočijo svojega očeta Helija, in zapisal, da so se solze ter s tem tudi jantar. Vse te dragocene uvožene izdelke so v njegove matere Klimene spremenile v jantar. Reka Eridanos provincah hkrati menjali tudi za lokalne izdelke ali surovine je te solze sprejela in jih ponesla na vse strani, da so se lahko posameznih področij. rimske ženske krasile z jantarnimi kroglicami, nanizanimi v Obdelava jantarja, ki je potekala tudi v akvilejskih delav-ogrlice ( Metam . 11,152–339,340). nicah, je bila draga, tako zaradi drage surovine kot zaradi Plinij v svojem delu Naravoslovje opredeljuje jantar kot zahtevnosti in občutljivosti materiala, zato so jo lahko zau- luksuzno dobrino brez posebne praktične uporabnosti, ki pali samo specializiranim mojstrom v posebnih delavnicah. je prihajala s severa Germanije, kjer so ga rimski vojaki ime- O postopku obdelave surovcev strjene smole lahko pred- novali glaesaria (NH 37,47). Germani naj bi jantar prinesli vsem ugibamo in sklepamo na osnovi primerjave različnih v Panonijo, od tam pa so ga Veneti ponesli do severnega postopkov in orodij, ki so bila v uporabi za obdelavo kosti in Jadrana in reke Pad. Piše tudi o velikih količinah jantarja, ki slonovine (Calvi 2005, 21, fig.1, 2). Imena mojstrov teh izje- so jih uvažali s severa in o visoki ceni, ki so jo plačevali za to mnih izdelkov se nam žal niso ohranila, v mnogo primerih »strjeno smolo«. Po njegovem je jantar sok oziroma smola, pa je šlo za prave male umetnine. ki je kapljala s pinijevih dreves. Meni, da so rimske ženske Te dragocene umetniške in luksuzne predmete so izdelovali nosile jantarne ogrlice in nakit oziroma amulete predvsem po naročilu, prav zaradi dragega in zahtevnega materiala. v varovalne/zaščitne namene pri boleznih grla in vratu ( NH Posledica tega je bila visoka cena, zato so si jih lahko privo - 25,115). Dodaja, da je majhen jantarni izdelek lahko dosegel ščili predvsem bogati, med njimi lastniki posestev oziroma ceno, ki je presegla vrednost več kot le enega sužnja ( NH člani senatorskih in cesarskih družin. Plinij piše, da naj bi 37,36). šlo za posebno klientelo, ki je bila pripravljena vložiti veliko Do velike vloge jantarja v rimski trgovini je prišlo še pose- bogastvo in ob tem plačati vse davke na to dobrino (NH bej potem, ko je cesar Tiberij prestavil limes na Donavo in 37,45). vzpostavil trgovske in politične odnose z ljudstvi, ki so živela Poznavalka akvilejskega jantarja Carina Calvi meni, da so na ozemlju med Baltikom in Donavo. O teh dogodkih in jantar najverjetneje obdelovali v delavnicah za izdelavo dobrih odnosih Rimljanov z germanskim kraljem piše Tacit gem, saj so v Akvileji našli ostanke jantarja skupaj s števil - v svoji Germaniji ( Germ. , 11,62,3) ter hkrati omenja pravico nimi primeri steklenih gem, drugih okrasnih izdelkov in deli do trgovanja ( ius commercii ), ki so jo dobili nekateri rimski dragocenega nakita na območju insulae orientalis II (Calvi trgovci in je verjetno delovala dvostransko oziroma temeljila 1996, 13–20; Calvi 2005, 16). Prav tako so našli jantarni nakit na recipročnosti. skupaj z gemami v Herkulaneu, zato domnevajo, da so jih Plinij omenja rimskega viteza (eques romanus) iz obdo- izdelovali isti mojstri – sculptores (Maiuri 1958, 463; Girardi bja cesarja Nerona, ki naj bi pripotoval vse do Baltika (NH Jurkić 2010, 164). 37,45). V naslednjih desetletjih, v času Flavijske dinastije in Pogosto se najdejo primerjave v načinu izdelave predmetov cesarja Trajana, so se postojanke ( stationes ) na tem delu iz jantarja ali okrasnega kamenja; prav pri slednjih je verje - samo še okrepile. Trgovski odnosi so ostali stabilni vse do tno treba iskati vzore in modele za jantarne izdelke, katerih konca 3. stoletja. V 4. stoletju so vpadi barbarov, še posebej barva se spreminja zaradi vpliva toplote, odvisna pa je se - Sarmatov, ogrozili in otežili trgovske poti na tem področju, s veda tudi od vrste drevesa, iz katerega izvira smola (Calvi tem pa tudi trgovino z jantarjem (Gabler 1983, 88–117; Gira - 2005, 16). di Jurkić 2010). Rimski trgovci iz Akvileje so trgovali s Panoni - Akvilejski jantarni izdelki, ki pretežno izvirajo iz 1. in 2. sto - jo vzdolž t. i. jantarne ceste preko Emone, Celeje, Petovione letja, so bili, po analizah sodeč, izdelani iz jantarja baltske in Karnunta ( Carnuntum - ) ter tako pridobili dragoceni jantar, ga porekla (Calvi 2005, 10). O tehniki izdelave tega krhkega ki so ga nato v lokalnih akvilejskih delavnicah obdelovali in materiala sta pisala Teofrast (I,5; VII,41) in Plinij ( NH 37,76) prodajali na celotnem področju severnega Jadrana (Maselli Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 85 ter posebej poudarjala uporabo železnega orodja, s kate- in ostalih kamnitih spomenikih so rimske ženske pogosto rim so obdelovali tudi okrasno kamenje in slonovino. Med upodobljene s preslico v roki, na drugi strani pa je nevesta delom oziroma brušenjem so seveda morali dodajati olje vstopila v novo hišo s preslico v roki in tako simbolno poka- in vodo, da se jantar ne bi preveč segrel in izgubil barvo zala, da je prevzela gospodinjstvo v hiši. in kakovost. Nekaj tovrstnega orodja je bilo najdenega tudi Simbolika preslice v Akvileji (Calvi 2005, 18–19, fig. 1). Za fino graviranje naj Pripomočki za predenje in tkanje naj bi bili tudi simboli uso-bi po Pliniju uporabljali silicijev prah ( polvere di Nasso ) ( NH de in opredeljevali vse, kar vodi ali se vmešava v našo uso-37,54). Zadnji del postopka obdelave je bilo glajenje z vol-do. Boginje usode Parke (Mojre) sučejo vreteno in pojejo s neno tkanino, ki so jo ovili okrog kamnitega jedra ali palčke. sirenami: preteklost (Decima – Laheza), sedanjost (Nona – Na nekaterih predmetih so se ohranili celo sledovi pozlate, Kloto) in prihodnost (Morta – Atropa) vsakega posameznika kar pomeni, da so s tem še pridobili na vrednosti in ceni urejajo z nitjo, ki jo ena prede, druga navija in tretja reže. To (Calvi 2005, 19). simbolno kaže na neogibni značaj usode, tako Parke tkejo Med jantarnimi predmeti iz grobov zahodne nekropole in navijajo čas in življenje. Romule najdemo preslice, prstane, medaljona (t. i. bibelot), Omeniti velja še mnenje nekaterih avtorjev, da preslice iz stekleničko, pokrov šatulje in jagode. Najbogatejša z jantar - jantarja (in gagata) niso imele uporabnega namena, ampak nimi pridatki sta bila grob 15 (steklenička in dve ploščici) in so bile izdelane posebej za namen grobnih pridatkov in so grob 25, z dvema preslicama in dvema prstanoma. zato imele predvsem simbolično vrednost oziroma pomen Preslice (Haberey 1949; Facchinetti 2005, 214). Na drugi strani Rena- Predenje in tkanje sta bila del ženskega vsakdana že pred te Pirling meni, da izdelkov iz tako dragocenega materiala, ki je imel na drugi strani tudi simbolen pomen, niso delali rimskim časom. To so bila opravila, ki so jih izvajale tako samo za potrebe grobnih pridatkov, ampak naj bi njihova sužnje kot svobodne ženske. Delo pa ni dokazano samo z prisotnost v grobu simbolizirala kult Park ali matron (Pirling arheološkimi ostanki, ampak je v veliki meri tudi del antične 1976, 107). mitologije in religije. Parke so predle in razpredale življenj - ske niti posameznikov, Ariadna je z nitjo rešila Tezeja pred Gottschalk pa zagovarja mnenje, da moramo v teh pridat- Minotavrom, Penelopa pa je zaradi svojega dolgotrajnega kih videti uporaben in uporabljan predmet, kadar so zraven tkanja in zavajanja snubcev postala simbol zveste žene. priloženi še drugi predmeti, povezani s tkanjem. S tem naj Preslice (lat. bi predstavljali oziroma simbolizirali žensko krepost in njene colus ) ali dele pribora za tkanje in prejo pogo - vrline znotraj doma, dragocenost uporabljenega materiala sto najdemo kot pridatek v ženskih grobovih. Na nagrobnih pa odraža družbeni sloj pokojnice kot članice gospodarske 55 Jantarni preslici iz groba 25, in situ (G325, G326). 86 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 cilindričnih jagod, nanizanih na kovinsko jedro, ki jih na kon- cih in v sredini dopolnjujejo tri diskaste jagode in gumba- sta zaključka na obeh koncih, ohranjena le pri eni preslici (G325). Preslice enakega tipa iz Verone in Ravene so del grobnih celot iz konca 2. in začetka 3. stoletja oziroma iz druge polovice 2. stoletja (Facchinetti 2005, 212), poznamo jih tudi iz grobov Salone (Mardešić 2002, 179, kat. 120–124) in splitske Lore (grob 18; Buljević, 2010, t. 16: 166, sl. 57). Prstani V grobu 25 sta bila poleg preslic priložena tudi dva jantarna prstana, s figuro ležečega psa na vrhu (G327, G328) (sl. 57). Podobne prstane najdemo med akvilejskim gradivom in prav verjetno je, da oba izvirata tudi iz akvilejskih delav- nic. Prstan (G327) ima gladek obroček, ležeči pes na vrhu ima dvignjeno glavo, z vrezi poudarjeno dlako in ovratnico, glavo ima obrnjeno v desno. Carina Calvi razvršča jantarne prstane v skupine od A do L in po njeni tipologiji ta prstan sodi v skupino Fα (Calvi 2005, 49, tav. 12), medtem ko jih je Elisabetta Gagetti opredelila v skupino 1C (Gagetti 2000, 199, fig. 2). Drugi prstan (G328) ima profiliran obroček, kar ni tako po- gosto. Ležeči pes na vrhu je gladek, neokrašen, glavo ima dvignjeno in prav tako gleda v desno (sl. 58). Po tipologi- ji Carine Calvi sodi v skupino Fβ (Calvi 2005, 50, tav. 13), 56 Jantarna preslica iz groba 25 (G325). elite, ki ji ni bilo zares treba opravljati tovrstnih gospodinjskih del, saj so to zanje delali drugi (Gottschalk 1996, 493–494). Pribor za prejo in tkanje so navadno izdelovali iz lesa ali kosti. Sestavljali so ga preslica, vreteno, utež za vreteno (iz različnih materialov) in tudi stojalo za tkanje, čolniček ter igla. Če sklepamo po upodobitvah in ohranjenih predmetih, so bile v antiki najbolj v uporabi ročne preslice. Dolge so bile med 30 in 50 cm, držali so jih z levo roko, z desno pa vlekli nit iz preje. Na gornji del preslice so namestili npr. volno, iz katere so vlekli nit, da pa volna ne bi polzela, so na spodnji del namestili prstan ali koščen disk (Facchinetti 2005, fig. 4). 57 Jantarni prstan iz groba 25, in situ (G327). Nekatere preslice so bile celo okrašene po vsej površini. Preslica iz groba 16 (G242) je sestavljena iz podolgovatih tordiranih jagod (dveh krajših v sredini in dveh daljših na koncu). Po Giulii Facchinetti sodi v skupino IId2 (Facchinet- ti 2005, 121, fig. 6). V sredini in na koncih ima še tri večje diskaste jagode, vmes pa tordirane jagode ločujejo še tri gladke cilindrične jagode. Nanizane so na kovinsko oziroma bronasto jedro. Preslici v grobu 25 (G325, G326) (sl. 55, 56) pripadata tipu IId3 (Facchinetti 2005, 221, fig. 6). Sestavljeni sta iz gladkih 58 Jantarni prstan iz groba 25 (G328). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 87 Elisabetta Gagetti pa jih uvršča v skupino 1B (Gagetti 2000, žir), školjke itd. (Calvi 2005, tav. 49–55). Kakšen je bil namen 199, fig. 2). Na karti razprostranjenosti jantarnih prstanov, ki predmetov v grobu oziroma kako naj bi služili pokojniku, jo je objavila slednja, se izrisuje tudi pot jantarja od Baltika lahko samo ugibamo; glede na motiv bi jih morda lahko do Akvileje (Gagetti 2000, 213, fig. 7). poimenovali tudi amuleti oziroma domnevali, da so imeli ti Prstani z okrasom psa, ki simbolizira varuha groba, so zelo okrasni predmeti zaradi motiva kot grobni pridatek pred- vsem apotropejski pomen. pogosti v rimskem svetu. Prav tako jih je precej v gradivu iz Akvileje (Calvi 2005, 32), zbirki muzeja v Vidmu (Udine; Zelo podoben medaljon najdemo tudi v grobu 15 (G236) Gagetti 2000, 221) in Saloni (Mardešić 2002, 180, t. 109: 84). (sl. 60). Upodobljena je ležeča psica s tremi mladiči. Glavo Večina najdb je žal brez datiranih kontekstov, ohranjeni ozi- ima obrnjeno v desno, ušesa pristrižena, leži v obrambnem roma poznani pa opredeljujejo izdelavo in uporabo teh pr- položaju in ščiti mladiče. En mladič ji leži za hrbtom, drugi stanov med koncem 1. in koncem 2. stoletja (Calvi 2005, 38). med prednjima nogama, tretji pa pri zadnji šapi. Medaljon Jantarni prstan je bil tudi del groba 39 ( ali bibelot je po potezah in detajlih izdelave kožuha in glave G580 ). Ima gladek povsem soroden najdbi iz Akvileje, čeprav je tam upodo - obroček okroglega preseka, vrh, na katerem je bil verjetno bljen samo pes (Calvi 2005, cat. 221; tav. 44, fig. 1a), zato izrezan okras, pa je odlomljen, zato ga ne moremo natanč - bi lahko sklepali, da je izdelek prišel iz akvilejske delavnice. neje opredeliti. Enako lahko sklepamo glede psice iz groba 1 (Calvi 2005, Bibelot cat. 266, tav. 45, fig. 2). Carina Calvi celo domneva, da so V grobu 1 ( ti medaljoni nastali na osnovi enakega modela (Calvi 2005, G46 ) je bil priložen jantarni medaljon z reliefno upodobitvijo ležeče psice z nazaj uvihanimi ušesi in močno 45, cat. 220, 221), morda celo prišli iz rok istega mojstra (Ro- poudarjenimi seski ( mula, G236). Sorodne najdbe so, kot npr. v grobu deklice iz sl. 59 ). Na njenem vratu je vidna ovra - tnica, okrašena z nizom pik. Za tovrstne predmete najdemo Argyrunta, datirane v 1. stoletje oziroma natančneje v po- v literaturi poimenovanje znotrajanski čas (Fadić 1996, 98, tab. IV), primerjavo moti- bibelot (Calvi 2005, 45), izposoje - no iz francoskega jezika: označevalo naj bi majhne okrasne vu psice pa najdemo tudi med gradivom Salone (Mardešić predmete, posebnosti. Med akvilejskimi najdbami najdemo 2002, 180, t. 100: 11). številne oblike, npr. živali (pse, opice, želve...), liste lovorja, Iz istega groba izvira tudi ploščata jantarna posodica v obli- trte, sadje oziroma sadeže (datlje, fige, kostanje, mandlje, ki amfore z izvihanim ustjem (G237) (sl. 61). Oblikovana in izvotljena je bila iz enega kosa jantarja. Jantarni pokrovček, na katerem sta reliefno upodobljena delfin in hipokamp (G230), je verjetno pripadal jantarni šatuljici, ki pa se žal ni ohranila. Motiv in simbolika delfina sta v rimski kulturi prav tako povezana z verovanjem v posmrtno življenje, njegove upodobitve so pogoste tudi na nagrobnih spomenikih. V pogrebnem kultu je delfin simbol preobrazbe in spremlje- 59 valec duš na poti v kraljestvo mrtvih. Pokojnika naj bi delfin Jantarni medaljon z reliefno upodobitvijo ležeče psice z nazaj uvihanimi ušesi in močno poudarjenimi seski iz groba 1 (G46). 60 Jantarni medaljon z reliefno upodobitvijo ležeče psice s 61 Ploščata jantarna posodica v obliki amfore z izvihanim tremi mladiči iz groba 15 (G236). ustjem iz groba 15 (G237). 88 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 preko vode odpeljal na otok blaženih. Tudi hipokampi (pol volterskem bazenu (Horvat 2010; Testa in Lugli 2000). Prav konj in pol riba) so bili dobrohotna mitološka bitja, pove- Volterra in okolica naj bi bila center industrije alabastra za zana z upanjem. Pogosto so pomagali ljudem, predvsem Italijo in celinsko Evropo, kjer so v helenističnem in republi- mornarjem, zato so jih imeli za dobro znamenje. kanskem obdobju množično proizvajali okrašene alabastrne Crepundia pepelnice (Horvat 2010; Novšak et al. 2019, 104). Kot majhen okrasni predmet bi morda lahko opredelili tudi Antični avtorji poročajo, kako naj bi v alabastrnih žarah po- kopavali pripadnike najvišjih slojev, vključno s cesarji, kot najdbo iz groba 39, to je delno ohranjeno ploščato ribi - povzema Herodijan, ki piše o pokopu v Yorku umrlega Sep - co ( G579 ), ki ji povsem ustrezne primerjave ne poznamo. timija Severa (Toynbee 1971). Žal pa podatkov o industriji Morda bi bilo še najustrezneje, če bi jo umestili v skupino, alabastra v cesarskem obdobju nimamo. ki jo Carina Calvi opredeli kot crepundia – majhni predmeti, igračke, ropotulje, amuleti in talismani, bullae (Calvi 2005, Iz Pulja prav tako izvira alabastrna žara z dvema ročajema 57). O amuletih kot predmetih, ki imajo moč odganjati zlo, in pokrovom, ki jo datirajo v 1. stoletje (Girardi Jurkić in Džin piše že Plinij v svojem Naravoslovju (Calvi 2005, 57, op. 2). 2003, 110, št. 2). Posoda najbolj podobna naši žari je obja- Primerjave najdbi iz groba 39 najdemo med akvilejskim gra vljena med gradivom iz Salone (Buljević 2002, t. 154: 1). Tudi - iz Akvileje je poznana ena sama taka najdba. Izkopana je divom, čeprav je ohranjenost naše ribice slaba (Calvi 2005, tav. 84, fig. 2; 86, fig. 1). Ostali pridatki Alabastrna posoda V grobu 58 je bila priložena kroglasta alabastrna posoda z izvihanim in odebeljenim ustjem, pokrova ni bilo (G794) (sl. 62, 63). Posode in žare iz alabastra niso ravno pogosti grobni pridatki na slovenskih rimskodobnih najdiščih. Pojem alabaster se v arheologiji uporablja za dva različna minerala. Najpogosteje, in če ni drugače opredeljeno, opi- suje drobnozrnati oziroma masivni različek minerala sadre (CaSO₄ ∙ 2H₂O). Pod enakim imenom se obravnava tudi kal- 62 Alabastrna posoda z izvihanim in odebeljenim ustjem iz citni različek materiala za izdelavo polne plastike v Egiptu, groba 58, in situ (G794). na Bližnjem in Daljnem vzhodu. V literaturi je ta material poznan kot „orientalski alabaster“. Mineraloško je ta opre- delitev napačna, saj bi bila pravilna terminologija oniks, ki včasih predstavlja tudi sinonim za „kalcitne alabastre“. Do te napake pride zaradi ne v celoti poznane etimologije pojma alabaster (Horvat 2010).116 Najbolj znano primerjavo alabastrni posodi lahko najdemo na najdišču rimskega grobišča Križišče pri Spodnjih Škofijah, kjer je bila alabastrna žara prav tako edina tovrstna najd- ba. Grob 6 z otroškim pokopom je ležal v grobnici, zgrajeni iz laterkulov in kamnitega oboda (Novšak et al. 2019, 104). Grob je glede na položaj in pridatke datiran v sredino ali tretjo četrtino 1. stoletja (Novšak et al. 2019, 105). Glede na analizo žara iz Spodnjih Škofij izvira z obmo- čja Toskane, največja najdišča alabastra pa so poznana v 116  Kalcitni alabaster predstavlja v glavnem jamske sedimente oziro- ma speleoteme ali pa različne oblike travertinov. Sadra predstavlja evaporite, ki so nastali z zgoščevanjem morske vode oziroma kon- 63 Alabastrna kroglasta posoda z izvihanim in odebeljenim centracije (SO4)2 − v zaprtih bazenih (Horvat 2010). ustjem iz groba 58 (G794). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 89 bila leta 1908, na delu nekropole ob cesti proti Noriku. Žara ohranjenosti najdbe oziroma ker nismo mogli rekonstruirati je bila zavita v tkanino in vložena v kamnito pepelnico, ki je obraznih potez, predstavljamo obe interpretaciji. bila zaplombirana in položena v grobno kamro (Giovanni- Ker je bila pravica voščenih (ali posmrtnih) mask izvorno ni 2009; Giovannini 2015, 308–312). Kot piše Annalisa Gio - vezana na ugledne rimske družine ( nobiles ) oziroma rimsko vannini, naj bi pokopi z alabastrno žaro odražali višji status aristokracijo, moramo najprej pogledati, kako se je s časom pokojnega, že z izbiro materiala za žaro, obliko grobnice in skozi stoletja ta pravica izvajala, ohranjala in nenazadnje in njenim položajem na grobišču (Giovannini 2015, 311). V spreminjala. večini pokopov ni drugih pridatkov v grobu, če pa so, gre Posmrtne maske seveda poznamo že v številnih starejših za luksuzne izdelke (Giovannini 2015, 312). antičnih civilizacijah, kot so Egipt, Mikene, Grčija in tudi Tra - Za razliko od opisanih žar bi posodico iz groba 58, ki je kija, če omenimo vsaj nekatere. Od kje in kako se je tradicija verjetno iz kalcitnega alabastra, lahko po analogiji opredelili posmrtnih mask razširila v Rim, ni povsem jasno, največkrat tudi kot balzamarij tipa 4.3 drugega razreda po Colivicchi - pa jih raziskovalci povezujejo s pogrebnimi navadami in tra - ju; podobni primerki, datirani v prvo polovico 1. stoletja, so dicijo Etruščanov (Bartůněk 2019, 35). Njihova uporaba je v znani iz Pompejev, Trierja, Kouklije, Aten, Duge Rese in Splita rimski kulturi najprej dokumentirana na prehodu 3. v 2. sto - (Buljević 2002, 315). letje pr. n. št., mogoče pa je, da so bile v uporabi že prej. Pli - Grob iz Romule ima priložen železen stilus, stekleno posodo nij jih v 1. stoletju omenja v svojem Naravoslovju že kot staro in keramiko, najdena pa sta bila tudi dva novca. Nedoločljiv rimsko navado in deli v štiri različne kategorije (NH 35,4–13): izvira iz 1. stoletja pr. n. št., drugi pa je bil kovan za časa ce- • voščeni portreti shranjeni v atriju, sarja Klavdija (45–54). • slikani portreti ( imagines pictae ) kot del družinskega Imagines maiorum – posmrtne maske pokojnih ali ke- drevesa, naslikani na tablah ali na steni, ramična figurica – risus (?) • druge podobe posebej pomembnih prednikov, V grobu 70 je bila priložena votla figuralna plastika iz fine • portreti na okroglih ščitih (imagines clipeatae). bele keramike, doprsni kipec moškega (?) ali otroka (glede Pravica posameznika do posedovanja oziroma izdelave vo- na antropološko analizo kostnih ostankov), visok slabih 7 cm ščene maske (lat. imago), ki je bila predana družini in pre-(G711) (sl. 64a–c). Prikazuje podobo s širokim vratom, brez hajala iz roda v rod, je bila tako v starejših obdobjih eden od las, žal pa ne moremo prepoznati obraznih potez, saj je najpomembnejših vidikov rimske kulture. Formalno pravno prednji del zdrobljen in ga ni bilo mogoče rekonstruirati. je šlo za pravico ius imaginis, socialni privilegij, ki je s seboj Pridatek, ki ga do sedaj v rimskih grobovih na našem pro prinesel tudi pravico do javnega pogreba na državne stro- - ške (Bujuklić 2010, 416). Pravica do voščenih mask je bila storu nismo zasledili in ga redko zasledimo v materialni kul - seveda rezervirana za ozek krog najstarejših družin in tiste, turni rimskih provinc, lahko morda interpretiramo kot po - ki so opravljali vsaj enega od pomembnih/najvišjih položa - dobo pokojnika ali pa s pokojnikom povezanega sorodnika. jev kurulskih magistratov (diktator, konzul, pretor, cenzor ali Druga možnost pa je, da pridatek prepoznamo kot doprsno kurulski edil). Kot vemo, ženske niso mogle posegati po teh keramično figurico nasmejanega otroka – risus. Zaradi slabe funkcijah, zato zanje ta pravica ni veljala (Pollini 2007, 237). 64 Doprsni kipec moškega ali otroka, izdelan iz mavca, grob 70 (G711). 90 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Podobe prednikov so bile tradicionalno shranjene v lesenih 150 pr. n. št., piše, da so bile maske ob svečanostih javnih omarah (armaria) v atriju rimske hiše (domus), v katerem je žrtvovanj tudi skrbno okrašene (Histories 6,53,4). gospodar hiše dnevno sprejemal svoje kliente in prijatelje Nekateri avtorji zagovarjajo mnenje, da maske prednikov za jutranji salutatio (več o tem gl. Bujuklić 2010, 662). Pod niso imele nobenega verskega ali magičnega namena vsako masko je bil zapis ( elogium , titulum ), v katerem so (Flower 1996), po drugi strani pa Pollini meni, da so, gle - bila navedena vsa velika dejanja oziroma dosežki pokojnika. de na močne vezi med religijo in politiko v antičnem Rimu, Zapisi naj bi bili med seboj povezani z barvnimi linijami in so imagines imele pomembno versko-magično dimenzijo, za tako sestavljali rodovnik oziroma družinsko drevo ( stemma ). kar navaja neposredne dokaze (Pollini 2007, 243). Vsaki plati Namen teh mask ni bil zgolj narediti vtis na obiskovalce z življenja Rimljanov, od zibelke do groba, od jutra do noči, je izkazovanjem predniške linije in pomembnosti posamezne vladala religija. Zato je bila tudi rimska hiša enaka templju in družine v rimski družbi, temveč tudi privzgojiti in razvija - pater familias je bil njen najvišji svečenik (Pollini 2007, 244). ti moralne ter državljanske dolžnosti pri članih družine, še Priljubljenost in razširjenost posmrtnih mask rimske nobilite - posebej moških. te sta dosegli višek na prehodu 2. v 1. stoletje pr. n. št., nato Pomen slednjega v rimski družbi in pri najvišjem sloju ter pa je ta tradicija začela hitro zamirati. Plinij npr. piše o tem ponos na prednike izraža npr. kaže kip iz 1. stoletja, poime - kot o stari rimski navadi, ki v njegovem času, v drugi polovici novan Barberini Togatus (hrani Museo Montemartini Cen - 1. stoletja, že ni bila več razširjena oziroma priljubljena ( NH trale v Rimu). V togo odeti moški ima v levi roki doprsni 35,2; Bartůněk 2019, 36). portret enega svojih prednikov, desno roko pa je položil na V nasprotju z rimsko elito ostali sloji družbe v tem smislu drugi portret, ki stoji ob njem na podstavku (Pollini 2007, niso imeli pravice do prednikov. To pomeni, da so bile viso - 264, fig. 13.2A). ko cenjene maske prednikov, ki bi predstavljale pomembne Antični viri pričajo, da so bili tovrstni kipi in doprsni portreti člane njihove družine, izven njihovega dosega (Madden prav tako navadno razstavljeni v atriju, v neposredni bližini 2017, 15; Carroll 2011). Čeprav teh pravic uradno niso imeli, voščenih mask. Prav Seneka ml. in Plinij tudi pišeta o izgle - pa seveda ne pomeni, da se pokojnih članov svoje družine du prej omenjenih rodovnikov v atriju rimske domus (Pollini niso spominjali in jih spoštovali na podoben oziroma enak 2007, 239). način kot ugledne rimske družine in celo izdelovali posmr - Žal se ni ohranil noben primer tovrstne maske rimske ari- tne maske. Žal pa je bilo temu v rimski literaturi posvečene stokracije, niti ne poznamo upodobitve v rimski umetnosti, malo pozornosti. vendar se lahko opremo na številne že omenjene antične Ko se je rimski jutranji salutatio odprl za vse sloje družbe, od vire, ki pričajo o tem. Iz teh lahko povzamemo, da naj bi te osvobojencev do nižjih slojev, se je vpliv mask in portretov maske odražale natančno podobo pokojnika – bile so mo-lahko razširil na vse, ki so v atriju čakali in pričakovali svoje-delirane po obraznih potezah in nato kolorirane, da so kar ga patrona ter ob tem občudovali javno poudarjen odnos najbolj pristno odražale poteze pokojnika. Ker so jih prete-uglednih družin do družinskih prednikov. žno povezovali s pogrebnimi navadami rimske aristokracije Upad javne uporabe posmrtnih mask prednikov rimske no-oziroma najvišjih slojev, so dolgo domnevali, da je šlo za bilitete se je začel sredi 2. stoletja (ok. 165) in njihova upo-posmrtne maske. V devetdesetih letih pa je Harriet Flower raba je bila nato strogo omejena le na cesarske pogrebne (Flower 1996) dokazala, da so bili v večini primerov to tudi svečanosti (Madden 2017, 25). V ta čas sodita tudi širši pojav dejansko portreti živih in ne le posmrtne maske. in izdelovanje posmrtnih mask ostalih slojev rimske družbe. Na pogrebnih svečanostih rimske nobilitete so v pogreb-Ko je elita to prakso zanemarila oziroma omejila, so cene nem sprevodu truplo verjetno spremljali najeti igralci, ki so padle in tak način spomina na mrtve so lahko prevzeli ostali nosili voščene maske in bili ustrezno oblečeni, da so odražali sloji družbe, saj jim je končno postal dostopen. pomen in digniteto pokojnika ter prisostvovali žrtvovanjem Kot pričajo najdbe iz Pompejev in Herkulanea (Drerup 1980; v čast Manom ali prednikom. Po svečanostih so maske vrnili npr. Menandrova hiša v Pompejih), so bile ponekod že prej v hiše in jih ponovno shranili v omarah, kot poroča Polibij v na hišnih oltarjih pri družinah brez aristokratskega porekla svojih Historijah ( Histories 6,53,4). postavljene podobe družinskih prednikov, vendar v drugač-Voščene podobe rimskih prednikov pa niso nosili in izposta-ni izvedbi. V Menandrovi hiši so to grobo izdelane lesene vljali samo ob pogrebih, ampak tudi skozi leto ob različnih podobe, ki so bile prekrite s slojem voska, da so lahko obli-praznovanjih, npr. parentalijah v februarju, javnih žrtvova-kovali obrazne poteze (Pollini 2007, 244, in opombi 39 in njih ali celo volitvah. Polibij, ki je bival v Rimu ok. leta 167 do Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 91 40). Tako so na svoj način kopirali voščene podobe predni- in Rona, ob kateri dosežejo Sredozemlje. Ključno ločnico kov, ki so bile izključna pravica rimske nobilitete. pa predstavljajo Alpe – ne poznata jih ne Italija, niti Balkan. Podobe pokojnih se v grobovih srednjega sloja rimske druž Osamljen in Sloveniji do sedaj najbližji kos je figurica iz Vi- - runa ( Virunum ) na avstrijskem Koroškem. Proti vzhodu so be pojavljajo v Rimu od 2. stoletja dalje, vendar pa najstarej - razmeroma dobro zastopane le v severnem predalpskem še arheološko dokumentirane primere poznamo iz Egipta s prostoru, v Reciji in obdonavskem delu Norika ( Iuvavum – konca 1. stoletja pr. n. št. in 1. stoletja (Madden 2017, 13). Od Salzburg, Lauriacum –Enns), potem pa z več primerki še v tam naj bi se razširile v Rim in še nekatere ostale province, Karnuntu– Carnuntum . Najbolj vzhodno izpričana najdba je do sedaj pa je bilo odkritih le dobrih dvajset primerov v iz Akvinka (Lange 1990, 58–59). sedmih provincah imperija, kot v svoji študiji ugotavlja Kel - sey Madden (Madden 2017, 27, Tab. 1). Priložene podobe Kipec iz Ribnice je torej zaenkrat najbolj jugovzhodno naj- pokojnih so lahko posmrtne maske, portreti ali pa neke vr- dišče katerekoli oblike tovrstnih izdelkov, zato je vprašanje, ste kombinacija obojega, predstavljajo pa tako moške kot kako se je znašel v Romuli, še toliko bolj zanimivo. Odgovor ženske in otroke. ni enostaven, ne le zaradi unikatnosti najdbe. Tudi v izvor- Posamezni raziskovalci vidijo v tem posnemanju različne nem območju in regijah, kjer so tovrstne najdbe bolj obi- čajne, njihova razlaga ni enoznačna. Delavnice so namreč vzroke in ponujajo različne razlage za priložene podobe, izdelovale tako kipce božanstev (prevladujejo podobe Ve - tudi kot primer funus imaginarium (Crowley 2016, 82), na nere in božanske dojilje, a tudi Merkurja, Marsa), navadnih drugi strani pa Kelsey Madden meni, da gre za preprosto smrtnikov (od dojenčkov, najstnikov, moških, žensk, starcev), željo svojcev ohraniti podobo dragega pokojnika (Madden živali (najbolj priljubljene so golob, pes in konj) in celo pred - 2017, 27). metov, kombinacij ter skupin likov. Enako pestri so konteksti, Upad prilaganja posmrtnih mask in portretov v rimskih gro - v katerih so bili odkriti: bivalni prostori, delavnice, vodnjaki, bovih srednjega sloja je opaziti v 4. stoletju, kar je na eni svetišča in grobovi. strani lahko dokaz za opustitev te prakse ali pa le pomanj - Doprsja nasmejanih gologlavih malčkov so le ena od oblik kanje podatkov in odraz trenutnega stanja raziskav (Mad - doprsnih kipcev – številna so tudi doprsja starejših otrok, den 2017, 31, Appendix III). deklet in žensk (pregled npr.: Lange 1990, 79–97). Vrsto go - Priloženi kipec iz groba 70 ( G711 ) brez dvoma lahko odraža loglavih otrok je določil že avtor temeljne študije o teh kip - širitev manj znane rimske navade tudi v provinco Panonijo cih, Edmond Tudot, ki jih je interpretiral kot personifikacijo in časovno sovpada (priložen novec M. Aurelius za Divo Fa - smeha (Tudot 1860, 26–27). Najdbe, podobne našim, so šte - ustino II, od 176 dalje) s pojavom te prakse v Rimu. vilne v izvornem prostoru, izpričane tudi s kalupi, in v večini Druga mogoča interpretacija kipca je, kot omenjeno na za primerov datirane v 2. stoletje. Kot rečeno, so bili ti kipci naj- - četku, da ga opredelimo kot t. i. deni tako v kultnih okoljih kot v bivališčih in v grobovih (De risus – doprsno podobo plešastega in nasmejanega otroka. Beenhouwer 2014, 122). V svetiščih lahko v njih prepozna- 117 Gre za značilno obliko iz repertoarja v kalupu množično izdelovanih kipcev iz ga mo votivne darove, namenjene zdravju otrok. Hkrati lahko - lo-rimskih delavnic. Njihovi izdelki se pojavijo v 1. stoletju, predstavljajo darilo ali obeležje določene stopnje v razvoju dosežejo vrh v 2. ter izzvenijo v 3. stoletju. Najpomembnejši otroka, npr. prvih besed ali korakov. Figurice iz obrtnih okolij ateljeji so bili v centralni Galiji, kjer so okoli reke Allier velika morda kažejo tudi na apotropejsko moč izrazitega otroške- ležišča bele gline ( ga nasmeha. Vsemu naštetemu se v grobovih pridružuje terre blanche, pipeclay, Pfeifenton ), izdela - va pa je dokazana ali domnevana tudi v posameznih krajih tudi možno simbolno predstavljanje tam pokopanega otro- v severni in zahodni Franciji (prva študija Tudot 1860; aktu ka. Vendar je treba takšne opredelitve jemati z rezervo – v - alni pregledi: Bémont, Jeanlin, Lahanier 1993; Lange 1990; posameznih grobovih je najdenih tudi več upodobitev ljudi De Beenhouwer 2014). Podobne delavnice so obratovale različnih starostnih skupin, da ne govorimo o kipcih božan- tudi v Porenju. Centralnogalske delavnice so trg za svoje stev, ki lahko predstavljajo pokojnikove zaščitnike, in živali, ki izdelke poleg Galije našle predvsem v regijah proti zaho so morda simbolični ljubljenčki ali preprosto igrače.-du, severu in vzhodu. Veliko število figuric je bilo odkritih v Kipec iz Ribnice lahko kljub polovični ohranjenosti na osnovi Franciji, Beneluksu, Švici, Angliji, Nemčiji in Avstriji. Proti jugu primerjav (npr. Pfäffli 2013, 92–93) rekonstruiramo: doprsje predstavljata mejo njihove razprostranjenosti reki Garona je bilo izdelano iz dveh v kalupu oblikovanih polovic in pred žganjem pritrjeno na konični podstavek. Figurica je bila ob 117  Zahvaljujemo se Andreju Preložniku, da nas je opozoril na tako izdelavi visoka 13 do 14 cm in široka 7 cm. interpretacijo najdbe. 92 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 V Romuli se tako izjemna najdba prav gotovo ni naključno materije, ali pa je bil bolj pragmatičen. V tem primeru se je znašla v otroškem grobu. Figurina je bila odkrita skupaj s osredotočal na občudovanje izjemno čistega minerala kot čašo in majhno posodico nekoliko nad truplom otroka, ki- naravne tvorbe ter njenih izpeljank oziroma izdelkov iz ka- pec je ležal na glavi, posodi pa desno ob njej. Podstavek je, mene strele. sodeč po obrušeni površini loma, morda manjkal že pred Plinij v 37. knjigi svojega Naravoslovja posveča kameni streli polaganjem v grob. Morda je bil že za časa uporabe odlo - kar nekaj odstavkov. Govori tako o njenem nastanku oziro - mljen in nadomeščen s podstavkom iz kakšnega drugega ma takratnem razumevanju slednjega kot o njenih lastnostih materiala. in luksuznih izdelkih ( NH 37,9,10). Možnosti za več interpretacij so odprte. Kipec lahko utele- Uveljavljeno je bilo prepričanje, da je nastanek kristala posle-ša željo svojcev po spokoju in srečnem onstranstvu za ne-dica čezmernega strjevanja in da gre za nekakšen led, kjer srečnega otroka. Predstavlja duha varuha in ga tako kot za sneg zmrzuje z največjo intenzivnostjo ( NH 37,9). Iz tega naj časa življenja zdaj ščiti tudi v grobu. V prid kompleksnemu bi nastalo tudi njegovo poimenovanje v grščini. Deževnica obredju bi v tem grobu lahko govorilo tudi pridano minia-in čisti sneg naj bi bila po njihovem mnenju najnujnejša za turno zrcalo, položeno na predel prsnega koša. njegov nastanek. Ležišča minerala so bila poznana npr. v Druga možnost je, da je bil risus, še posebej, če je bil popra- Indiji in na Cipru, najbolj cenjeni pa so bili kristali z območja vljan že v času uporabe, predelan v igračo. V tem primeru bi Alp. Po poročilih Plinija naj bi bili kristali kamene strele v Aziji skupaj z ogledalom in posodico predstavljal set predmetov in na Cipru tako pogosti, da so jih obračali s plugom, bolj pa iz vsakdanjega življenja ljubljenega otroka. verjame navedbam Ksenokrata iz Efeza, da drobce kristalov Še bolj zanimivo je vprašanje, po kakšni poti je predmet nosijo s seboj gorski potoki, ker so najpogostejši v skalnatih območjih. Piramidalni in poliedrični zaključki mineralov ter prišel tako daleč. Glede na to, da gre za unikatno najdbo, in njihova sijoča površina so po njegovih besedah tako brez glede na siceršnjo razširjenost tovrstnih izdelkov, lahko sko - primere, da jih nobena umetnost ne more doseči oziroma raj gotovo izključimo trgovino. Iz Galije (ali vsaj iz provinc, posnemati. V njihovi obliki so videli naravno manifestacijo kjer so bili takšni kipci priljubljeni) bi lahko prišel kot zanimiv geometrijske abstrakcije najvišjega reda (Crowley 2020, 155). spominek ali pa ga je od tam prinesel nekdo, ki je tam živel. Med bogatim gradivom, odkritim na Ribnici, so tudi drugi Najbolj cenjeni so bili povsem čisti in brezbarvni kristali, pro- predmeti, ki bi lahko prišli iz Galije ali drugih zahodnih pro- sojni kot čista voda. Občudovali so jih nebrušene, pri ceni vinc. Ni nemogoče, da si je kak priseljenec ali vojak iz tistih pa so upoštevali njihovo težo. Iz ostalih kosov manj čistega krajev ustvaril družino v Romuli ter s seboj prinesel tudi šege izgleda, z nepravilnostmi ali vključki, so izdelovali okrasne in z njimi povezane predmete iz stare domovine. predmete, posodice, nakit itd. Kljub temu da so v 1. stoletju Izdelki iz kamene strele in gagata poskušali posnemati kameno strelo z izdelki iz brezbarvne- ga stekla, ji cena ni padla, ampak so s tem samo povečali V treh grobovih zahodne nekropole je bil med pridatki naj - njeno vrednost in edinstvenost. den košček oziroma majhna konica kamene strele (grob 7: Med najbolj znanimi in opevanimi izdelki njegovega časa G165 ; grob 8: G199 in grob 101: G1398 ) šestkotnega prese - Plinij omenja blok kamene strele, ki ga je cesarica Livija da - ka, dolžina znaša med 0,6 do 0,9 cm. V grobu 65 pa je bila rovala na Kapitolu ( NH 37,10). Ksenokrat poroča o kristalni ohranjena polovica okrogle jagode ( G899 ). Mineral kamena vazi, katere volumen je bil enak amfori, iz Akvileje pa po - strela oziroma silicijev dioksid, imenovan tudi kvarc, je stabil - znamo miniaturno posodico v obliki amfore, veliko le 7,5 cm na modifikacija silicijevega dioksida s kemično formulo SiO2. (Braidotti 2017, 177, fig. 3). Hipoteza o možni proizvodnji teh Ležišča tega minerala so največkrat v gorah, zato je bolj dragocenih izdelkov v akvilejskih delavnicah še ni potrjena, poznan tudi pod imenom »gorski kristal« (nem. Bergkristal , surovina pa naj bi prihajala iz Norika. Med ostalimi izdel - angl. rock crystal ). Imenujejo ga tudi beli kamen. ki velja omeniti tudi prstane, geme in miniaturne skulpture Najdišča kamene strele so po vsem svetu, v Sloveniji pa so (Crowley 2020, figs. 4, 6). glavna najdišča v Crngrobu, na Črnem vrhu nad Polhovim Antični zdravniki naj bi verjeli, da ima kamena strela tudi Gradcem, na Slivnici pri Cerknici in na Hrastniku pri Škofji zdravilne učinke na človeško telo, če nanjo delujejo sončni Loki. žarki. Zaradi vsega naštetega je nastala prava manija zaradi Mineral kamene strele je bil priljubljen že v antiki. Odnos kristalov in izdelkov iz kamene strele, cene pa so segale v antičnega človeka do kvarca je bil lahko zelo abstrakten, višave. Kamen je bil posvečen Junoni, kajti ena od njegovih v smislu razumevanja njegovega nastanka in popolnosti Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 93 lastnosti naj bi bila usmerjanje pozitivne energije in odkriva- „zlim očesom“. Plinij v svojem Naravoslovju piše o črnem nje/razkrivanje posameznikovih sposobnosti. kamnu, ki naj bi varoval pred čarovništvom in imel tudi V tem smislu lahko verjetno interpretiramo tudi v grobove zdravilne učinke (NH 36,141). priložene kristale kamene strele, in sicer, da bi s svojimi la- Zato ne preseneča, da so iz gagata, ki so ga imenovali tudi stnostmi pomagali oziroma služili pokojniku tudi v življenju črni jantar (Parker 2016, 116), poleg nakita in uporabnih pred- onkraj reke Stiks. metov (prstanov, ogrlic, zapestnic, igel, portretnih medaljo- Grob 7 v zidani grobnici 1 zahodne nekropole Romule je nov, pripomočkov za tkanje) izdelovali številne amulete, na primer s podobo Meduzine glave (Parker 2016, 98; prav opredeljen v sredino 2. stoletja, grob 8 je pokop v žari z zelo tako najdba iz enega od ptujskih grobov, neobjavljeno). 118 V skromnimi grobnimi pridatki, grob 101 pa je ženski grob. Maltonu v Veliki Britaniji so v več otroških grobovih našli Omeniti velja, da je bilo med sejanjem vzorcev polnil iz po - priložene miniaturne medvede, ki naj bi varovali otroka na sameznih grobov oziroma grobnih pridatkov najdenih še prehodu v podzemlje. Gagatni nakit je bil še posebej prilju - precej ostankov in drobcev kamene strele. Glede na število bljen v 3. in 4. stoletju, nosili so ga ženske in otroci iz vseh grobov (27), v katerih se ti ostanki pojavljajo, bi jih težko družbenih slojev (Allason-Jones 1996, 20; Parker 2016, 98). interpretirali kot slučajne in skromne ostanke s pogrebne Najdišča gagata so bila že v antiki poznana iz Likije in grmade, ki so slučajno zašli v grobove (grobovi 30, 31, 44, Pamfilije, v Evropi pa so znana najdišča iz Španije, Francije, 45, 51, 52, 53, 59, 65, 75, 78, 79, 82, 84, 85, 103, 91, 93, 94, predvsem pa iz Velike Britanije, z morske obale blizu me - 97, 99, 112, 114, 120, 121, 128, 132). Bolj verjetno je, da so bili sta Whitby, približno 67 km severovzhodno od današnjega pridatki iz kamene strele, četudi le v obliki mineralov, bolj Yorka oziroma rimskega Eburakuma (JET 1962, 142). Tam pogosti pridatki pokojnikom, kakor kažejo v celoti ohranje - naj bi koščke gagata nabirali oziroma pobirali kar po oba - ne ali dovolj prepoznavne najdbe. li in ga nato pošiljali v delavnice, ki so obratovale v Yorku Gagatni predmeti in Maltonu. Iz slednjega izvirajo tudi ostanki polizdelkov, ki Med grobnimi pridatki v zahodni nekropoli smo našli le tri potrjujejo obstoj delavnice za obdelavo gagata. Področje gagatne predmete. V grobu 100 je bila priložena miniaturna Yorka oziroma Eburakuma je bilo v rimski dobi očitno sredi- gagatna kocka ( šče proizvodnje gagatnih izdelkov, od koder so jih verjetno G1159 ) velikosti 0,3 × 0,3 cm ( sl. 65 ), ki ima na ploskvah vrezane od ene do šest pik, v grobu 112 pa sta izvažali po rimskem imperiju. Vendar ta hipoteza zaenkrat bili najdeni dve valjasti gagatni jagodi ( še ni potrjena z analizami. G1283, G1295 ). Gagat je vrsta lignita, najnižje vrste rjavkastočrnega pre Kocke s številkami oziroma aleae ali tudi tesserae so bile na- - moga, ki nastane iz organskih snovi in ima različno trdoto. menjene igram na srečo. Največkrat najdemo koščene koc- Nastane z oglenenjem iz odmrlih delov rastlin v močvirskih ke, obstajajo pa tudi bronaste, steklene, jantarne in gagatne, gozdovih, ki so bili značilni za topla in vlažna geološka ob ki so jih lastniki navadno nosili v usnjenih mošnjičkih. Zraven - dobja. Ob odsotnosti zraka nastane najprej šota, nato pa je sodila tudi posodica (fritilus). lignit. Gagat je na otip topel, zato ga tako lahko ločimo od V Sloveniji točne primerjave miniaturni kocki ne poznamo, črnega stekla, hkrati pa ob drgnjenju nastane statična ele- zaradi njene izjemne majhnosti pa se lahko vprašamo, ali je ktrika, enako kot pri jantarju – zato je razumljivo antično bila res uporabna za kockanje. verovanje v njegove magične lastnosti. V grobovih večkrat najdemo okrasne predmete iz gaga- V preteklosti je gagat veljal za kamen sreče, saj naj bi prina- ta, kot so jagode, zapestnice in obeski oziroma medaljo- šal srečo vsem, ki ga nosijo. Med arheološkimi najdbami ga ni (Parker 2016, 98). Za edini gagatni jagodi iz groba 112 srečujemo že od neolitika dalje. Pri nas ga bolj poznamo in lahko predpostavljamo, da sta bili najverjetneje del ogrlice, najpogosteje srečamo v rimskem obdobju, saj so Rimljani sestavljene iz različnih steklenih jagod. Ker sta se ohranili le verjeli, da amuleti iz gagata privabijo in zadržijo zle sile ter dve, ju ne moremo pripisati večji oziroma samostojni ga- jih odvrnejo od nosilca amuleta, prav tako pa ščitijo pred gatni ogrlici, kakršne poznamo npr. v grobovih Viminacija (Milovanović 2018, 106). Tam so na nekropolah najdišča Pi- rivoj odkrili več grobov, v katerih so bile priložene gagatne ogrlice z jagodami različnih oblik, med njimi podolgovate 118  Podatek kolegice Marije Lubšina Tušek (ZVKDS OE Ptuj), ki se ji 65 Miniaturna gagatna kocka iz groba 100 (G1159). prijazno zahvaljujem za informacijo in ogled najdbe. 94 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 valjaste, podobne najdbam iz Romule (npr. grob 290; Milo- Stekleno posodje vanović 2018, 113, Figs. 1, 5). Grobovi z gagatnimi ogrlicami V kalup pihani izdelki so na tem najdišču datirani v prvo polovico 3. stoletja (Mi-Tehnika pihanja v kalup se je razvila na začetku 1. stoletja lovanović 2018, 111). n. št. (gl. Lazar 2003, 47–49) in prav v tem stoletju najde-Gagatni nakit pa je med drugim poznan iz skeletnih gro- mo med arheološkim gradivom najbogatejši razpon oblik bov na Ptuju, kjer so bili npr. v gr. 22 in 258 na najdišču v kalup pihanega posodja, uvoženega iz sredozemskih in OŠ Ljudski vrt najdeni razdelilci za ogrlice in ogrlice (Vomer italskih delavnic. Pretežno gre za izdelke, namenjene uživa- Gojkovič in Žižek 2015, 31–32, 60). Prav tako je bila v enem nju hrane in uporabi pri mizi ter za hranjenje kozmetičnih od grobov v Dragi pri Beli Cerkvi (grob 21) najdena ogrlica, v in ostalih dišečih snovi. Tudi v Romuli je zastopanega nekaj kateri so bile kombinirane steklene in gagatne jagode. Grob tovrstnega gradiva, med grobnimi pridatki pa v to skupino je datiran v 3. stoletje (Križ 2003, 67, kat. 21.19). sodi en sam izdelek. Tako najprej predstavljamo balzamarij V grobu 100 je bil priložen novec cesarja Nerve (glej prispe v obliki datlja iz jantarno obarvanega stekla (grob 1, G50), - ki je bil izdelan s pihanjem v kalup ( sl. 66 ). Kot rečeno, med vek Alenke Miškec v tej knjigi). grobnimi pridatki je to edini primer steklenega izdelka, na - Stekleni pridatki rejenega v tej tehniki, zato ga obravnavamo posebej. Z redkimi izjemami se med grobnimi pridatki zahodnega V kalup pihane stekleničke, ki posnemajo nagubano površino grobišča Romule pojavljajo v največji meri tisti stekleni pred- datljevih sadežev ali pa tudi površino zunanje lupine man- meti, ki so razširjeni v vsakodnevni uporabi, prevladuje pa dljev, so pogosta oblika v skupini v kalup pihanega stekla. Po namizno in kozmetično posodje. Za razliko od naselbine, delitvi skupin v kalupu pihanega posodja sodijo med izdelke, kjer je zelo dobro zastopano tudi zgodnje imperialno po- ki se pojavljajo v zgodnjeimperialnem obdobju in spadajo v sodje iz intenzivno obarvanega stekla, izdelano s pomočjo zelo priljubljeno skupino izdelkov druge polovice 1. stoletja kalupov (gl. Lazar 2021a; Lazar 2022; in v tej seriji opredeli- (Price 1991, 69). Majhne stekleničke v obliki datljev so ena tev gradiva Petričev Grič in naselbine Romula), je med grob- najpogostejših oblik v kalup pihanih posod 1. stoletja (oblika nimi pridatki pretežno zastopano posodje izdelano v tehniki Isings 78d; Isings 1957). Vzorec njihove površine je valovito prostega pihanja. Kot omenjeno, gre večinoma za posodje, naguban, enako kot je zgubana površina datlja. Tudi barva ki je bilo prvotno namenjeno strežbi in uživanju hrane ozi- navadno oponaša datlje, saj so stekleničke največkrat izde- roma namizno stekleno posodje. Precej je tudi balzamarijev, lane iz jantarno obarvanega stekla (obarvano z dodajanjem kar seveda v grobnih kontekstih ni presenetljivo. Balzamariji železovih oksidov), sledijo številne najdbe iz vijoličnega stekla so bili cenovno najbolj dostopni stekleni izdelki, v njih pa (obarvano z manganom), precej manj pa je poznanih pri- so hranili olja, dišave in druge snovi, ki so bile povezane s merov iz naravno obarvanega stekla (npr. v Nici; Fontaine in pogrebnim obredjem in verovanji. Med njimi najdemo kar Roussel-Ode 2010, 190, no. 96). Primerjave posod, izdelanih nekaj izdelkov z odtisi različnih žigov na dnu. Ti nam govo- iz obarvanega stekla, najdemo tudi v zbirki Eremitaž v Sankt rijo o posameznih delavnicah, obsegu njihovih odjemalcev Peterburgu (Kunina 1997, 280, cat. no. 146, fig. 91, levo). oziroma širini njihove trgovske mreže ter celo o cesarskem monopolu v trgovini z izbranimi dobrinami. Zelo dobro so zastopani tudi pihani izdelki višjega cenovne- ga razreda, narejeni iz dekoloriranega stekla, značilni za ko- nec 1. in 2. stoletje. Od 131 grobov na zahodni nekropoli je steklo prisotno v 40 grobovih, kar pomeni približno tretjino grobov. V 18 grobovih je bila priložena po ena steklena po- soda, v ostalih primerih pa gre za grobove z več priloženimi steklenimi posodami. V večini primerov gre za kakovostne in uvožene izdelke, med njimi so tudi nove, do sedaj v Slove- niji nepoznane oblike, kot je razvidno iz preglednice oblik. V petih grobovih so ohranjene le steklene jagode oziroma je bil priložen nakit, v desetih grobovih pa so bile priložene steklene jagode oziroma ogrlice in stekleno posodje. Stekle- no ogledalo je bilo priloženo enkrat. 66 Balzamarij v obliki datlja iz jantarno obarvanega stekla, pihan v kalup, grob 1 (G50). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 95 Na osnovi različnih oblik stekleničk v obliki datljev je mogo- Številni antični avtorji omenjajo dišeča olja in mazila, ki so če sklepati, da posnemajo vsaj dve različni vrsti datljev. Pre- jih izdelovali iz datljev. Poleg tega naj bi bili datlji pogosto cej debelušasta oblika naj bi ustrezala današnji sorti datljev in običajno novoletno darilo, kot piše rimski pesnik Ovidij medjol (medjool ali medjoul) (tudi naša oblika stekleničke (Fasti I 185–188): sodi v to skupino). Druga skupina izdelkov je bolj ozke in … dogodek naj ustreza okusu in ves potek leta naj bo sladek podolgovate oblike in ustreza sodobni sorti t. i. cesaričinih kot njegov začetek … datljev (Stern 1995, 92). Vendar je dokaj verjetno, da izdelki Navada Rimljanov, da podarijo datlje kot simbol sladkosti, seveda niso bili neposredno povezani s posamičnimi vrsta-lahko razloži veliko priljubljenost malih stekleničk v obliki mi datljev. datljev. Posodica napolnjena s sladkim datljevim oljem pa Večina stekleničk te oblike je bila pihanih v dvodelne kalupe, je bila brez dvoma še toliko bolj primerno in želeno darilo zato na njih opazimo en neprekinjen šiv po celotni dolžini ob novem letu. Ko je ambasador Heroda Velikega obiskal stekleničke. Ustje in vrat stekleničke so nato dokončali pro-cesarja Avgusta v Rimu leta 12 pr. n. št., mu je kot darilo storočno. To obliko stekleničk so začeli izdelovati tik pred prinesel sveže datlje iz Palestine (Stern 1995, 94). sredino 1. stoletja in jo proizvajali verjetno vse do začetka Balzamarij iz groba 1 je bil pihan v dvodelni kalup, saj je ob 2. stoletja (Stern 1995, 93). Najzgodnejše primere teh ste-strani lepo viden šiv ( G50 ), kjer sta se oba dela kalupa stikala. kleničk iz zaključenih kontekstov poznamo iz Trierja, kjer so V Dolenjskem muzeju Novo mesto hranijo v kalup pihan bile najdene v grobu iz klavdijskega časa (Goethert-Pola-balzamarij iz vijoličastega in dekoloriranega stekla z dolgim schek 1977, 96, no. 453). Enako pričajo najdbe iz Pompejev vratom, ki pa je žal brez konteksta, saj ga je muzej pridobil in Herkulanea. Najdbe iz druge polovice 1. stoletja poznamo z odkupom oziroma donacijo (Lazar 2003, sl. 4). Najdba iz Izraela, Krete in Hrvaške (Fadić in Štefanac 2010, 279; Bu-izvira iz rimskih grobov v Budvi v Črni gori, iz nekdanje rim-ljević 2002, 393, kat. št. 1, t. 1). ske naselbine Buthua (Križ et al. 2009, 345, sl. 33j). Velik del Raziskave kažejo, da so bile stekleničke dokaj trpežne in so gradiva tik pred drugo vojno delno raziskanega grobišča jih večkrat napolnili ter ponovno uporabili tudi potem, ko je v Budvi je žal končal po različnih muzejih bivše Jugoslavi-bila originalna vsebina porabljena. O tem pričajo najdbe iz je. Nadaljevanje izkopavanj na tem grobišču pa je odkrilo Španije in Akvileje, datirane v drugo polovico 2. stoletja, kjer helenistično in rimskodobno nekropolo (Marković 2012) z gre očitno za prežitke oziroma dediščino (Stern 1995, 93). veliko količino importiranih, v kalup pihanih izdelkov, med Dve tretjini poznanih najdb teh stekleničk izvira z Bližnjega katerimi najdemo tudi sorodne oblike balzamarijev (Lazar vzhoda, ostala najdišča pa so razpršena po zahodu in vzho- 2016, 21). V grobnih kontekstih Budve se navadno pojavljajo dnem Sredozemlju. Na osnovi strnjenosti najdb ne moremo v parih (Marković 2012, gr. 39, 27/2, A–I/11), pogosto pa je v opredeliti točne lokacije delavnic, široka razprostranjenost grobovih dodan tudi običajen balzamarij (Marković 2012, gr. pa kaže na možno ali verjetno proizvodnjo na palestinski 174, A–I/8). Grobovi z balzamariji v obliki datljev so v Budvi obali ali v poznanih steklarskih centrih Fenicije. V 1. stoletju datirani v 1. in 2. stoletje (Lazar 2016, 25). ta dežela ni bila znana samo po v kalup pihanih steklenih Grob 1 ima poleg balzamarija v obliki datlja med drugim izdelkih, ampak tudi po svojih datljevih palmah. V grščini priložene še zgornji del Merkurjeve stekleničke iz dekolo - sta namreč izraza za Fenicijo ( Phoenike ) in datlje oziroma riranega stekla ( G51 ), spodnji del balzamarija ( G52 ) (La - datljeve palme ( phoinix ) homonima. zar 8.6.5), kvadratno ( G53 ) (3.6.4) in kroglasto enoročajno Antični avtorji omenjajo več vrst datljev, ampak najboljši, po stekleničko (G54) (6.3.8 – nova oblika), jantarni medaljon imenu caryotae, naj bi izvirali prav iz Fenicije. Kot piše Dio- (G46), tri hišaste žare (G55–G57), pečatni oljenki (G62–G63) dor Sicilski v drugi polovici 1. stoletja, naj bi ta vrsta datljev in keramično posodje (G58–G61). slovela ne le po velikosti in sladkobi, ampak tudi po svoji Prosto pihani izdelki sočnosti. Morda tako ni odveč domneva, da je slava njihovih Čaše sadežev navdihnila feničanske steklarje, da so začeli pihati V grobu 28 ( G441 ) je bila odkrita skoraj v celoti ohranjena stekleničke v obliki datljev. večja kroglasta čaša na visoki, posebej pihani nogi, izdela-Zaenkrat ne poznamo ostankov snovi, ki so jih v teh poso-na iz stekla z rahlo rumenkastim nadihom. Izdelek višjega dicah hranili. Relativno majhna prostornina in ozko ustje pa kakovostnega razreda ima izvihano, rahlo profilirano ustje dajeta slutiti, da so v njih hranili dišeča olja in ostale kozme-in po telesu dve skupini plitvih vodoravnih kanelur. Med na-tične pripravke. Večino teh stekleničk so našli v grobovih, šim gradivom čaši ne najdemo povsem točnih primerjav, čeprav je tovrstna uporaba brez dvoma sekundarna. 96 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 čeprav ji je oblikovno zelo sorodna čaša na nogi s Ptuja V grobu 135 se je kot edini pridatek ohranil spodnji del moč- (Lazar 2003, 106, oblika 3.6.5), ki izvira iz grobne celote iz no irizirane konične čaše z rahlo vboklim dnom (G1399). Iz-prve polovice oziroma sredine 2. stoletja (Mikl Curk 1996, redno tanke neokrašene stene kažejo, da bi jo lahko oprede- 164). Glede na kakovost izdelave bi naši čaši našli največ pri- lili kot obliko 3.9.1. oziroma Isings 106 (Lazar 2003, 116; Isings merjav med dekoloriranimi izdelki in jo opredelili kot obliko 1957). Ustje čaše ni ohranjeno, zato bolj točna opredelitev ni IN 42 (Foy et al. 2018, 50). Ta skupina ima enako oblikova- mogoča. V Augstu je to oblika AR 64 in v to skupino sodijo no nogo in ustje, druži pa jih tudi okras vodoravnih vrezov. Primerjave iz Nemčije, Velike Britanije in Francije izvirajo iz grobnih in naselbinskih kontekstov pretežno 2. stoletja (Foy et al. 2018, 50). V grobu 44 je bila priložena čaša gubanka (G650) z nav- zven izvihanim in odrezanim ustjem na visoki, posebej pi- hani nogi. Izdelana je iz dekoloriranega stekla (sl. 67, 68). Oblika nima natančnih primerjav v gradivu s slovenskih naj- dišč in jo lahko opredelimo kot novo obliko 3.5.8 med čaša- mi gubankami, zaradi nizke oblike in posebej pihane noge (Lazar 2003, 97).119 Med najdbami dekoloriranega stekla jo lahko primerjamo z oblikama IN 51 ali IN 53, var. b, ki ima prav tako nataljeno posebej pihano nogo in vrezan okras pod ustjem (Foy et al. 2018, 59–60). Obe obliki se pojavljata od druge polovice oziroma konca 1. stoletja in skozi celotno 68 Čaša gubanka z navzven izvihanim in odrezanim ustjem et al. 2. stoletje (Foy 2018, 60), kar nenazadnje ustreza tudi na visoki, posebej pihani nogi, dekolorirano steklo, grob 44 obdobju največje razširjenosti dekoloriranih izdelkov. ( G650 ). 67 Pridatki groba 44 s stekleno čašo gubanko (G650), in situ. 119  Za pregled novih oblik glej opredelitev stekla v knjigi Ribnica pri Brežicah – Romula, območje Petričev grič (v pripravi). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 97 tako gladke čaše kot čaše s tankim vodoravnim brušenim okrasom. Najdbe teh čaš so značilne za 4. stoletje oziroma čas med letoma 300 in 400 (Fünfschilling 2015, 492). Vrči V grobu 42 je bil priložen manjši enoročajni vrč iz deko- loriranega stekla (G594). Vrč ima lijakasto izvihano ustje z odebeljenim robom, vboklo dno in profiliran ročaj, ostenje je rahlo bikonično oziroma hruškasto. Med opredeljenim gradivom iz Slovenije nima povsem točnih primerjav, zato bi ga lahko opredelili kot novo obliko 5.1.10 – vrči z lijakastim ustjem, hruškastim/bikoničnim telesom in vboklim dnom. Primerjamo ga lahko z izdelki iz dekoloriranega stekla iz Francije in ga opredelimo kot sorodnega obliki IN 290 (Foy et al. 2018, 291). Gre za dokaj pestro skupino izdelkov, ki se v 69 Kroglasta enoročajna steklenička iz groba 1 (G54). so datirani v prvo polovico 2. stoletja, z redkimi izjemami še enoročajnih stekleničk (sl. 69), ki bi jo lahko opredelili kot novo skupino med gradivom v Sloveniji – oblika 6.4.1 – kro - v njegovo drugo polovico (Foy et al. 2018, 291). V grobu 42 glaste stekleničke z ročajem. Steklenička ima cevasto nav - ni bilo drugih steklenih predmetov. naj bi bili v delavnicah severne Italije ali Tessina; pretežno pa Druga steklenička v grobu 1 (G54) sodi v skupino kroglastih podrobnostih razlikujejo po obliki ostenja in okrasa. Izdelani znoter zapognjeno ustje, vboklo dno in profiliran ročaj, ki je Stekleničke in steklenice pritrjen na rame in vrat posode. Dno je ravno in na sredini V grobu 1 sta bili priloženi dve steklenički (G53, G54). Kva- rahlo vboklo. Med dekoloriranim gradivom mu najdemo dratna steklenica z navznoter zapognjenim in sploščenim primerjavo v obliki IN 290, kjer jih avtorica poimenuje vrči ustjem ima širok, gosto narebren ročaj, na dnu pa je odtis brez izliva (Foy et al. 2018, 291). Sorodne oblike najdemo na koncentričnih krogov (G53). Pripada obliki Lazar 6.3.1 ozi- najdiščih severne Italije (Dello, Lombardija; Urbino) in Švice roma Isings 50a (Lazar 2003, 149). Kvadratne steklenice so (Losone, Tessin), najdbe so pretežno datirane v prvo polo- bile prosto pihane in dooblikovane ali pa je bilo telo piha- vico 2. stoletja, pojavljajo pa se tudi še v mlajših kontekstih no v kalup. Sodijo med široko razprostranjeno transportno (Foy et al. 2018, 291). 2003, 152–157). dekoloriranega stekla z zajedo na prehodu vratu v telo in močno vpičenim dnom, ki med poznanim gradivom iz Slo - Značilnost veliko kvadratnih steklenic (in kvadratnih loncev) venije nima točnih primerjav. Lahko jo vzporejamo s stekle - je na dnu vtisnjen okras ali žig v obliki geometrijskih vzor različicah in velikostih (več o proizvodnji in uporabi gl. Lazar V grobu 16 je bila priložena bikonična steklenička (G260) iz posodje od sredine 1. stoletja dalje in se pojavljajo v več - nicami oblike IN 198, s katerimi jo druži oblikovanost ustja, cev, rastlinskih okrasov in tudi črk, okrajšav ali imen (Lazar vratu in dna, zaradi oblike ostenja pa bi jo lahko opredelili 2006b). Slednje so brez dvoma oznake delavnic ali proizva- kot posebno različico te skupine (Foy et al. 2018, 199). Glede jalcev. Med arheološkimi najdbami je ohranjenih tudi ne- na te primerjave, ki jih najdemo v Belgiji, Franciji, Nemčiji, kaj kalupov, s katerimi so odtiskovali vzorce oziroma žige; Italiji in na Cipru, jo lahko umestimo v čas od sredine 2. in najpogosteje so to kamniti kalupi, saj je bil kamen očitno v 3. stoletje (Foy et al. 2018, 199), kar potrjuje tudi grob iz najbolj obstojen, kar je pomembno zaradi vročine taljenega Romule s priloženim novcem Antonina Pija. 2–5; Buljević 2004, 195). Po kakovosti in detajlih izdelave izstopa tudi natančno izde- stekla, in tudi dostopen kot material (Rotloff 1999, 42, Abb. lana steklenička iz dekoloriranega stekla iz groba 32 (G508). Kvadratna steklenica z odtisom koncentričnih krogov na dnu Steklenička z izvihanim in lijakastim ustjem ima na prehodu je bila priložena tudi v grobu 62 (G881), ohranjen pa je le vratu v ostenje tri komaj opazna rebra, rame stekleničke del dna. Ta oblika steklenic ima številne primerjave pri nas je okrašeno z vodoravnimi vrezi in prehaja v kroglast trup, in na drugih rimskodobnih najdiščih. V grobnih kontekstih ki stoji na visoki, posebej pihani nogi. Na osnovi detajlov naših najdišč je najpogostejša med sredino 1. in v 2. stoletju izdelave in skromnega okrasa lahko stekleničko primerja- (Lazar 2003, 149). Velja tudi omeniti, da je bil tudi med pri- mo z izdelki vzhodnosredozemskih delavnic in jo uvrstimo datki na vzhodni nekropoli najden kvadratni lonec z napi- v skupino dekoloriranih izdelkov oblike IN 272 (Foy et al. som oziroma kraticami na dnu (Lazar 2003, 158, sl. 46, 7.1.1). 2018, 271). Primerjave so skromne in jih najdemo pretežno v 98 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 severni Afriki, najbližja po obliki pa ji je steklenička iz groba lahko pripadali loncu oblike 7.2.3., značilnem za drugo po- v Gargareshu v Libiji (Price 1985, no. 52). lovico 1. in 2. stoletje (Lazar 2003, 163). Izdelki te skupine so datirani v 2. stoletje, na osnovi skro- Posodice za olja in dišave mnih najdb iz datiranih kontekstov. Steklenička iz Romule bi V grobovih 32 (G509) in 100 (PN 5864, G1228), tipa bu-po grobni sestavi sodila v sredino 2. stoletja, v grobu je bil stum, sta bili priloženi tudi miniaturni žari identične oblike priložen Hadrijanov novec. prej opisanemu kroglastemu loncu. Interpretiramo ju lahko Žare kot kozmetični posodici, saj v grobovih vsekakor nista imeli funkcije žare. Po detajlih izdelave izvihanega in zataljenega Kroglasti lonci, ki bi v grobu nastopali v funkciji žare, so na ustja in obliki ostenja ju lahko opredelimo kot obliko S 8.2.1 grobišču redki. V grobu 7 so bili najdeni ostanki večje kro - oziroma Is 68 (Lazar 2003, 168; Isings 1957). Časovni razpon glaste žare ( G155 ) ( sl. 70 ). Ustje žare je izvihano navzven njihove uporabe je širok in sega od konca 1. do 3. stoletja, in nato rob cevasto zapognjen navznoter, dno je vboklo. sodeč po grobnih kontekstih (Lazar 2003, 170). Glede na Opredelili bi jo lahko kot obliko S 7.2.2, ki se na sloven - grobni celoti in ostale grobne pridatke bi datacijo v Romuli skih najdiščih pojavlja pretežno med drugo polovico 1. in lahko omejili na čas od konca prvega do prve polovice 2. skozi celotno 2. stoletje, če sodimo po grobnih najdbah in stoletja. primerjavah s Ptuja, Šempetra, Miklavža pri Mariboru in Slovenj Gradca (Lazar 2003, 163). Grobna celota iz Romule Dvoročajna kroglasta steklenička za olja je bila edini prida- ni starejša od sredine 2. stoletja. Miniaturna steklena žara z tek v grobu 136 (G1400). Opredelimo jo lahko kot obliko navzven izvihanim in cevasto zapognjenim ustjem ter rahlo 8.3.2 in ji najdemo primerjave z grobišč v Cerknici in na vboklim dnom pa je bila pridana v grob 100 (G1228) (sl. 71). Ptuju (Lazar 2003, 171). Oblika se glede na poznane grobne Odlomki ustja žare z navzdol zapognjenim ustjem so ohra celote v Sloveniji najpogosteje pojavlja v 2. stoletju (Lazar - 2003, 172). njeni v grobu 15 ( G241 ). Po obliki in zapognjenosti ustja bi V grobu 1 (G51) je ohranjen tudi gornji del (ustje, vrat in del ostenja) Merkurjeve stekleničke iz dekoloriranega stekla. Tudi te stekleničke z dolgim in ozkim vratom sodijo med posodje namenjeno shranjevanju olj in dišav, ime pa so do- bile po podobi Merkurja, ki krasi dna nekaterih kvadratnih stekleničk proizvedenih v italskih delavnicah (Facchini et al. 1995, tav. C: 28; E: 1, 3). Na dnu je prav tako pogosto odti- snjen okras palmete, kombiniran s pikami v vogalih in krati- cami proizvajalca. V tej skupini se pojavljajo tudi stekleničke s šest- ali osemkotnim ostenjem, značilne predvsem za po- dročje obalnega dela Hrvaške (Pulj, Zadar; Fadić in Štefanac 2012, no. 244, 267). V Sloveniji poznamo med objavljenim gradivom le eno v 70 Kroglasta žara iz groba 7, in situ. celoti ohranjeno Merkurjevo stekleničko (oblika 8.4.1). Naj- dena je bila v Drnovem in je žal brez točnih najdiščnih po- datkov. Na dnu ima okras palmove vejice in štiri pike v vo- galih (Lazar 2006b, no. 79). Podoben odtis na dnu najdemo na nekaterih najdbah iz Italije in z drugih evropskih najdišč (Facchini et al. 1995, fig. 6a; tav. D), datiranih v 2. in 3. sto- letje. Odlomek dna stekleničke s preprostim geometrijskim okrasom na dnu izvira tudi z najdišča Longaticum in je bil najdem v plasti iz 2. stoletja (Lazar 2004b, 62, sl. 3: 16). Odlomek stekleničke iz groba v Romuli nima ohranjenega dna, gre pa za posodo kakovostne izdelave iz dekolorirane- ga stekla. Tako sodi v skupino IN 208 (Foy et al. 2018, 208), ki se deli na različice a, b in c; v skupini so zbrane tako rekoč 71 Miniaturna kroglasta žara iz groba 100 (G1228). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 99 vse različice Merkurjevih stekleničk. Datirane so v drugo po- Žigi jasno kažejo na sodelovanje državne administracije lovico 2. in v 3. stoletje. rimskega imperija pri izdelavi in distribuciji oziroma trgovini Balzamariji aromatičnih snovi, ki so jih prevažali in prodajali v teh po- sodah v drugi polovici 2. in na začetku 3. stoletja. Da gre za Balzamariji so v grobnih celotah dokaj številno zastopani, a monopol nad izdelki oziroma vsebino, ki sodi pod nadzor so bili nekateri od njih žal do nerazpoznavnosti poškodova - državne blagajne, dokazujejo žigi iz sosednje Italije z na - ni v ognju. Med zgodnje oblike sodijo balzamariji s trikotno pisom VEC(tigal) MONOP(oliu)M P(atrimoni) IMP(eratoris) oblikovanim trupom in pogosto z zajedo na prehodu vra - CAE(saris) M(arci) A(ureli) (ANT)ONINI (Frova 1971, 38–40). tu v telo, ki so na osnovi poznanih grobnih celot datirani Žal ni jasno za kakšno vrsto ali obliko davka je šlo, brez v drugo polovico 1. in 2. stoletje (Lazar 2003, 181). V gro - dvoma pa oblika žiga potrjuje princip davka, ki je nastal iz bu 1 ( G52 ), grobu 54 ( G756 ) in grobu 130 ( G1361 ) so bili cesarskega monopola. Poleg finančne plati pa prav napis najdeni tovrstni deloma ohranjeni balzamariji oblike 8.6.5 s PATRIMONI aludira na cesarja samega in na ta način ne - trikotnim trupom, značilni za drugo polovico 1. in 2. stoletje posredno priča o garanciji in kakovosti vsebine, ki je bila (Lazar 2003, 181). hranjena oziroma ponujena v teh balzamarijih. Posebej velja izpostaviti balzamarije, ki imajo na dnu žig Pomen napisa na žigih te skupine lahko v širšem kontekstu oziroma napis. V grobu 9 ( G201 ) je bil priložen balzama - povežemo tudi z odtisi novcev na dnu čaš gubank, ki prav rij s širokim vratom in sploščenim trupom s široko navzven tako sporočajo, da gre za izdelke oziroma vsebino pod horizontalno izvihanim ustjem ( sl. 72 ). Izdelan je iz dekolo - cesarskim monopolom, pojavljajo pa se v času od cesarja riranega stekla in sodi med oblike 8.6.12. (Lazar 2003, 178) Nerona do Aleksandra Severa (Fadić in Štefanac 2012, 45). oziroma obliko IN 192 (Foy et al. 2018, 193). Njegova poseb - Odtise novcev poznamo z več evropskih najdišč; 22 najdb nost je žig na ravnem dnu, ki je sicer slabo berljiv, a ga lahko je znanih iz Hrvaške (Fadić in Štefanac 2012, 44, sl. 22), prav opredelimo kot žig iz skupine PATRIMONI. tako jih nekaj poznamo iz Slovenije (Lazar 2004b, 60, sl. 3: Balzamariji z oznakami oziroma žigi PATRIMONI/PATRIMO - 12). Na najdiščih zahodne Francije se opisana oblika balza - NIUM/VECTIGAL PATRIMONIN ali VEC(tigal) MONOP(oliu) marija pojavlja v kontekstih druge četrtine 2. do začetka 3. M P(atrimoni) IMP(eratoris) CAE(saris) M(arci) A(ureli) (ANT) stoletja (Foy et al. 2018, 193). ONINI/PATEVAN so bili najdeni na mnogih evropskih najdi - Le deloma ohranjenemu spodnjemu delu balzamarija iz ščih z območja nekdanjih rimskih provinc. Najdemo jih od groba 59 ( G863 ), ki je prav tako izdelan iz dekoloriranega Velike Britanije preko Nizozemske, Nemčije, Švice, Portugal - stekla, lahko najverjetneje pripišemo enako obliko kot gor - ske in Španije do Italije (Foy 2011; Price 2011; Amrein 2006; njemu. Tudi ta ima na dnu ohranjen slabo berljiv žig oziro - Frova 1971). Lepo število primerjav tem balzamarijem najde - ma napis, ki ga lahko rekonstruiramo kot IANUARI oziroma mo v naši bližini, na obalnem področju sosednje Hrvaške, v celoti kot VOLUMNI IANUARI in je interpretiran kot ime kjer je bilo najdenih devet balzamarijev z različicami žigov ANTONIUS VOLUMNIUS IANUARIUS (Sternini 1994). Balza - PATRIMONI (Fadić in Štefanac 2012, 37, sl. 18), in sicer na mariji s tem žigom so razprostranjeni pretežno v zahodnih najdiščih Asseria, Aenona , Bakar in Zadar (Fadić in Štefanac provincah imperija, poznamo jih iz Velike Britanije, Francije 2012, 137–140). Najdbo brez znanega najdišča hrani tudi Ar - in Italije (Foy in Nenna, 2006, 136). Napis lahko razložimo heološki muzej v Splitu (Buljević 2011, 187). kot ime proizvajalca, žal pa ni jasno ali gre pri tem za iz - delovalca steklene embalaže, torej steklarja, za proizvajalca vsebine ali za trgovca oziroma distributerja. Lahko pa bi ne- nazadnje šlo tudi za osebo, ki je združevala vse tri funkcije. Z več evropskih najdišč poznamo balzamarije različnih oblik, ki nosijo tak žig, sodeč po seriji objav žigov na steklenem posodju z evropskih najdišč (Foy in Nenna 2006, pl. 136, no. 072–076). Iz tega bi lahko sklepali, da je delavnica izdelo- vala stekleničke oziroma balzamarije za hranjenje različnih snovi oziroma izdelkov. Glede na primerjave je mogoče, da je bila proizvodnja umeščena nekje na območju severne ali osrednje Italije. Najjužnejša najdba balzamarija s tem žigom 72 je za sedaj poznana iz Starigrada na Hrvaškem (Fadić in Balzamarij s širokim vratom in sploščenim trupom iz groba 9 (G201). 100 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Štefanac 2012, 41, kat. št. 30). Na osnovi ostalih primerjav Glede na priložen novec Antonina Pija grob 16 ni starejši od in oblike lahko zaključimo, da so bili balzamariji z žigom sredine 2. stoletja. VOLUMNI IANUARI pretežno v uporabi v drugi polovici 2. Omeniti moramo še eno vrsto žiga, in sicer na balzamarijih in na začetku 3. stoletja. iz grobov 25 ( G361 ), 32 ( G507 ), 44 ( G651 ) in 54 ( G755 ). V grobu 16 sta bila priložena dva balzamarija (G259, G262) Balzamariji širokega in rahlo sploščenega trupa ter široke- in steklenička (G260), opredelimo pa lahko le večji balzama- ga vratu, ki se konča s cevasto zavihanim ustjem, sodijo v rij iz dekoloriranega stekla s širokim sploščenim telesom in skupino 8.6.7. (Lazar 2003, 186). Na dnu imajo žig, ki ga močno vboklim dnom in sicer kot obliko 8.6.11. (Lazar 2003, lahko spodaj beremo kot AT.F, nad njim pa OE ali samo O. 178) oziroma obliko IN 194 (Foy et al. 2018, 195), značilno Popolnoma identičen žig poznamo iz groba 1/1977 v Sta- za zahodne province rimskega imperija. Dekolorirani balza- rem trgu pri Slovenj Gradcu (Lazar 2006b; Strmčnik Gulič mariji skupine IN 194 imajo prav tako pogosto žig na dnu, 1981). Črki AT lahko interpretiramo kot okrajšavo imena, npr. večkrat gre prav za žige iz skupine PATRIMONI. Balzamarij iz AT(imetus) f(ecit). Črki v gornji vrsti OE se morda nanašata groba 16 pa ima na dnu odtis oziroma žig, ki ga sestavljata na vsebino, ki so jo v balzamarijih prevažali oziroma proda- črki Mᴤ. Žigu na sorodni obliki balzamarijev ne poznamo jali. Grob v Slovenj Gradcu sodi po ostalih pridatkih na zače- primerjav, edino lahko prepoznamo na dnu kvadratne ste- tek 2. stoletja (Strmčnik Gulič 1981, 368). Na ostalih evropskih klenice z najdišča Brumath v Franciji, kjer sta črki S in M najdiščih so sorodne oblike balzamarijev s podobnimi napisi postavljeni druga nad drugo in uokvirjeni s koncentričnima datirane v 2. in 3. stoletje (Taborelli 1999, 267–77). krogoma (Foy 2006, 468, 472, pl. 4: kat. 268). Balzamariji te Skupina kar štirih balzamarijev z enakim žigom je dokaj oblike so značilni za 2. stoletje in prvo polovico 3. stoletja redka oziroma na naših najdiščih celo izjemen primer. Brez (Lazar 2003, 187), tudi dekolorirani izdelki kažejo enak ča - dvoma je bila v njih transportirana vsebina, uporabljana tudi sovni razpon uporabe (Foy et al. 2018, 195). pri posmrtnih in pogrebnih svečanostih, najverjetneje dišeča Že opredeljena steklenička (G260) iz istega groba ima ceva- olja. Njihova količina odraža rednega dobavitelja, ki je s svo- sto zavihano ustje in dolg vrat (sl. 73), ki je z zajedo ločen od jimi izdelki zalagal naselbino Romula. Zanimivo je, da gre trupa nekoliko bikonične oblike, dno pa je visoko vpičeno. vseh primerih za pokope tipa bustum z bogatimi grobnimi pridatki in priloženimi novci. Slednji izvirajo iz druge četrtine (Hadrijan, grobova 32 in 54) in sredine 2. stoletja (Antonin Pij, grob 44), v grobu 25 pa je bil priložen novec Domicijana (81–96). Žige s tako okrajšavo lahko primerjamo s podobno skupino žigov, ki jih najdemo v Dalmaciji, na najdiščih kot so Stari Grad, Zadar in Senj. Na tam najdenih balzamarijih sorodne oblike so odtisnjene okrajšave QOP/AL.F ali QDE/LPF. Ver- jetno gre za izdelke, ki naj bi nastali v delavnicah severne Italije konec 1. ali v prvih desetletjih 2. stoletja (Mandruzza- to in Marcante 2007, 51). Primerjave tem žigom izvirajo iz Akvileje, prva vrstica pa je v tem primeru interpretirana kot okrajšava za tria nomina lastnika delavnice. Glede na sestavo oziroma kratice žiga in obliko balzamari- jev iz grobov v Romuli, bi smeli domnevati, da tudi balza- mariji iz naše skupine žigov izvirajo iz delavnic severne Ita- lije, kar potrjujejo tudi časovni okvir pridatkov in v grobovih priloženi novci. Omeniti velja še visok balzamarij oziroma stekleničko iz dekoloriranega stekla z gubami na ostenju iz groba 45 (G675), ki ga lahko opredelimo kot obliko 8.6.20. Med sku- pino dekoloriranega stekla sodi k obliki IN 206 ali 207, ki se v Panoniji pojavlja že v prvi polovici 2. stoletja, drugje pa je 73 Steklenička iz groba 16 (G260). Merilo 1 : 2. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 101 pretežno zastopana konec 2. in v 3. stoletju (Foy et al. 2018, V grobovih 36 (G558), 57 (G789–G792) (sl. 74) in 112 206–207). (G1278–G1280) so se ohranile enojna (G1280), dvojna Ostali balzamariji priloženi v grobovih zahodne nekropole (G1279) in celo trojna (G1278) jagoda iz dekoloriranega stekla z zlato folijo. Jagode z uporabo zlate ali srebrne fo - so manj posebni od predhodno opisanih in ne odstopajo lije (tipa VIII.1 in VIII.2; Giovannini 2008, 158) so služile kot od že znanih in opredeljenih oblik balzamarijev s slovenskih nadomestek bolj dragocenih materialov, folija med plaste - najdišč. ma stekla pa je vedno gladka, brez raznovrstnih rastlinskih V grobovih 1 ( G52 ), 54 ( G756 ) in 130 ( G1361 ) so bili naj - okrasov, kot jih poznamo pri steklenih posodah. Tovrstne deni deloma ohranjeni balzamariji oblike 8.6.5 s trikotnim jagode se pojavljajo pretežno v cilindrični ali okrogli izvedbi, trupom, značilne za drugo polovico 1. in 2. stoletje (Lazar pri izdelavi pa prevladuje uporaba dekoloriranega stekla, 2003, 181). čeprav so ponekod poznane tudi drugačne izvedbe (Spaer Balzamarij iz groba 15 ( 2001, 130). Jagode so zaradi sestave stekla precej podvrže- G232 ) s sploščenim telesom in viso - kim vratom pripada obliki 8.6.11, značilni za čas med kon ne razpadanju, zelo dobro se ohranijo le v zelo suhem oko- - cem 1. in začetkom 3. stoletja (Lazar 2003, 187). lju, zato najdbe ne odražajo več bleščeče in sijoče površine, ki so jo imeli originalni izdelki. Dva manjša balzamarija iz groba 32 pripadata obliki 8.6.8 ( Pregled večjega števila najdb tovrstnih jagod je pokazal, da so G505 , G506 ). Prehoda iz vratu v telo pa ne poudarja nata - ljena nit, ampak rahla zajeda. bile izdelane z raztegovanjem in rezanjem (Spaer 2001, 131). Oblika balzamarija v grobu 44 (G1020) sodi v skupino 8.6.7, gnjeno cevko dekoloriranega stekla so po ohlajanju ovili s tan To je bilo mogoče zaključiti po vidnih vzdolžnih linijah. Razte- vendar na dnu nima žiga tako kot zgoraj opisani balzamari- ko plastjo zlate folije, ki so jo na steklo verjetno pritrdili z neke - ji. Drugi, manjši balzamarij (G1019), pa sodi v skupino 8.6.8. vrste lepilom. Preko tega so nato povlekli drugo, nekoliko ve- Balzamarij v grobu 107 (G1262) s kroglastim trupom in rahlo čjo cevko dekoloriranega stekla. Tako pripravljena sestavljena vboklim dnom pripada obliki 8.6.14, ki se pojavlja v 2. in 3. palička je bila nato pritrjena na kovinski drog, segreta in obli- stoletju (Lazar 2003, 190). Primerjave mu najdemo v grobo- kovana. Kaže, da so v nekaterih primerih pripravljeno cevko še vih Ptuja in Brezja nad Zrečami (Lazar 2003, 191). dodatno segrevali in raztegovali pred končnim oblikovanjem Jagode jagod. Nekatere jagode so oblikovali posamično, druge pa po več skupaj. Tak način je bil brez dvoma uporabljen pri dvojnih Med nakitnimi izdelki prevladujejo različne steklene jagode, ali trojnih jagodah, ko so s posebnim orodjem ali morda ka - ki pa se pojavljajo pretežno posamično, iz grobnega konte - lupom oblikovali segmentirano površino, ki je bila nato razre - ksta pa je bilo jasno, da so bile del ogrlic. Med bolj zanimive zana v jagode (gl. Spaer 2001, 131, Fig. 57). V nekaterih prime - najdbe spadajo jagode z zlato folijo, prav tako pa bomo rih so nato dodelali robove jagod, še večkrat pa so jih pustili na tem mestu obravnavali melonaste jagode, čeprav niso neobdelane, kar omogoča tudi vpogled v tehniko izdelave. izdelane iz stekla. Verjetno je, da so bile jagode, ki so jih po rezanju še toplotno Jagode z zlato folijo obdelali, helenistične ali rimskodobne izdelave. Delavnice teh jagod naj bi izvorno delovale v Egiptu, ki je dolgo časa veljal za rojstni kraj tehnike uporabe zlate folije (Spaer 2001, 133). Danes vemo, da to niso bile edine delav- nice teh izdelkov, saj jih najdemo širom imperija. Potrjene so helenistične delavnice na Rodosu, pomembno vlogo pri teh izdelkih pa sta brez dvoma imeli tudi Vergina in Olimpija (Ignatiadou 2010, 419). Do začetka rimske dobe se je njihova proizvodnja razširila v več središč po Sredozemlju. Po primerljivih najdbah sodeč, so te jagode lahko samostoj- no sestavljale ogrlice, še pogosteje pa so bile kombinirane z drugimi steklenimi jagodami raznih barv in oblik (Spaer 2001, kat. 238, 239). Enako lahko sklepamo za ogrlice oziroma ostanke ogrlic 74 Jagode z zlato folijo in bronasti spiralni obročki iz groba iz grobov zahodne nekropole, kjer so poleg jagod z zlato 157. 102 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Glede na različne oblike jagod v posamičnih grobovih lahko sklepamo, da so bile nanizane na ogrlice v zelo različnih kombinacijah, lahko bi rekli brez pravega reda, v nekaterih grobovih pa gre tudi za ostanek več ogrlic glede na po- kop (grob 112). V večini grobnih celot se pojavljajo prete- žno posamično ali kot edine najdbe, zato jih časovno lahko opredelimo le na osnovi ostalih primerjav, kar pomeni širok časovni razpon med 1. in 3. stoletjem, glede na datacijo gro- bov na nekropoli. Melonaste jagode 75 Izbor različno oblikovanih barvnih steklenih jagod iz Med gradivom zahodne nekropole Romule so bile me- groba 101. lonaste jagode najdene le v grobu 95, pridane pa so bile folijo navadno najdene tudi druge oblike jagod iz obarva tri (G1146–G1148) (sl. 76). Kot najdbe jih poznamo v ar- - heoloških kontekstih civilnih in vojaških naselbin oziroma nega stekla (grobovi 36, 57, 101, 112). V omenjenih grob - postojank, redkeje pa jih srečamo kot grobne pridatke, če nih celotah se večinoma pojavljajo posamično ali kot edine sklepamo po objavljenih grobiščih z območja jugovzhodnih najdbe (z izjemo groba 112), zato jih lahko časovno oprede - Alp (npr. Neviodunum, Emona, Ptuj). Jagode, ki imajo oste - limo le na osnovi ostalih primerjav. nje narebreno kot melona oziroma dinja (bolj natančno je Jagode iz obarvanega stekla in brezbarvne jagode se po - to kantalupska melona), so najpogosteje različnih odtenkov javljajo v naslednjih grobovih: grob 4: G10, grob 6: G116 , turkizne barve, ponekod pa se pojavljajo tudi odtenki te - G117 , G118 , grob 36: G554 – G558 , grob 101: G1391 – mno modre (npr. Ptuj vojašnica – v tisku). Po velikosti sodi - G1397 ( sl. 75 ), grob 112: G1281 – G1282 . Različne oblike in barve steklenih jagod se pojavljajo v petih grobovih kot edini pridatek iz stekla, nekateri pa spremljajo še ostale steklene pridatke. Izdelane so iz dekoloriranega stekla ter stekla obarvanega svetlo in temno modro, zeleno, medeno rjavo in rdeče. Njihove oblike so kvadratne, poli- edrične, cilindrične, valjaste z odebelitvijo ali pa enostavne kroglaste oziroma prstanaste. Po delitvi Annalise Giovannini, ki je razdelila jagode iz Akvileje, pripadajo naslednjim obli- kam (Giovannini 2008, 156): 76 Primer melonaste jagode iz groba 95. Skupina II združuje preproste prstanaste jagode večjih ali manjših dimenzij: jo jagode iz groba 95 med majhne oziroma klasično velike Tip II.2 – jagode prstanaste oblike majhnih dimenzij; jagode (premer med 1,2 in 1,8 cm), rebra so enakomerno zastopane so modra, svetlo modra in jantarno rjava barva izdelana, telo jagod pa je gosto narebreno. (grobovi 36, 101, 112). Jagode, ki so pogosto obravnavane med steklenim gradi - V skupino VIII so uvrščene jagode z zlato ali srebrno folijo: vom, posebnimi najdbami ali nakitnimi predmeti, niso izdela - Tip VIII.1 – jagode z zlato folijo (grobovi 36, 57, 112). ne iz stekla, ampak iz posebnega materiala, ki je v arheološki Skupini XI pripadajo enobarvne jagode z gladko površino: literaturi opredeljen z različnimi pojmi. Egiptologi uporabljajo • Tip XI.1 – kroglaste ali sferoidalne (grobovi 16, 36, 101, izraz fajansa, egiptovska fajansa, kremenčeva (kvarzitna) fa - 112), jansa ali celo steklena pasta (Höpken 2003, 355), za najdbe • Tip XI.4 – valjaste oziroma cilindrične (grob 112), z Bližnjega vzhoda je pogost izraz frit, kremenčev frit ali ste - • Tip XI.5 – poligonalne ali kvadratne (grobovi 4, 6, 101), kleni frit (Wartke 1999, 53; Höpken 2003, 355). Edini antični • Tip XI.6 – bikonične, izraz, ki ga poznamo za ta material, je egipčanski tjehenet, • Tip XI.7 – podolgovate bionične ali z odebelitvijo v ki pomeni bleščeči, sijoči (Schlick-Nolte 1999, 21). Iz rimske - sredini. ga obdobja ne poznamo besede, ki bi opisovala ta material. Skupini oziroma tipu XII pripadajo poliedrične jagode mo- Številni sodobni izrazi v zvezi s tem napačno omenjajo ste- dre ali tudi zelene barve (grobovi 6, 101, 112). klo. Novejše raziskave in objave večinoma uporabljajo izraz Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 103 kvarzitna keramika, kajti osnovna sestavina tega materiala je dobro raziskanih grobišč, npr. v Emoni in na Ptuju (Palača kremenčev prah oziroma moka, dobljena iz zdrobljenega ali Gradis – Petru 1972, t. 111: 6; Ptuj, grob 742 – Istenič 2000, mletega kremenčevega peska, kosov kremena ali prodnikov t. 166: 1–13). Jagode v grobu 95 so bile del grobne celote s (Wartke 1999, 53; angl. „silica-ceramics“; Kühne 1999, 106). fibulo Almgren 73. Izdelava predmetov iz te zmesi je tehnološko na meji med Miniaturno ogledalo proizvodnjo stekla in keramike. Kemijska reakcija sestavin in V grobu 70 (G710) je bilo med pridatki ohranjeno osemko-proces taljenja ustrezata proizvodnji stekla, postopka hla-tno stekelce, ki je pripadalo miniaturnemu ogledalu, nava-dnega oblikovanja zmesi in pečenja oziroma žganja za utr-dno vdelanemu v svinčen okvir, ki pa v našem primeru žal ni ditev izdelka, pa ustrezata proizvodnji keramike. Surovina ohranjen. Do sedaj znane najdbe podobnih ogledal izvirajo za proizvodnjo je kremenčev pesek, pomešan z vodo in or-s celotnega območja rimskega imperija, poznamo jih z naj-ganskim vezivom, ki vsebuje sodo ali natron. Te alkalne soli dišč, kot so Trier, Köln, Nijmegen, Augst, Črno morje, Olbia. delujejo kot topilo, ki znižuje temperaturo taljenja. Odvisno S slovenskih najdišč prav tako poznamo kar nekaj sorodnih od razmerja sestavin ločijo čisto kremenčevo keramiko, ste-najdb iz grobnih kontekstov, omenimo pa vsaj tri neposre-klasto kremenčevo keramiko in kremenčevo maso. Najbolj dne primerjave med grobnimi najdbami, in sicer na Ptu-klasična je prva mešanica, pri drugi je dodano zdrobljeno ju (Lazar 2004a, 78, sl. 92), Školaricah oziroma Križišču pri steklo, tretji pa je kot dodatno vezivo dodana fina glina Spodnjih Škofijah (grob 29; Lazar 2004a, 78, sl. 93; Novšak (Höpken 2003, opomba 25). et al. 2019, 106–107) in v emonskem grobu 246 z dvogum-Za izdelavo rimskih melonastih jagod so verjetno uporabljali basto noriško-panonsko fibulo (Petru 1972, t. 25: 1). predvsem drugo vrsto mešanice, ki so jo ročno oblikovali. Iz V ženskih grobovih pogosto najdemo kar nekaj pridatkov tega izhajajo tudi razlike v velikosti, številu reber in ponekod oziroma pripomočkov za osebno in kozmetično nego, tudi precej neenakomerna izdelava oziroma oblika jagod zato najprej pomislimo, da gre tudi v primeru miniaturnega (Abegg 1989, Taf. 2). Potem ko so jih oblikovali, so jagode ogledala za predmet osebne nege. Vendar bi v tem primeru posušili in nato v procesu žganja utrdili pri temperaturi ok. pogrešili, saj je dejanska površina ogledala le okrog 2 cm, 900 °C. zato uporaba v tem smislu ni verjetna oziroma smiselna. Dokaze o proizvodnji melonastih jagod poznamo iz Kölna, Svinec, iz katerega so izdelani okvirji teh miniaturnih ogle-kjer so v taboru renske flote ( classis Germanica ) v Alteburgu dal, je poleg tega izredno mehak in neprimeren za izdelke (Köln) odkrili dokaze o proizvodnji jagod iz začetka 2. sto-vsakdanje uporabe. letja (Höpken 2003, 357). To dokazuje, da niso vse najdbe Do sedaj znane najdbe teh ogledal pretežno izvirajo iz svetišč, vzhodnega ali egipčanskega izvora, ampak so obstajale tudi npr. kot votivni darovi pri ženskih kultih, in z grobišč. V grob-delavnice po zahodnem delu imperija (Höpken 2003, 361). nih kontekstih lahko te najdbe zato opredelimo kot opremo Melonaste jagode so lahko nosili nanizane v ogrlici (primer pokojnika in ne kot predmet osebne uporabe. Okvirji ogledal, npr. Emona), samostojno ali v kombinaciji z drugimi jago-ki, mimogrede, niso le kvadratna, ampak tudi okrogla, z ročaji dami, posamično pa so jih nosili kot amulete in so imele ipd., so bili izdelani iz svinca. Ne samo zato, ker je bil poceni apotropejski značaj. Še danes jih na Orientu posamezniki in enostaven za oblikovanje, ampak tudi zato, ker so barvo nosijo kot talisman proti zlobnemu/hudičevemu pogledu svinca tradicionalno povezovali s podzemnim svetom in ma-(Höpken 2003, 353). gijo. Z območja Črnega morja poznamo na okvirjih npr. upo-V rimskem obdobju so melonaste jagode večinoma poznali dobitve Bakha, Silena, Pana in Satirov; enake upodobitve so v dveh velikostih. Manjše so služile kot nakit ali amuleti, ve- bile prepoznane tudi na okvirju ogledala s Križišča (Novšak et čje pa velikokrat kot okras na vojaški opremi konjenikov ali al. 2019, 108). Iz Akvinka (Aquincum) na Madžarskem pozna-tudi pri tovornih živalih (Höpken 2003, Abb. 15: 353). mo najdbe ogledal z napisi, kot so na primer darilo za lepo Posamične najdbe manjših melonastih jagod v grobnih ali žensko, za lepo dušo, utere felix, ipd. Velikokrat so ta darila in napisi povezani s kulti ženskih božanstev kot so Venera, Sele - naselbinskih kontekstih so večinoma interpretirane kot ta - na, Izida, Junona … (Baratta 2014, 712). Vzporednice najdemo lismani oziroma amuleti, redkeje pa jih srečamo nanizane s pojmi, kot so lepota, mladost, zdravje in prezgodnja smrt. v ogrlice, pri nas jih poznamo v večjem številu predvsem z Tako lahko zaključimo, da ta miniaturna ogledala sodijo v sivo območje med religijo in magijo, še posebej, če upoštevamo omenjene napise in posvetila, ki so ohranjeni na svinčenih okvirjih teh ogledal. 104 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Ogledala s kvadratnimi okvirji so bolj pogosta na najdiščih za- Običajno je številčnejše fino posodje,126 med njimi fini lonci, hodnega dela imperija, njihova uporaba pa je časovno široka vrči, čaše, sklede in skodele ter izjemno pogosti krožniki.127 in naj bi trajala od 1. do 4. stoletja, morda celo do začetka V več primerih so bile v grobove pridane bogato okrašene srednjega veka (Kock in Sode 2002). Kot menijo raziskovalci, kadilnice.128 Tudi nabor pridatkov grobe keramike večinoma naj bi v francoskem Arlesu obstajala delavnica teh izdelkov, ki obsega posodje lokalne oziroma regionalne proizvodnje. je bila aktivna v 2. in 3. stoletju (Triester 1996). Ta časovni okvir Med njimi prevladujejo lonci, prisotni pa so še primerki tri- je tudi najpogostejši za danes poznane datirane kontekste na nožnikov in pokrovov. V grobove so bile razmeroma pogo- francoskih najdiščih, medtem ko naj bi bile na najdiščih se- sto pridane tudi oljenke. verno, npr. v Kölnu, te najdbe pogoste v celotah druge polo- Hišaste žare vice 3. in prve polovice 4. stoletja (Foy et al . 2018, 330, oblika Hišaste žare so ena izmed zanimivejših in vprašanja vzbuja-IN 325). Primerljive najdbe iz Sloveniji izvirajo iz obdobja 1. jočih keramičnih oblik posodja, ki jih najdemo na zahodnem (Emona – grob z noriško-panonsko dvogumbasto fibulo) do grobišču Ribnice, seveda pa tudi drugod. O njih so poleg 3. stoletja (Školarice, grob 29: Novšak et al. 2019, 109). Petra Petruja, ki jim je posvetil več študij, med njimi najbolj Keramični pridatki obsežno v letu 1971 (Petru 1966; Petru 1971), pisali še drugi (v sodelovanju z Ano Kovačič) avtorji (na primer: Gregl 1987; Gregl 1997; Križ 2003; Mason Keramični pridatki in Županek 2018; Udovč 2022b; Vojakovič in Novšak 2022 120 v grobovih Ribnice pri Brežicah obse - in drugi). Gre za obliko posode, ki jo najdemo izključno v gajo širok nabor predmetov, med njimi hišaste žare, 121 iz - rimskodobnih grobovih jugovzhodne Slovenije in na pro - delke fine keramike, 122 grobe keramike, 123 transportnega storu severozahodne Hrvaške. Njihova razprostranjenost posodja 124 in oljenk. 125 v največji meri geografsko sovpada z območjem, ki so ga Nabor pridatkov fine keramike, večinoma lokalne ali regi - pred prihodom Rimljanov poseljevali Latobiki, posamezni onalne proizvodnje, obsega fino posodje, kot so na pri - primerki hišastih žar pa so bili odkriti še v Šempetru (Kolšek mer primerki sigilatnega posodja in keramike tankih sten. 1977, t. 4: 1) in Zagrebu (Gregl 1997, 35, kat. št. 45), nekaj primerkov pa tudi v Emoni.129 120  Keramičnemu posodju je bila opredeljena oblika, v kolikor je ohra- Na Ribnici pri Brežicah so bili v štirih grobovih odkriti primer- njenost izdelka to dopuščala, način izdelave in faktura pa sta bila ki osmih hišastih žar. V grob 1 so bile pridane tri (G55–G56 opredeljena na osnovi vizualne in makroskopske metode (barva, in G57), v grob 2 je bila pridana ena (G78), v grobu 7 zida-struktura lončarske mase v preseku, premaz). Natančni opisi faktur ne grobnice 1 sta bili pridani dve (G156–G157), v grob 30 so dostopni v prilogi 3, opisi oblik lončenine pa v prilogi 4. pa sta bili ravno tako pridani dve hišasti žari (G476–G477). 121 Na primer: G55, G56, G57, G78, G156, G157, G476 in G477. 122 Na primer: G58, G79, G80, G81, G104–G106, G119, G158–G163, G181, G198, G224, G235, G270–G272, G290, G291, G310–G312, 126 Keramika je razdeljena na fino in grobo (glede na fakturo). Med G318, G319, G322, G323, G362, G375, G437–G438, G443, G449, fino keramiko, izdelano iz finozrnatih lončarskih mas z dodelano G452, G453, G454–G456, G478–G482, G485–G487, G511–G513, gladko površino sodijo vse oblike t. i. finega namiznega posodja, G533–G538, G547, G575, G589, G595–G598, G603, G623, G652- kot so na primer sigilata in keramika tankih sten, kakor tudi izdel- -G569, G687–G692, G701, G707, G712–G714, G727, G736–G738, ki običajne fine keramike, ki je bila pretežno namenjena postrežbi G743, G746, G757–G759, G764–G766, G778–G781, G820-G825, (lahko tudi namizna keramika). Med grobo keramiko pa sodijo vse G865, G870, G882, G883, G890–G892, G901–G904, G950, G956, tiste oblike posodja, ki so izdelane iz drobnozrnatih in grobozrnatih G992–G994, G1022, G1034, G1039, G1052, G1053, G1072, G1082, lončarskih mas z bolj grobo površino (lahko tudi kuhinjska keramika). G1087, G1088, G1091, G1092, G1098, G1105, G1112–G1116, 127 Na primer: G59, G82, G83, G107, G108, G109, G110, G111, G1120, G1124, G1130, G1138, G1143, G1139, G1150–G1153, G112, G113, G120, G196, G273, G274, G275, G276, G277, G278, G1244, G1251, G1263–G1266, G1269, G1270, G1273, G1284, G279, G313, G363, G380, G443, G444, G450, G559, G622, G660, G1300, G1301, G1303, G1305, G1311, G1314, G1315, G1319, G661, G663, G676, G677, G693, G705, G706, G721, G722, G730, G1339, G1344, G1349, G1350–G1355, G1358, G1363–G1366, G744, G745, G760, G761, G762, G763, G767, G768, G769, G770, G1370, G1371, G1373, G1374. G771, G782, G783, G784, G785, G826, G828, G829, G830, G831, 123 Na primer G202, G288, G321, G445, G515, G526, G599, G665, G893, G894,G895, G905, G906, G951, G952, G957, G983, G995, G748, G772, G984, G997, G1055, G1083, G1106, G1142, G1274, G996, G1073, G1079, G1096, G1099, G1100, G1116, G1144, G1376, G1320. G1245, G1246, G1271, G1296, G1297, G1308, G1375. 124 Na primer: G228, G283, G284, G873, G1016, G1059, G1075. 128 Na primer: G190, G365, G865, G1057, G1056. 125 Na primer: G62, G63, G316, G323, G366, G439, G601, G602, 129 Sonja Petru je v publikaciji Emonske nekropole objavila sedem G625, G669, G696, G773, G832, G851, G871, G1015, G1023, hišastih žar (Petru 1972, t. 107: 12–17), vse brez najdiščnih konte- G1058, G1094, G1108, G1137, G1158, G1210, G1211, G1247, kstov, tako da bi lahko bila njihova prava provenienca tudi nekoliko G1286, G1381. vprašljiva. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 105 Delež grobov, v katerih so bile pridane hišaste žare, na Rib- Hišaste žare z zaobljenimi podolgovatimi oblikami ostenja nici predstavlja zgolj 3 % vseh grobov. so združene v obliko H 1 s tremi različicami. V različico H Njihove oblike so zelo raznolike. Na osnovi oblikovanosti 1.1 sodijo hišaste žare zaobljenih podolgovatih oblik, ki se zožujejo proti nizkemu prstanastemu dnu. Zgornji deli so ostenja, odprtin za vratca in strehastega oziroma gumba - oblikovani v konično streho s poudarjenim zaključkom s stega zaključka smo jih razvrstili v tri osnovne oblike z več koničnim gumbom. Vratca so pri tej različici postavljena v različicami ( sl. 77 ). zgornjem delu posode in so trapezoidne oblike. Okras je 77 Preglednica oblik hišastih žar. Merilo 1 : 6. 106 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 80 Hišasta žara iz groba 1 (G57). praviloma vrezan v vodoravnih nizih. Hišasti žari oblike H 1.1 sta bili odkriti v grobovih 1 (G55) (sl. 78) in 30 (G477). Hišaste žare oblike H 1.2 so močno zaobljeno podolgova- te, rahlo bikonične oblike, ki se blago zožuje proti nizke- mu prstanastemu dnu. Zgornji del je oblikovan v profilirano 78 konično obliko strehe, ki je z razčlenjenimi plastičnimi rebri Hišasta žara iz groba 1 ( G55 ). ločena na tri dele. Streha se končuje s sploščenim gum - bom. Vratca z luknjo trapezoidne oblike so v sredinskem delu posode. Takšna žara je bila odkrita v grobu 1 (G56) (sl. 79). Hišaste žare oblike H 1.3 so trebušaste oblike. Del z odprtino za vratca je od ostalega dela posode oddeljen z dvema vodoravnima razčlenjenima rebroma. Zgornji del (streha) je oblikovan iz dveh delov, vrh je kroglaste oblike z majhnim zaobljenim stožčastim gumbom. Odprtina je viso- ko v zgornjem delu posode in je trapezoidne oblike. Dno je vboklo. Tako oblikovana žara je bila priložena v grobu 7 (G156) (sl. 77). Bikonične oblike hišastih žar, bolj togega in ravno oziroma cilindrično oblikovanega ostenja, so združene v obliko H 2. Na Ribnici pri Brežicah so prisotne v dveh različicah. V obliki H 2.1 so združene hišaste žare bikonične oblike s ci- lindričnim sredinskim delom trupa in s kvadratno oziroma romboidno odprtino. Strehe teh žar so konične, gumbi pa veliki in strehaste oblike. Žari te oblike sta bili najdeni v gro- bu 2 (G78) in grobu 30 (G476). Druga različica bikoničnih hišastih žar so žare s cilindričnim sredinskim delom, ki se rahlo zožuje proti vrhu (oblika H 2.2). V sredinskem delu 79 žare so vratca trapezoidne oblike. Pri tej različici ni ohranjen Hišasta žara iz groba 1 ( G56 ). zgornji del žare. Žara takšne oblike je bila priložena v grobu 7 (G157) (sl. 77). Najbolj zanimiva oblika hišastih žar pa je oblika H 3. To je hišasta žara, ki je sestavljena iz dveh delov. Za spodnji del je Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 107 bila uporabljena skleda, posnetek oblike Drag. 25, v katero (grobnica 7). Grobovi z najdišča Drnovo 2 so datirani v 2. so bila naknadno izrezana vratca dokaj pravilne pravoko- in 3. stoletje (Vojakovič in Novšak 2022, 107), raziskovalci tne oblike. Za zgornji del žare pa je bil uporabljen konični pa zaradi skromnih pridatkov v posameznih grobnicah do- pokrov z rogovilastim izvihanim robom (držaj se ni ohranil). mnevajo, da so bile nekatere izmed njih izropane že v antič- Primerek dvodelne hišaste žare, oblike H 3, ki je na izviren nem ali polpreteklem času (Vojakovič in Novšak 2022, 105). način poustvaril primarno in tako zelo značilno obliko po- Po številu poznanih hišastih žar daleč izstopa območje sode, je bil odkrit v grobu 1 ( G57 ) ( sl. 77, 80 ). Za enkrat je naselbine in nekropol v Drnovem oziroma Neviodunu. Te najdba iz Ribnice pri Brežicah edini znan primerek dvodelne najdbe sta objavila Sonja in Peter Petru leta 1978. Njuna hišaste žare. objava temelji pretežno na fondu Pečnikovih izkopavanj na Hišaste žare iz Ribnice pri Brežicah so izdelane iz zelo fino območju Drnovega, gradivo teh posegov pa hrani Narodni prečiščene lončarske mase, brez vidnih vključkov. V vseh muzej Slovenije. Zaradi poznanih zgodovinskih okoliščin primerih so izdelane na vretenu in oksidacijsko žgane. Bar- muzejsko gradivo nima znanega natančnega arheološkega va preloma ostenja je rdečerumena. Imajo mehko površi- konteksta oziroma ohranjenih grobnih celot. Opredelitev in no, ki je lahko premazana s premazom temno rdeče (G55, interpretacija sta zato lahko temeljila predvsem na oblikovni G157), rdeče (G476–G477), oranžnordeče (G56), svetlo rja- analizi najdb. Te najdbe so bile v veliki meri tudi podlaga vooranžne (G78) in rdečeoranžne barve (G57). Premaz je za Petrujevo študijo o hišastih žarah Latobikov (Petru 1971). lahko nanešen samo na zunanji strani, na notranji in zunanji Naslednje bližnje najdišče, na katerem so hišaste žare pri-strani, lahko pa tudi samo na delu zunanje površine ( G476 ). sotne v pretežnem številu odkritih grobov, je najdišče Veliki V enem primeru na žari premaza ni bilo opaziti ( G156 ), pra-Kamen (Uršič 1985, 19). Tu je bilo ob zaščitnih izkopavanjih viloma pa je premaz ohranjen le v sledovih. leta 1962 odkritih pet zidanih grobnic okrogle in kvadratne Hišaste žare iz Ribnice pri Brežicah so v več primerih tudi oblike. V štirih izmed njih je bilo najdenih kar devet hišastih okrašene; enostavno, z vodoravnimi vrezi, ki poudarjajo žar. V grobu 3 so bile priložene štiri, v grobovih 2 in 5 po posamezne odseke žare, kot so na primer žare iz grobov dve in v grobu 1 ena sama hišasta žara (Uršič 1985, 21–25). 1 (G55) in 30 (G477). Obe sodita v obliko žar H 1.1. Lah- Na trasi avtoceste Ljubljana–Obrežje so bili v Dragi pri Beli ko so okrašene z vodoravnimi kanelurami, kot je na primer Cerkvi odkriti in v letu 2002 raziskani rimskodobno grobišče žara iz groba 1 ( G56 ) oblike H 1.2, ali pa žara iz groba 7 ter deli obcestne postojanke (verjetno Crucium ) (Križ 2003; ( G157 ) oblike H 2.2. Bogato, z dvema z odtisi razčlenjenima Udovč 2022b). Na grobišču je bila odkrita grobna parcela, rebroma in pasovi koleščkanja v zgornjem delu ostenja, je enajst zidanih grobnic, deset žganih in pet skeletnih gro - okrašena žara oblike H 1.3 ( G156 ). Okras dvodelne žare je bov (Udovč 2022b, 23). V sedmih grobovih so bile prilo - vezan na originalen okras posnetka sklede tipa Drag. 25, ki žene hišaste žare. V treh grobovih je bila pridana po ena je okrašen s pasom peresnega okrasa, kar med vsemi po - hišasta žara (grobovi 3, 20, 21), v dveh sta bili pridani po dve znanimi hišastimi žarami predstavlja unikat, tako kot dvodel - (grobovi 7, 10 in 14), v enem grobu pa so bile priložene tri na žara sama po sebi ( G57 ). hišaste žare (grobnica 1) (Udovč 2022b). Primerjave odkritim hišastim žaram na Ribnici pri Brežicah Jugovzhodno od Romule pa moramo omeniti še najdišče najdemo na številnih rimskodobnih najdiščih jugovzhodne Gornja vas pri Žumberku na sosednjem Hrvaškem, na kate - Slovenije in na prostoru severozahodne Hrvaške. Najbližje rem so v sedmih kamnitih grobnicah prav tako odkrili prida - Ribnici so bile hišaste žare odkrite ob izkopavanjih grobi - ne različne oblike hišastih žar. Večinoma so bile v grobnice šča na najdišču Dvorce pri Čatežu v devetdesetih letih 20. priložene posamično, v primeru dveh grobnic pa sta bili v stoletja. Z najdišča, ki žal še ni v celoti objavljeno, poznamo grob priloženi po dve žari (Gregl 1997, 57). Na osnovi grob - pet hišastih žar. Žare so bile tudi na tem najdišču pridane v nih pridatkov avtorji sklepajo, da je bilo grobišče v upora - pravokotne, s kamnitimi ploščami obložene grobove in v bi od sredine 1. stoletja do časa Markomanskih vojn (Gregl okrogle zidane grobnice (Bavec 2016). 1997, 79). Večje število hišastih žar je bilo odkritih tudi ob zadnjih iz- Poleg izpostavljenih najdišč, na katerih so hišaste žare zasto-kopavanjih rimskih nekropol na območju Drnovega. Sku-pane v večjem številu, velja omeniti, da jih najdemo tudi na pno je bilo v šestih pravokotnih zidanih grobnicah odkritih drugih nekropolah z območja Dolenjske in Posavja, vendar devet hišastih žar, pri čemer je bila v štiri zidane grobnice se na njih pojavljajo v manjšem številu, ali pa najdišča še pridana po ena hišasta žara (grobnice 1, 16, 17, 18), v eno niso v celoti objavljena. Mednje sodijo: Zloganje pri Škocja-grobnico dve (grobnica 14) in v eno grobnico tri hišaste žare nu (Breščak 1981), Straža pri Novem mestu (Knez 1964/1965; 108 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Križ et al. 2009, 359, kat. št. 4), v samem Novem mestu loka- okras (na primer grobova 2 in 5). Le hišasta žara iz groba 10 cije Škobernetov vrt (Križ et al. 2009, 359, kat. št. 1, 3a, 3b), je brez premaza in žgana redukcijsko, tako da njena barva Beletov vrt (Knez 1992), Ljubljanska cesta in okrajno glavar- ni svetlih, oranžnih tonov, ampak je rjava (Bavec 2016). stvo (Božič 2008), Mačkovec pri Novem mestu (Mason 2012; Na najdišču Veliki Kamen je bila v grobu 3 poleg hišaste Mason in Županek 2018), posamičen grob iz Šahovca pri žare iz sive gline, premazane z rdečim premazom, priložena Dobrniču (Slabe 1975) in Medvedjek–Gmajna (Stemberger še žara iz sivočrno žgane gline s črnim premazom, ki ima Flegar in Predan 2022). na obeh straneh odprtine za vratca vrezan motiv smrekove Na območju Bele krajine pa so bili grobovi s priloženimi vejice (Uršič 1985, 22). hišastimi žarami odkriti še na Borštku pri Metliki (Dular 1974), Hišaste žare iz sivočrno žgane gline se med drugim poja-v Rosalnicah (Dular 1976), na Otoku pri Podzemlju (Dular vljajo tudi na najdišču Gornja vas na Žumberku. V grobu 24 1976), v Štrekljevcu (Dular 1976) in na najdišču Hrast pri Ju-je bila najdena črno žgana žara okrašena z vrezi in kolešč-gorju (Dular 1976). Posamične najdbe hišastih žar iz še ne-kanjem ter z osmimi znaki X nad odprtino (Gregl 2009, 48, katerih drugih najdišč pa navaja in opisuje Peter Petru v svoji grob 24: kat. št. 1). V istem grobu se je nahajala tudi sivo študiji (Petru 1971, 14–52). žgana hišasta žara (Gregl 2009, 48, grob 24: kat. št. 4). Črno Primerljive hišaste žare so si tehnološko zelo raznolike, druži žgana je tudi hišasta žara iz groba 40, okrašena z vodorav- jih le uporaba praviloma dokaj prečiščenih lončarskih mas nimi kanelurami in koleščkastim okrasom (Gregl 2009, 62, in pogosto tudi premaz na zunanji ali/in notranji površini. grob 40: kat. št. 2). Preostale žare na najdišču Gornja vas na Na najdišču Drnovo 2 so hišaste žare na primer umeščene Žumberku so svetlih tonov, oksidacijsko žgane in prema- med namizno keramiko s premazom kot posebna funkcio- zane z rdečim premazom. Med njimi izstopa žara iz groba nalno-tipološka skupina (Vojakovič et al. 2022, 68, G12, G18, 36, ki ima na cilindričnem osrednjem delu ostenja izstopajoč G50–G52, G75, G97, G101, G118–G122, G133, G149, G177, okras. Poleg vodoravnih kanelur in linij odtisov šila jo krasi G184, G201). Izdelane so večinoma iz prečiščene gline, z tudi vrezan figuralni okras. Na vsaki strani odprtine vrat stoji redkimi do zmernimi vključki, svetlih barv preloma in rdečim vrezana stilizirana človeška figura, ki po avtorjevi interpreta- do temno rdečim premazom na zunanji in/ali notranji povr- ciji predstavlja stražarja vrat. Na vratcih in cilindričnem osre- šini posode. Najpogosteje so okrašene s slikanim okrasom, dnjem delu so poleg tega vrezani tudi simboli v obliki črke občasno še z vrezi ali rebri, vizualni izgled pa poleg vratc X (Gregl 2009, 57, t. 31: 1). dopolnjujejo t. i. okenske odprtine in gumb v obliki petelina Posamične črno, rjavo in sivo žgane hišaste žare so znane na vrhu žare (Vojakovič et al. 2022, 68). tudi z Drnovega (Petru in Petru 1978, 70), sivo in sivočrno Na grobišču Draga pri Beli Cerkvi so izkopali dvanajst hiša- žgana žara pa še iz groba 10 v Rosalnicah (Dular 1976, 192). stih žar. Nekatere na zadnji strani krasijo pravokotne odprti- Glede na novoodkrite hišaste žare in njihovo število, razno-ne okenc, njihov gumb pa se lahko zaključuje v obliki pete-liko obliko, tehnologijo izdelave in okras, pa tudi dolgoži-lina (Udovč 2022b, G68, G69, G142) ali profiliranega gumba vost njihove uporabe lahko domnevamo, da so jih izdelovali (Udovč 2022b, G102, G103, G159). Lahko so premazane z v različnih delavnicah. Zaradi tega se Petrujeva hipoteza o rdečim premazom, imajo okrašen gornji del oziroma stre-centru izdelave hišastih žar na območju rimskega Nevio-he, nekatere pa imajo z rebrom spodaj in zgoraj poudarjen duna (Petru 1971), ne zdi več upravičena. Prej se zdi, da so oziroma ločen osrednji del, kjer so vratca (Udovč 2022b, bile izdelovane po naročilu, če sklepamo po njihovi izjemni 84). V posamičnih primerih je ta del lahko oddvojen tudi s raznolikosti izpričani v detajlih. kanelurama (Udovč 2022b, G30, G31, G48). Grobne celote iz zahodne nekropole v Romuli, v katerih so Tudi del pokrova hišaste žare z najdišča Medvedjek–Gmajna pridane hišaste žare, lahko glede na sestav grobnih pridat-je izdelan na vretenu iz srednje dobro prečiščene drobno-kov in tudi priloženih novcev časovno umestimo v obdo-zrnate lončarske mase s pogostimi vključki šamota. Zunanja bje od sredine 1. stoletja do prve polovice oziroma sredine površina je bila premazana z rdečim premazom (Stember-2. stoletja. Glede na časovno opredeljive grobne celote iz ger Flegar, Predan 2022, G8). preostalih dobro datiranih grobov sodijo grobovi iz Ribnice Večina hišastih žar iz Dvorc pri Čatežu je sicer po videzu in med najzgodnejše. Grobove iz Velikega Kamna (sl. 81), ki tehnologiji izdelave sorodna najdbam, odkritim na Ribnici, so vsebovali hišaste žare, bi glede na preostalo keramično najdišču Drnovo 2 in Dragi pri Beli Cerkvi. Izdelane so na in kovinsko gradivo lahko umestili od konca 1. do konca 2. vretenu iz fine lončarske mase, premazane z rdečim prema- stoletja; novčnih najdb kot dodatne opore morebitni dataciji zom in oksidacijsko žgane. Na nekaterih je viden celo slikan niso imeli pridanih (Uršič 1985, 35). Novoodkriti grobovi iz Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 109 Najdišče Št. groba Grobna konstrukcija Število Oljenke Fibule Železni Jantar hišastih noži žar Pečatne Ostale Ribnica pri 1 s kamnitimi ploščami obdana grobna jama 3 2 1 Brežicah – 2 s kamnitimi ploščami obdana grobna jama 1 zahodno 7 pravokotna zidana grobnica 2 4 grobišče 30 preprosta grobna jama 2 2 Draga pri Beli 1 obzidana kamnita skrinja s kamnitim 3 1 1 Cerkvi pokrovom 3 skrinja iz tegul in kamnitim pokrovom 1 2 2 7 kupolasta grobnica z vhodom 2 1 1 10 kupolasta grobnica z jaškastim vgodom 2 1 1 1 14 kupolasta grobnica z jaškastim vgodom 2 1 1 1 20 kupolasta grobnica z jaškastim vgodom 1 1 4 2 21 okrogla kupolasta grobnica 1 1 2 3 Veliki Kamen 1 krožna zidana grobnica 1 2 pravokotna zidana grobnica 2 2 3 krožna zidana grobnica 4 1 5 ni ohranjena 2 1 Drnovo 2 grobnica 1 zidana pravokotna grobnica 1 grobnica 7 zidana pravokotna grobnica 3 grobnica 14 zidana pravokotna grobnica 3 1 grobnica 16 zidana pravokotna grobnica 1 grobnica 17 zidana pravokotna grobnica 1 grobnica 18 zidana pravokotna grobnica 1 1 Gornja vas pri 24 okrogla zidana grobnica 2 1 Žužemberku 32 uničena konstrukcija 1 36 krožna zidana grobnica (suhozid) s kupolo 1 7 40 elipsoidna zidana grobnica 2 1 1 1 40a žara na zunanji strani groba 40 1 43 pravokotna zidana konstrukcija 1 1 62 kamnita konstrukcija 1 81 Primerjalna preglednica izbranih vrst pridatkov v grobovih s hišastimi žarami z najdišč Ribnica pri Brežicah, Draga pri Beli Cerkvi, Veliki Kamen, Drnovo 2 in Gornja vas pri Žumberku. Drnovega izkazujejo skromen obseg pridatkov, ki bi omo- in sodijo v sredino 1. stoletja, večina dobro datiranih grob- gočali natančnejšo časovno umestitev, le v grobnici 16 sta nih kontekstov izvira iz 2. stoletja, najmlajše grobne celote s nam v pomoč dva novca, ki jo okvirno umeščata v sredino priloženimi hišastimi žarami pa izvirajo iz grobišča Draga pri 2. stoletja (Vojakovič in Novšak 2022). Grobovi s hišastimi Beli Cerkvi in sodijo na konec 3. stoletja (Križ 2003; Udovč žarami iz Drage pri Beli Cerkvi so glede na grobne celote in 2022b). priložene novčne najdbe umeščeni od konca 1. stoletja do Grobna arhitektura grobov, v katere so pridane hišaste konca 3. stoletja (Križ 2003; Udovč 2022b). žare, izkazuje izstopajoč socialni status pokojnika oziroma Grobne celote iz grobnic na Žumberku izkazujejo precej- pokojnikov. Kot kaže, gre za grobove premožnejšega sloja šnjo časovno enotnost, saj bi jih lahko umestili od konca 1. prebivalstva, ki so si lahko zgradili oziroma naročili izdelavo do konca 2. stoletja (Gregl 1997; Gregl 2007). zidane grobnice (kvadratnega ali okroglega tlorisa) oziroma Zadnje najdbe in nove grobne celote nam kažejo upora grobne jame obložili s kamenjem ali kamnitimi ploščami. - Le v enem primeru iz Ribnice sta bili hišasti žari priloženi v bo hišastih žar v grobnem kultu v dokaj širokem časovnem preprosto grobno jamo (grob 30). razponu ( sl. 81 ). Najzgodnejše najdbe poznamo iz Ribnice 110 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Steklo večinoma izkazujejo lokalni oziroma regionalni karakter, Novec Datacija Objava uvoženega italskega posodja skorajda ni. Balzamarij Posoda S problemom interpretacije hišastih žar na prostoru jugo- 3 2 neobjavljeno vzhodne Slovenije in severozahodne Hrvaške so se v pre- 3 teklosti ukvarjali številni avtorji. Prvo celovito obravnavo 1 1 141 hišastih žar kot izrazito lokalnega elementa rimskodobnih 1 98–117 grobov na prostoru današnje jugovzhodne Slovenije je 1 Udovč 2022; Križ 2044 prispeval Peter Petru (Petru 1971). Hišaste žare je povezal s 2 140–144 skupnostjo keltskega plemena Latobikov, ki je to območje 1 1. polovica poseljevala od druge polovice 1. stoletja pr. n. št. dalje (Petru 3. stoletja 1966; Petru 1971). Njegove misli in zaključke je v veliki meri 3 270–275, 275, 275 v svojih objavah povzel tudi Zoran Gregl (Gregl 1997; Gregl 2007; Gregl 2009). Borut Križ je v razstavnem katalogu Dra- 1 138–161 ga pri Beli Cerkvi razmišljal v smeri, da so v duhovno-religi- 1 98–117 oznem smislu žare predstavljale posebno obliko zadnjega Uršič 1985 počivališča in obenem nakazovale na močno vero v posmr- tno življenje (Križ 2003, 24). Novejša študija Phila Masona je skušala pojavnost hišastih žar prostorsko in idejno navezati na poselitveni vzorec mlajše železne dobe in tedanjih kelt- Vojaković in Novšak skih skupnosti (Mason 2012). V članku iz leta 2018 pa jih 2022 Phil Mason in Bernarda Županek navezujeta na elemente noriško-panonske tradicije in izpostavljata mešanje lokalnih 2 147, 125–128 kulturnih identitet z novimi, ki jih je prinesla romanizacija. Vsi pa se strinjajo, da so imele pomembno vlogo pri pogrebnih ritualih. 1 1 86 Gregl 1997; Gregl 1.–2. stoletje 2004 Trenutno stanje novoodkritih grobišč in gradiva, časovne 1 4 1 41–50, 69–81, pojavnosti, prostorske razprostranjenosti in nenazadnje 80–81, 125–128 oblikovne ter tehnološke raznolikosti hišastih žar, nam ka- 1.–2. stoletje žejo, da bi na njihovo vlogo v kontekstu pogrebnega kulta 1.–2. stoletje lahko pogledali tudi iz drugega zornega kota in ne nujno v 1.–2. stoletje povezavi na prazgodovinsko tradicijo. 1.–2. stoletje Na to nas napeljujejo naslednja dejstva in opažanja. Najsta- rejši konteksti, v katerih se pojavijo hišaste žare, izvirajo iz sredine 1. stoletja, ko je romanizacija današnjega slovenske- Sestava grobnih pridatkov na petih podrobneje obravnava ga prostora že v polnem teku oziroma se počasi zaključuje. - Na poznolatenskih in zgodnjerimskih grobiščih na Dolenj - nih grobiščih odraža raznolike in kakovostne izdelke, tako skem hišastih žar tako rekoč ne poznamo. Na več rimsko - domače kot uvožene. Najpogosteje najdemo v grobu po - dobnih grobiščih Dolenjske, torej na območju, ki so ga po - leg hišaste žare pečatne oljenke, najverjetneje povezane s seljevali Latobiki, se hišaste žare v grobovih ne pojavljajo pogrebnim ritualom, ter predmete osebne noše, pri čemer (primer Praetorium Latobicorum – Trebnje). Poudarjeni ele - tako po številu kot raznolikosti oblik izstopajo fibule. menti avtohtonih keltskih skupnosti, kot se na primer odra - Posebnost glede pridatkov v grobovih s hišastimi žarami žajo v epigrafskem in onomastičnem gradivu iz 1. stoletja, v predstavljajo grobovi iz Drage pri Beli Cerkvi, saj so bili kar 2. stoletju močno upadejo ter skoraj izzvenijo. V 3. stoletju v petih priloženi železni noži (Udovč 2022b). Med kakovo - so prisotni le še izjemoma, če sklepamo na primeru Celeje stnim uvoženimi predmeti velja izpostaviti jantarne pridat - (Šašel Kos 1984). Za razliko od tega se hišaste žare ohranjajo ke iz groba 1 v Ribnici pri Brežicah in stekleno posodje v v grobovih še do konca 3. stoletja. grobovih 1, 2 in 7 v Ribnici ter grobovih 24 in 36 z Gornje Ali so hišaste žare torej res povezane s tradicijo Latobikov vasi pri Žumberku (Gregl 2007). Priloženi keramični pridatki oziroma avtohtonimi skupnostmi tega prostora? Kam nas Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 111 v tem trenutku usmerjajo stanje raziskav in predstavljena strani dna, ki je bil odkrit v zaplati estriha (SE 945) ob zu- dejstva? Morda bi vendarle veljalo pomisliti še na drugač- nanji steni zidane grobnice groba 7 (G193) in je tipološko ne povezave oziroma verovanja posameznih skupin pre- neopredeljiv. bivalcev, ki so posebnost svojega verovanja ali odnosa do Galski sigilati pripada manjši odlomek ustja in ostenja sklede pogrebnega kulta v pogrebnem ritualu obeležili z uporabo Drag. 37 iz groba 131 ( G1369 ). Odlomek je delno ožgan, hišaste žare, v kateri je duša pokojnih našla značilno in pre - glede na fakturo pa najverjetneje pripada južnogalskim de - poznavno prebivališče. lavnicam. Ta oblika sklede se v južni Galiji pojavi ob koncu 1. Nove in poglobljene raziskave bodo morda pomagale od- stoletja, izdelovali so jo v vseh galskih delavnicah do sredine govoriti ali pa opustiti ta provokativen namig. 3. stoletja (Brukner 1981, 65; Leleković 2007, 46; Brulet et al. Fina keramika 2010). V zadnjih desetletjih 1. stoletja131 je namreč južno- galska proizvodnja skled Drag. 37 nadomestila izdelovanje Sigilatno posodje skled oblike Drag. 29, saj so bile te primernejše za transport. Med gradivom v grobovih je zelo malo sigilatnega posodja. Še zlasti popularno je postalo posodje južnogalskih delavnic Najdena je bila sigilata iz dveh različnih proizvodnih centrov, na prostoru Panonije na prehodu iz 1. v 2. stoletje (Hajdu in sicer iz italskih delavnic, ena posoda pa je izdelek galskih 2018, 448). delavnic. Le sigilatni skodelici Consp. 43 iz groba 67 ( G948 – G949 ) Iz groba 73 izvira odlomek ostenja in dna sigilatnega krožni - lahko z gotovostjo opredelimo kot grobna pridatka, odlo - ka, okrašenega z apliko girlande, tip Consp. 20.4. ( G1032 ). 130 mek krožnika Consp 20.4 iz groba 73 ( G1032 ) in odlomek Premaz na krožniku je mat in slabše kakovosti, sama faktura sklede Drag. 37 iz groba 131 ( G1369 ) pa bi v grobno polnilo pa kaže na izdelek poznopadskih delavnic. Krožniki Consp. lahko prišla tudi ob zasipavanju. 20.4 so najbolj razširjena oblika krožnikov iz sredine 1. stole - Keramika tankih sten tja, v uporabi so od poznotiberijskega časa do vsaj še domi - Razvoj produkcije keramike tankih sten se povezuje s sre - cijanskega obdobja (Conspectus 1990, 86). Krožniki Consp. dnjeitalskimi delavnicami v 2. in 1. stoletju pr. n. št., v zgo - 20.4 so bili odkriti na grobišču Novo mesto – Beletov vrt, dnjem cesarskem obdobju pa so izdelke keramike tankih in sicer v grobovih 36 in 218 (Knez 1992, t. 13: 5; t. 77: 2). sten izdelovali že po vsem imperiju. Domneve o izvoru po - Krožnik iz groba 218 je datiran v tiberijsko obdobje, krožnik sameznih izdelkov ali skupin temeljijo predvsem na njihovi iz groba 36 pa je mlajši in sodi v poznopadsko produkcijo, razprostranjenosti in ne na odkritih delavnicah (Žerjal 2008, datiran je v drugo polovico 1. stoletja (Zabehlicky-Scheffe - 72–72). negger 1992a, 76, 77). V grobu 67 sta bili odkriti dve sigilatni skodelici z močno Posodje keramike tankih sten je v grobovih zahodnega gro- bišča Ribnice razmeroma redko, toda različne izdelave in izvihanim ustjem, okrašenim z rastlinskim okrasom v tehniki raznolikih oblik. 132 Osmim primerkom 133 smo pogojno lahko barbotin tipa Consp 43.1.3 ( G948 , G949 ) ( sl. 82 ) iz servisa A, določili obliko, le dva od njih pa sodita tudi v isto oblikov - oblikovne skupine B, ki predstavlja vodilno obliko flavijskega no skupino. V glavnem gre za različno oblikovane čaše in obdobja v noriško-panonskem prostoru (Conspectus 1990, skodelice. 120, 121, 128; Mazzeo Saracino 2000, sl. 3). K poznopadski proizvodnji štejemo tudi odlomek prstanastega dna kro- Posodje keramike tankih sten je izdelano iz štirih različnih žnika s kanelurama in pasom peresnega okrasa na notranji faktur. Posodje keramike tankih sten fakture KTS1 je izdela- no na vretenu iz zelo finozrnate prečiščene lončarske mase brez primesi. Barva preloma je temno siva do siva. Je reduk- cijsko žgana keramika, lahko zelo trda do zelo mehka in pra- šnata. Premaz je lahko bleščeč ali mat, tanek ali debel. Barva premaza je temno siva do črna.134 Je najštevilčnejša skupina 131  Verjetno nekje med letoma 85 in 90 (Gabler 2012, 119). 132  V skupino keramike tankih sten (po fakturi oziroma obliki) skupno 82 sodi 14 primerkov. V grobu 67 sta bili odkriti sigilatni skodelici tipa Consp 43 ( 133  G103, G447, G864, G1021, G1140, G1141, G1256, G1257. G948, G949 ). Merilo 1 : 4. 134  Po opisu morda primerljiv s fabrikatom E na Štalenski gori (Schin- dler Kaudelka 1975, 33; Schindler Kaudelka 1998, 399–401) oziroma 130  Morda gre za posnetek lokalnih delavnic. Sisc.kts.3 iz Siscije (Miletić Čakširan 2015, 115–116). 112 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 KTS O3) (G103),138 poleg nje pa v to skupino sodi še dno z ostenjem, verjetno skodelice, iz groba 105 (G1243) (sl. 83). Skodelica je okrašena s preprostimi vodoravnimi kanelura- mi (G103). Na zahodnem grobišču Ribnice so izdelki faktur KTS1 in KTS 2 pridani večinoma v grobove prve polovice 2. stoletja. V grob 29 je bila priložena polkroglasta skodelica z nare- brenim ustjem oblike KTS O4 (G447), izdelana iz zelo pre- čiščene, zelo finozrnate lončarske mase z redkimi primesmi, premazana z rjavim premazom s peskanjem (faktura KTS 4). V grobu 105 je bil odkrit še odlomek ustja in ostenja čaše z navpičnim ustjem (G1256) (oblika KTS O2.3) (sl. 83), izdelan iz oksidacijsko žgane in prečiščene zelo finozrnate lončarske mase brez vidnih vključkov, s trdo in gladko po- vršino zelo bledo rjave barve na zunanji strani ter roza ali zelo bledo rjave barve na notranji strani.139 Glede na fakturo je morda primerljiv s primerki iz Siscije fakture Sisc.kts.1, kot jih je opredelila Ivana Miletić Čakširan; povezuje jih s kera- miko tankih sten iz Španije (Baetica), ki naj bi se izdelovala od časa Tiberija (14–37), z vrhuncem med letoma 40 in 80 (Miletić Čakširan 2015, 115, z literaturo). 83 Preglednica oblik keramike tankih sten, odkrite v grobovih. Merilo 1 : 4. V oblikah keramike tankih sten sta bila izdelani še dve oksi- dacijsko žgani čaši, obe pridani v grob 93.140 Čaša kroglaste fakturi so izdelane čaša kroglaste oblike s kratkim izvihanim in čaša jajčaste oblike s profiliranim ustjem (oblika KTS O2.2) 135 ustjem oblike KTS O1.1 iz groba 105 ( G1257 ), čaša izdol - ( keramike tankih sten na zahodnem grobišču Ribnice. V tej oblike s kelihastim ustjem (oblika KTS O2.1) (G1140) (sl. 83) G1141) sta glede na obliko in debelino sten primerljivi z KTS O1.2 iz groba 59 (G864) in čaša z navpičnim ustjem mas, iz katerih je izdelana tudi fina, namizna keramika.141 136 oblike KTS O2.3 iz groba 71 ( G1021 ) ( sl. 83 ). Primerki so Oblike fine keramike žene kroglaste oblike z izvihanim narebrenim ustjem oblike oblikami keramike tankih sten, izdelani pa sta iz lončarskih lahko tudi okrašeni s peresnim okrasom (na primer 142 G1257 in G1157). Eleni Schindler Kaudelka označuje primerke po- Vrči sodja keramike tankih sten tega fabrikata s Štalenske gore Kot vrče smo opredelili posode s kroglastim do ovalnim za najštevilčnejše najdbe druge polovice 1. stoletja (Schin- ostenjem, ožjim, izrazitim vratom in vsaj enim ročajem. V dler Kaudelka in Schneider 1998, 399–401). rimskem obdobju so bili v uporabi vrči s premazom, slikani Primerki keramike tankih sten fakture in glazirani vrči, vendar prevladujejo vrči brez premaza. De- KTS2 so izdelani iz zelo finozrnate prečiščene lončarske mase brez primesi. limo jih na dve glavni skupini – vrče z enim in vrče z dvema Barva preloma je temno siva. Keramika je redukcijsko žga ročajema. Skupini se razlikujeta tudi po velikosti in namenu. - na, lahko zelo trda do trda. Enoročajni vrči so tipični predstavnik finega posodja in so 137 Na ta način je izdelana sko - delica zaobljene izdolžene oblike, odkrita v grobu 4 (oblika služili za serviranje vina in drugih tekočin. Izdelovali so jih kot posnetke dražjih kovinskih, steklenih in sigilatnih vrčev. Dvoročajni vrči so navadno večji in so služili za shranjeva- nje in transport (Plesničar Gec 1977, 27). Vrči so oksidacijsko 135  Oblikovno podobna tipu 105c s Štalenske gore (Schindler Kaudel- ka 1975, t: 21: 3). 136  Fakturni skupini KTS1 pa so pripisani še odlomek ostenja iz groba 138  Oblikovno morda podobna tipu 85 s Štalenske gore (Schindler 105 (G1258), odlomek izvihanega ustja iz groba 29 (G488) in odlom- Kaudelka 1975, t. 21: 3). ka dna z ostenjem iz grobov 40 (G590) in 96 (G1157), ki jim nismo 139  Faktura KTS18, morda španske produkcije. določili oblike ostenja. 140  Grob je datiran v drugo polovico 1. oziroma prvo polovico 2. 137  Po opisu morda primerljiv s fabrikatom D na Štalenski gori (Schin- stoletja. dler Kaudelka 1975, 32–33; Schindler Kaudelka 1998, 399) oziroma 141  Fakturi N1 oziroma N1/N2. Sisc.kts.2 v Sisciji (Miletić Čakširan 2015, 115). 142  Pogosto predeljena tudi kot namizna keramika. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 113 žgani, izdelani iz fino prečiščene do prečiščene lončarske mase (N1, N2, N3 – lahko z vključki šamota),143 nekateri so na zunanji strani premazani z rdečim premazom. Na zahodnem grobišču Romule je bilo v grobovih odkritih nekaj v celoti ohranjenih vrčev. Nekaj jih je bilo ohranjenih do te mere, da smo jih lahko oblikovno opredelili (sl. 84), poleg njih pa so bili v grobovih odkriti še odlomki, ki sicer pripadajo vrčem, vendar jih ne moremo natančneje opre- deliti. Šest primerkov pripada več različicam enoročajnih vr- čev, štirje sodijo med dvoročajne vrče, šest pa je oblikovno neopredeljivih odlomkov (sl. 85). Enoročajni vrči Enoročajni vrči imajo kroglasto, srčasto ali bikonično ostenje. Ti vrči so običajen pridatek v grobovih na območju sever- nega Jadrana, severne Italije in noriško-panonskega obmo- čja v poznorepublikanskem in zgodnjecesarskem obdobju (Žerjal 2008a, 181, z literaturo). Na zahodnem grobišču v Ribnici so razmeroma redki (sl. 85). Tipologije enoročajnih vrčev so večinoma narejene na osnovi najdb z grobišča in pretežno temeljijo na obliki ustja. Fragmentarnost posod, predvsem vrčev iz groba 32 (G511–G512), ki sta brez ustij, otežuje njihovo tipološko opredelitev. Oba vrča imata na ramenu grafit (sl. 86). Od preostalih najdenih vrčev imamo ohranjena le ustja z vratom in dele ročajev. K obliki V1 (sl. 84) smo pripisali vrča iz groba 32 (G511– G512), ki imata bolj ali manj srčasto obliko ostenja z ozkim vratom in profiliranim ročajem. Vrči s srčasto obliko ostenja imajo največji premer na ramenu; tako na emonskem kot na petovionskem grobišču ima ta oblika posode na ustju izliv. Na severnem emonskem grobišču so sicer redki, pojavljajo pa se v času od Klavdija do prve polovice 2. stoletja (Ple- sničar Gec 1977, 31). Na zahodnih petovionskih grobiščih pa so enoročajni vrči z izlivom pogost pridatek, kar nakazuje na njihovo lokalno proizvodnjo. Obravnavana primerka iz Ribnice (G511–G512) sta po obliki ostenja in vratu še najbolj primerljiva s tipom VI 3, ki ima daljši, a za razliko od naših širši vrat. Datirani so od druge polovice 1. do začetka 2. sto- letja (Istenič 1999, 127–128). 84 Preglednica oblik vrčev, odkritih v grobovih. Merilo 1 : 4. Vrče brez izliva, ki imajo največji premer trupa na ramenu, je VE6 pa v prvo polovico 2. stoletja in prav tako predstavljajo Janka Istenič uvrstila v tipa VE5 in VE6. To so vrči z obroča - izdelek ene same delavnice (Istenič 1999, 122). stim ustjem in ozkim dnom, z žlebom na prehodu iz ramena v vrat, kar je posledica lepljenja teh dveh delov posode (Is- Obliki V 2.1 smo pripisali vrče s širšim vratom in izvihanim, tenič 1999, 122). Ta prehod je naznačen tudi na obravnava- rahlo odebeljenim ustjem (sl. 84). Taki vrči so bili odkriti v nih primerkih iz Ribnice. Vrči tipa VE5 so datirani od 2. do grobovih 19 (G291), 25 (G362) in 34 (G534). Vrči z izviha-3. stoletja in najverjetneje izvirajo iz iste delavnice, vrči tipa nim, odebeljenim in ravno odrezanim ustjem se na sever- noemonskem grobišču pojavljajo od prve polovice 1. sto- letja do sredine 2. stoletja, v naselbinskih plasteh Emone 143  Večina vrčev je bila restavriranih, njihova površina pa utrjena s pa se pojavljajo tudi skozi celotno 2. stoletje (Plesničar Gec premazom, kar otežuje določitev faktur. 114 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 4 3 3 2 2 1 1 0 grob 6 grob 12 grob 19 grob 25 grob 32 grob 34 grob 44 grob 52 grob 58 grob 67 grob 85 grob 131 V 1 V 2.1 V 2.2 DV 1 odl. 85 Zastopanost vrčev različnih oblik po grobovih. 1977, 30). Na zahodnih petovionskih grobiščih so tovrstni 28 ter sorodne oblike (Schindler Kaudelka in Mantovani 2018, vrči umeščeni v zelo heterogen tip VE 12 in se z različnimi 340). podtipi pojavljajo od druge polovice 1. stoletja do 4. stoletja, Dvoročajni vrči so sicer pogost pridatek na dolenjskih grobi-najpogostejši pa so od flavijskega časa do prve polovice 2. ščih, na grobišču v Ribnici pa so zastopani s štirimi primerki. stoletja (Istenič 1999, 124, 125). Tak vrč je bil na primer odkrit V grob 44 sta bila pridana dva vrča manjših dimenzij ( G654 – še v grobu 212 na Beletovem vrtu v Novem mestu (Knez G655 ), podoben vrč z vpraskanim grafitom na ostenju pa je 1992, t. 74: 7), v grobu 11 na Ljubljanski cesti v Novem mestu bil najden tudi v grobu 67 ( G956 ). Vrč iz groba 85 ( G1088 ) je skupaj z enoročajnim vrčem z izlivkom (Božič 2008, t. 5: 4), nekoliko večji, vendar nima ohranjenega ustja. Po Petruju se v grobu 64 na Medvedjeku (Stemberger Flegar in Predan na Dolenjskem v večjem številu pojavljajo že v tiberijsko-klav-2022, 30, G363) in kot sporadična najdba na grobišču Dr-dijskem obdobju in so prisotni v 1. stoletju (Petru 1969a, 198). novo 2 (Vojakovič in Novšak 2022, 69, G260). Na severnoemonskem grobišču so prisotni do sredine 2. sto- Vrč iz groba 25 (G362) ima na notranji strani preoblikova- letja (Plesničar Gec 1977, 33). V večjem številu so zastopani v no ustje. Podobno oblikovano ustje ima vrč iz groba 50 iz grobovih na Beletovem vrtu v Novem mestu, kjer se v desetih Beletovega vrta v Novem mestu (Knez 1992, t. 16: 10), ki je grobovih pojavijo s po enim primerkom (grobovi 35, 47, 69, na podlagi fibule Almgren 68 datiran v čas od sredine 1. do 76, 96, 100–101, 135, 212, 217), v grobu 68 pa z dvema (Knez začetka 2. stoletja (Istenič 1999, 60). Oblika V 2.2. ima prav 1992). Na Ljubljanski cesti v Novem mestu so bili v grob 27 tako izvihano, rahlo odebeljeno ustje in nakazan izliv. Tak vrč pridani kar trije dvoročajni vrči, ki so po obliki ustja podobni je bil odkrit v grobu 52 (G738). vrčem iz Ribnice (Božič 2008, t. 7: 1–3), vrč iz groba 15 pa ima Dvoročajni vrči drugače profilirano ustje (Božič 2008, t. 5: 5). Na Medvedjeku so bili odkriti v treh grobovih, in sicer v grobu 13 (G99), grobu Dvoročajni vrči so posode s profiliranim in na robu odebe - 45 (G310) in grobu 60 (G351) (Stemberger Flegar in Predan ljenim ustjem, trakastimi ročaji z žlebovi, poudarjenimi kro - 2022, 29). Na manjših grobiščih se pojavijo redkeje, najdeni glasto oblikovanimi rameni in prstanastim dnom. Izdelani so so bili še v Neviodunu (Petru in Petru 1978, t. 40), v Dobovi iz oksidacijsko žgane fine lončarske mase, njihova površina (Petru 1969b, grob A23, t. 5: 2; grob A24, t. 6: 9; grob A37, t. je glajena in navadno nimajo premaza ( sl. 84 ). Čeprav so 10: 6), v Vencljevem grobu v Petrušnji vasi (Petru 1969b, t. 27: opredeljeni kot vrči in jih obravnavamo v sklopu fine kera - 1, 5), Ruhni vasi (Knez 1969, t. 3: 6), na Pristavi pri Trebnjem mike, po svoji funkciji predstavljajo posodje za shranjevanje (Slabe 1993, grob 22, t. 1: 4), Veliki Dobravi (Žitko 2013, 89–90, in transport. Visoki so med 31 in 35 cm, premer ustja imajo D126). Pogosti so tudi na grobišču v Gornji vasi na Žumberku, med 8 in 14 cm, njihov volumen pa je med 4 in 9 l (Krajšek kjer se pojavljajo s štirinajstimi primerki (Gregl 2007). 2015, 152, 153). Najverjetneje so jih uporabljali za transport vina, druge hipoteze omenjajo tudi med, oljke in školjke. Več enoročajnih kot tudi dvoročajnih vrčev iz zahodnega Enotne opredelitve glede tega v katero skupino posodja so grobišča Ribnice ima vpraskane grafite (sl. 86–87). Primerka - iz groba 32 imata vpraskana enovrstična grafita, sestavljena dijo zaenkrat še nimamo. Na Štalenski gori jih uvrščajo med iz črk, rimskih števil in črtic ( G511 – G512 ), primerek iz groba transportno posodje in jih opredeljujejo kot amfore Dressel Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 115 87 Detajl vpraskanega grafita na dvoročajnem vrču iz groba 67 (G956). do srčastim ostenjem in prstanastim dnom, smo oprede- lili kot obliko FL 1. Odkriti so bili v grobu 1 (G58), grobu 7 (G160) in v grobu 104 (G1113). Taki lonci so med najbolj tipičnimi oblikami posod na Dolenjskem. Zelo pogosti so 86 Preglednica vpraskanih grafitov na vrčih. tudi na celjskem območju. Starejši primerki imajo na vratu 67 ima večvrstični grafit, na katerem so v navpičnem zapo- groba 7 ( tri rebra, mlajši pa le dve (Petru 1969a, 205–207). Lonca iz daljšanim spodnjim zaključkom (G956) (sl. 87). Glede na iz- 2022b, 79, G37, G83, G38). Na grobišču Beletov vrt so taki pis grafitov lahko sklepamo, da gre za neke vrste numerično lonci del servisa skupaj s čašo, ki je bila navadno najdena v obeležje, ki morda označuje ceno, volumen ali težo (Féret loncu. Tak pivski servis se najpogosteje najde prav na ob - in Sylvestre 2008, 69). Več vrčev z vpraskanimi grafiti imen močju Dolenjske, kjer je bil v uporabi od klavdijskega časa poznamo iz petovionskih grobišč, kjer napise interpretirajo do sredine 2. stoletja (Knez 1992, 88, sl. 11). V grobovih 1 in kot oznake lastništva, kar je bila običajna praksa v rimskem 104 sta bili poleg lonca z narebrenim vratom odkriti tudi čaši imperiju, še posebej med vojaki (Egri 2007, 44–45). Morda ( G64 , G1115 ), v grobu 7 pa so bili najdeni odlomki dveh čaš lahko v tem smislu razumemo grafita na vrčih iz groba 32 ( G158 , G159 ). Lonce iz zahodnega grobišča Ribnice, ki so ( G511 – G512 ). po obliki podobni FL 1, najdemo še na grobišču Drnovo 2 III in IV je na levi pridana črka T. Spodnji del grafita, kjer sta narebrenim vratom so na grobišču Draga pri Beli Cerkvi vpraskana zvezdica in nezvezen pravokotnik, pa je od zgor - opredeljeni kot L1, najstarejši primerki so datirani v čas pre - njega dela grafita oddeljen z zrcalno vpraskano črko S s po - hoda iz poznolatenskega v zgodnjerimsko obdobje (Udovč redju izpisane rimske številke od I do IV. Na predelu številk beljen rob ustja in eno rebro na vratu. Lonci s cilindričnim G160) in groba 104 (G1113) (sl. 89) imata le ode- Fini lonci (Vojakovič in Novšak 2022, 69, G190), v Neviodunu (Petru in Fine lonce, odkrite v grobovih zahodnega grobišča Romule, Petru 1978, t. 48: 9, 15), v grobovih 24 in 46 na Pristavi pri smo lahko razvrstili v pet glavnih oblik (sl. 88). Redukcijsko Trebnjem (Slabe 1993, t. 1: 9, t. 6: 2), na Velikem Kamnu (Ur- žgan fin lonec z narebrenim cilindričnim vratom, kroglastim šič 1985, 30), v Globodolu (Petru 1969c, t. 4: 8; t. 5: 6; t. 6: 13; 116 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 88 Preglednica oblik finih loncev odkritih v grobovih. Merilo 1 : 4. t. 7: 5, 7), v Ruhni vasi (Knez 1969, t. 3: 8), v Štrekljevcu (Dular 1976, t. 11: 3), na Mihovem (Windl 1975, t. 48: 11; t. 63: 13) in v Gornji vasi na Žumberku (Gregl 2007, t. 13: 5; t. 20: 1; t. 24: 1). V obliko FL 2 smo uvrstili lonce z izvihanim ustjem, jajčastim do srčastim ostenjem, bolj ali manj poudarjenimi rameni in prstanastim dnom. Ta oblika lonca se pojavlja v dveh ve- likostih. Večji lonci oblike FL 2.1 so bili najdeni v grobovih 2 (G79), 4 (G105) in 70 (G713) (sl. 90). Manjši, bolj ovalni lonci oblike FL 2.2 pa so se nahajali v grobovih 35 (G547) in 65 (G891). Večji različici so podobni lonci z izvihanim, ne- odebeljenim ustjem (L2a) in lonci z izvihanim odebeljenim ustjem (L2b) z grobišča Draga pri Beli Cerkvi, kjer so taki lonci datirani v 1. in 2. stoletje (Udovč 2022b, 79, G27, G66, G141, G262; Križ 2003, 49, sl. 7.4). Tovrstni lonci so znani še iz grobov na Beletovem vrtu (grobovi 62, 84, 87) (Knez 1992, t. 22: 9, t. 31: 12, t. 32: 13), iz groba 17 na Pristavi pri Trebnjem (Knez 1969, t. 15: 1) in na Drnovem (Petru in Petru 1978, t. 42: 5, t. 29: 3, 9). Primerjave manjši različici najdemo med 89 Primer finega lonca oblike FL 1 iz groba 104 ( ). gradivom grobišča Drnovo 2 (Vojakovič et al. G1113 2022, 69, G29, Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 117 novca iz groba na Hajdini so datirani od 1. stoletja do prve polovice 2. stoletja, najpogostejši pa so od flavijskega časa naprej (Istenič 1999, 131–133, sl. 123). Čaše Med pridatki iz grobov je razmeroma veliko posod oziroma odlomkov posod (59), ki smo jih opredelili kot čaše.144 Še nekaj odlomkov pa je takšnih, ki bi prav tako lahko pripadali obliki čaš, vendar so preskromno ohranjeni, da bi bila ta opredelitev nedvoumna.145 Čaše so bile na zahodnem grobišču Ribnice pridane v dva- inštirideset grobov (sl. 92) in jih lahko štejemo za pogostejše keramične pridatke. Največkrat je bila v grob sicer pridana samo ena čaša oziroma njen odlomek (27 grobov), v dva- najstih grobovih sta bili pridani dve, v grobu 95 so bile pri- dane tri in v grobu 46 štiri čaše oziroma njeni deli (sl. 91). V grob so bile lahko pridane kot pivsko posodje, v določenih primerih pa so bile v funkciji žare (na primer G1373). Kot oblika lončenega posodja se čaše pogosto pojavljajo tako v 90 Primer finega lonca oblike FL 2 iz groba 70 (G713). naselbinskih kot tudi grobnih kontekstih na številnih najdi- G233), v grobovih 131, 196, 210 na Beletovem vrtu (Knez ščih in so v osnovi razmeroma dolgo v uporabi. 1992, t. 47: 8, t. 69: 7, t. 73: 7) ter v Gornji vasi na Žumberku Na osnovi oblikovanosti ostenja, ustja in dna smo 50 pri- (Gregl 2007, t. 18: 2, t. 22: 1, t. 28: 2). merkov čaš z zahodnega grobišča Ribnice razvrstili v devet Lonec iz groba 8 ( tipov s po eno ali dvema različicama (sl. 93).146 Pestrost obli- G198 ), ki ima vodoravno izvihano ustje, narebren stožčast vrat in kroglasto do srčasto oblikovano kovanja je dopolnjena tudi z zelo raznoliko izdelavo. ostenje, smo opredelili kot obliko FL 3. Gre za oksidacijsko Obliko Č 1 predstavljajo čaše jajčastega trupa, kratkega vra- žgan lonec, ki je služil kot žara. Najboljše primerjave mu tu in izvihanega, na zunanji strani odebeljenega ustja (slika najdemo na vzhodni nekropoli Siscije, tudi tam so ti lonci čaše 3). Izdelane so v dveh velikostih. V obliko Č 1.1 sodijo služili kot žare. Glede na pridatke v grobovih jih datirajo v 1. večje čaše (grob 122 (G1319) in grob 132 (G1373)), v obliko in 2. stoletje (Wiewegh 2003, 42, sl. 19, 21; t. 1: 3, t. 2: 5, 6). Č 1.2 pa manjša primerka, ki sta bila pridana v grobova 7 Kot obliko FL 4 smo opredelili fine lonce z navpičnim zaob (G158) in 109 (G1309) (sl. 94). Tovrstne čaše so bile izdela- - ljenim ustjem, kratkim vratom, gosto narebrenimi rameni in ne večinoma iz srednje prečiščenih, fino prečiščenih in zelo kroglasto do srčasto oblikovanim ostenjem. Tak lonec je bil fino prečiščenih lončarskih mas, ki so bile uporabljene za odkrit v grobu 19 ( izdelavo fine (namizne) keramike (fakture N4, N5 in N6), G290 ). Tudi tem loncem smo našli dobro primerjavo med gradivom iz Drage pri Beli Cerkvi, kjer je bil lahko pa tudi iz prečiščene lončarske mase, uporabljene za tak lonec odkrit v grobu 1 (Udovč 2022b, 81, G28), in pa v izdelavo grobe, kuhinjske keramike (faktura KK4). Lahko so Neviodunu (Petru in Petru 1978, t. 44: 10). žgane stihijsko, oksidacijsko, redukcijsko ali le z redukcij- V zadnjo skupino loncev, poimenovano FL 5, smo umestili okrašene, bodisi z vzporednimi linijami koleščkanja ( sko atmosfero v zaključni fazi. Čaše teh oblik so lahko tudi fine lonce s kratkim izvihanim ustjem ter kroglasto oblikova- G1319 G158, ) ali vrezanimi kanelurami (G1309). Čaše oblike Č1 se nim trupom, ki so na zunanji površini navadno premazani z rdečim premazom. Odkriti so bili v grobovih 31 (G487), 74 144  Gradivo: G64, G84–G85, G158–G159, G270, G287, G302, G318, (G1033), 104 (G1114), 107 (G1263) in 108 (G1270). Lonci s G454, G480, G488, G485, G528, G548, G589, G595–G596, G623, kratkimi izvihanimi ustji in kroglastim do bikoničnim oste- G652–G653, G687–G690, G701, G707, G712, G715, G738–G739, 1978, t. 31: 4, 6, 8, 10, 11, 12, 20) ter v grobu 115 na Pristavi pri G1115, G1120, G1143, G1149–G1151, G1269, G1285, G1309, G1311, G1314, G1319, G1336, G1339, G1349, G1358, G1365, Trebnjem (Slabe 1993, t. 18: 17, t. 21: 6). Take lonce je Janka njem so bili najdeni na primer v Neviodunu (Petru in Petru G757, G870, G878, G890, G1080, G1087, G1093, G1098, G1101, Istenič uvrstila v tipa FL 2 in FL 3, kjer se pojavijo še dodatno G1366, G1373. 145  Gradivo: G294, G656, G1333, G1335, G1351, G1371. okrašeni lonci z vodoravnimi rebri. Na podlagi Tiberijevega 146  Ostali primerki so bili za določitev oblike posode ohranjeni v pre- majhnih odlomkih. 118 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 na zahodnem grobišču Ribnice pojavijo v grobovih, datira- grob 132 nih od druge polovice 1. stoletja in v 2. stoletje. Analogije grob 128 datirane pa so dokaj široko, od 1. do 3. stoletja (Istenič 1999, grob 125 136, sl. 127; Brukner 1981, t. 59: 14, 15; Gregl 2007: t. 2: 2). 147 grob 124 grob 129 grob 130 tej obliki čaš najdemo na mnogo rimskodobnih najdiščih, grob 121 Čaši z enostavnim ravnim ustjem, cilindričnim, narebrenim grob 122 grob 120 vratom in kroglasto oblikovanim trupom sta združeni v obli-grob 119 grob 112 ko Č 2 (grob 7: G159 in grob 42: G596 ) ( sl. 93 ). Čaši te obli - grob 108 ke sta izdelani iz finih lončarskih mas, iz srednje prečiščene grob 104 grob 95 oziroma zelo fino prečiščene lončarske mase (fakturi N4 in grob 94 N5). Žgani sta oksidacijsko oziroma lahko tudi z dimljenjem grob 90 grob 88 v zaključni fazi oziroma redukcijsko. Površina ene je svetlo grob 85 rjavih tonov ( G159 ), druga pa je črna ( G596 ). Čaši z nare - grob 79 grob 70 brenim vratom oblike Č 2 sta bili pridani v grob 2. stoletja grob 64 oziroma druge polovice 2. stoletja. Zelo podobni sta obliki grob 61 grob 60 finih loncev z narebrenim vratom (FL1) , 148 ki sodijo med naj - grob 54 bolj tipične oblike posod na Dolenjskem, zelo pogoste pa grob 52 grob 48 so tudi na celjskem območju. Čaše tovrstnih oblik poznamo grob 47 tudi iz Drnovega (npr. Petru in Petru 1978, t. 47: 6, 19, 22, t. grob 46 grob 44 48: 14, 17 idr.), Beletovega vrta v Novem mestu (Knez 1992, grob 43 npr. t. 6: 13, t. 20: 6 idr.) in grobov vzhodne nekropole Šem - grob 42 grob 39 petra (Kolšek 1977, t. 10: 21). grob 35 grob 33 Čaše kroglastega trupa, kratkega vratu in ravnega ustja so grob 31 grob 30 uvrščene v obliko Č 3 in so na zahodnem grobišču Ribnice grob 24 med najpogostejšimi 149 ter tudi najbolj raznoliko izdelanimi grob 20 grob 17 ( sl. 93 ). Čaše oblike Č 3 so izdelane večinoma iz lončarskih grob 7 mas, ki so namenjene izdelavi fine keramike, to je zelo fino grob 2 grob 1 prečiščenih in prečiščenih lončarskih mas, lahko tudi s pre - 0 1 1 2 2 3 3 4 4 mazom (fakture N1, N2, N5, N2a), ali pa tudi drobnozrnatih lončarskih mas ter prečiščenih lončarskih mas grobe kera- Č 1 Č 2 Č 3 Č 4 Č 5 Č 6 Č 7 mike (fakturi KK1 in KK2). Lahko so oksidacijsko žgane, tudi Č 8 Č 9 ostalo z dimljenjem v zaključni fazi oziroma redukcijsko ali stihij- 91 Zastopanost različnih oblik čaš v grobovih. ( sko. Tako oblikovane čaše so lahko tudi premazane (G1115, G1314) in/ali okrašene z vrezanimi kanelurami G84–G85). Čaše oblike Č 3 se na zahodnem grobišču Ribnice večinoma pojavljajo v grobovih 1. in 2. stoletja. 1 1 Zelo podobne čaše najdemo na najdiščih Gornja vas na 12 Žumberku (Gregl 2007, t. 22: 4, t. 25: 3) in Veliki Kamen (Uršič 1985, sl. 19: 1) ter na zahodnih petovionskih grobiščih, kjer so datirane v drugo polovico 2. stoletja (Istenič 1999, 27 142, 143, sl. 133). 147  Oblikovno primerljive tudi s Č.TIP 2 po Ivani Miletić Čakširan, ki jih postavlja v 1.–2. stoletje (Miletić Čakširan 2019, priloge 28.30). ena čaša dve čaši tri čaše štiri čaše 149  Dve sta bili pridani v grob 2 ( 148  Gre le za njihovo manjšo verzijo. G84–G85), nahajajo pa se še v gro- bovih 20 (G302), 33 (G528), 39 (G589), 42 (G595) 46 (G690), 104 92 Število pridanih čaš v posameznem grobu. (G1115), 121 (G1314) in 129 (G1358). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 119 93 Preglednica oblik čaš odkritih v grobovih. Merilo 1 : 4. 120 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 95 Primer čaše oblike Č 7.2 iz groba 90 (G1098). podobne finim loncem FL5, ki jih najdemo na več najdiščih 94 Primer čaše oblike Č 1.1 iz groba 131 (G1373). Dolenjske kot tudi na Štajerskem, kjer so na Hajdini datirani Čaše četrte oblike so čaše jajčastega trupa s kratkim, nav- so od flavijskega časa naprej (Istenič 1999, 131–133, sl. 123). od 1. stoletja do prve polovice 2. stoletja, najbolj pogosti pa zven izvihanim ustjem (oblika Č 4). Lahko so večje (oblike Č 4.1) Čaše zaobljenega cilindričnega trupa so združene v obliki 150 ali pa manjše (oblika Č 4.2) – te so bile pridane v grobove 30 ( Č 5. Precej pogostejše med gradivom so tiste s kratkim pou- G454 , G480 ), 43 ( G623 ), 44 ( G652 – G653 ), 64 ( darjenim vratom in ravnim ustjem oblike Č 5.2 (grob 1: G64, G890 ), 95 ( G1149 ) in 104 ( G1120 ) ( sl. 93 ). So zelo razno - like izdelave, lahko premazane in neokrašene. Izdelane so grob 17: G287, grob 48: G707, grob 70: G715, grob 79: večinoma iz lončarskih mas, ki so namenjene izdelavi fine G1080, grob 90: G1101, grob 112: G1285, grob 124: G1336) keramike, to je zelo fino prečiščenih, fino prečiščenih in pre (sl. 93), prisotne pa so tudi takšne s kratkim navzven izvi- - čiščenih lončarskih mas, lahko tudi s premazom (fakture N1, hanim ustjem oblike Č 5.1 (grob 35: G548). Gre za čaše, ki N2, N5, N6 in N2a) kot tudi iz prečiščenih lončarskih mas, so bolj grobe izdelave, večinoma so izdelane iz prečiščenih namenjenih izdelavi grobe keramike (faktura KK2, porozna lončarskih mas grobe keramike (fakturi KK2 in KK4). Njihove in KK5). Lahko so oksidacijsko žgane, tudi z dimljenjem v površine niso ne premazane ne okrašene. lahko premazane s premazi rdečih ali rjavih odtenkov (npr. druge polovice 1. stoletja, v grobovih 2. stoletja in en prime-151 G480, G623 ). Na zahodnem grobišču Ribnice se čaše rek v grobu iz 2. oziroma začetka 3. stoletja. zaključni fazi ali pa redukcijsko žgane. Površine čaš so bile Na zahodnem grobišču Ribnice se pojavljajo v grobovih iz oblike Č 4 pojavljajo v grobovih iz sredine in druge polovice 1. stoletja kot tudi še v prvi polovici 2. stoletja. En primerek Konične čaše s kratkim ravnim, na notranji strani preobliko- pa je v grobu iz 2. oziroma začetka 3. stoletja. Obliki čaš vanim vratom, so združene v obliko Č 6. Nahajajo se v gro- Č 4 so podobne posamezne čaše iz bližnjih lokacij Drno bovih 47: G701, 52: G739, 88: G1093 in 95: G1151 (sl. 93). - vo 2 (Vojakovič in Novšak, G20), Draga pri Beli Cerkvi, ki Izdelane so lahko tako iz lončarskih mas, ki so namenjene jih je Udovčeva sicer umestila v čaše tipa Č2 (Udovč 2022, izdelavi fine keramike, to je zelo fino prečiščenih lončarskih 81, G64, G115, G257), Medvedjek–Gmajna (Stemberger Fle mas, v enem primeru je površina čaše tudi premazana s - gar in Predan 2022, G330), Gornja vas na Žumberku (Gregl črnim premazom (fakture N2 in N5a), kot tudi iz prečišče- 2007, t. 10: 6, t.17: 6, t. 22: 1), Veliki Kamen (Uršič 1985, sl. ne lončarske mase, namenjene izdelavi grobe keramike 13: 5, sl. 15: 10). Čaše oblike Č 4.2 so sicer oblikovno zelo (faktura KK2, porozna). Lahko so oksidacijsko žgane, tudi z dimljenjem v zaključni fazi ali pa redukcijsko žgane. En 150  Te se nahajajo v grobovih 31 ( primerek (G1093) je tudi okrašen s plitvim žlebom. G488 ), 61 ( G878 ) in 125 ( G1339 ). 151  Za podatke o izdelavi posameznih kosov glej katalog gradiva in prilogo 3. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 121 Na zahodnem grobišču Ribnice se pojavljajo v grobovih čarske mase (fakturi N1 in N3). Vse sodijo med oksidacijsko druge polovice 1. stoletja oziroma 2. stoletja. Koničnim ča- žgano keramiko in so svetlih rdečih do oranžnih tonov.156 šam oblike Č 6152 so podobne čaše iz Celeje, pripisane tipu Čaše teh oblik so navadno okrašene le s preprostimi kanelu- Ce V.1.3 (npr. Žerjal et al. 2023, 381, G7326 ali G5892),153 iz rami. Na zahodnem grobišču Ribnice se široko odprte čaše Drnovega (Petru in Petru 1978, t. 46: 16), iz grobov vzho- oblike Č 8 pojavljajo v grobovih druge polovice 1. stoletja dne nekropole Šempetra (Kolšek 1977, t. 11: 7) in Petovione154 oziroma 2. stoletja. Primerjave za to obliko so sicer zelo red- (Kujundžić 1982, t. 7: 11; t. 12: 13, t. 14: 4; Istenič 2000, t. 43: ke. Oblikovno je čaši oblike Č 8.1 morda še najbolj podoben 4, t. 61: 8; t. 79: 4, t. 89: 11). spodnji del vaze v Hrastniku (Krajšek in Stergar 2008, t. 2: Naslednja oblika so čaše cilindričnega trupa, ki so združene 28), podobne oblike pa so tudi na Beletovem vrtu v Novem mestu (Knez 1992, t. 28: 6). Obliki čaše Č 8.1 iz Ribnice je v obliko Č 7. Lahko imajo vodoravno izvihano ustje (oblika Č morda še najbolj podoben primerek iz Beletovega vrta v 7.1). Nahajajo se v grobovih 70 ( G712 ) in 94 ( G1143 ). Čaše Novem mestu (Knez 1993, t. 16: 3). oblike Č 7.2 pa imajo enostavno, na notranji strani prirezano ustje (grob 90: G1098 (sl. 95) in grob 108: G1269) (sl. 93). Edina primerka čaš gubank sta združena v obliko čaš Č 9, Vse čaše te oblikovne skupine so izdelane iz lončarskih mas pri čemer oblika Č 9.1 predstavlja čaše gubanke s kroglastim fine keramike, največkrat iz prečiščene oziroma zelo fino ostenjem, poudarjenim vratom in ravnim ustjem (grob 60: prečiščene lončarske mase. Njihove površine so premazane G870), oblika Č 9.2 pa čaše gubanke bikoničnega ostenja z s premazom (fakturi N1a in N2a). So svetlo rjavih in rdečih narebrenim vratom in odebeljenim ustjem (grob 46: G687) tonov ter oksidacijsko žgane. (sl. 96). Čaši gubanki sta izdelani iz prečiščene, zelo fino- Čaše cilindričnih recipientov oblike Č 7 se na Ribnici poja zrnate lončarske mase (faktura FN1). Obe sta oksidacijsko - žgani, svetlih rdečerumenih do zelo bledorjavih površin. Bi - vljajo v grobovih 2. stoletja oziroma druge polovice 2. sto - konična gubanka G687 ( sl. 95 ) je še premazana z oranžnor - letja. Čaša, podobna obliki Č 7.2 iz zahodnega grobišča, je javim premazom z vidnimi ostanki peskanja. Čaši gubanki bila pridana tudi v grob V13 vzhodnega grobišča Ribnice sta bili na zahodni nekropoli Ribnice pridani v grobova iz (Petru 1969b, t. 19: 3), podobne pa so tudi čaše tipa Č1 iz prve polovice 2. stoletja oziroma 2. stoletja. Sicer pa so čaše Drage pri Beli Cerkvi (Udovč 2022, 81, G34), Gornje vasi na gubanke poznane na številnih rimskodobnih najdiščih, še Žumberku (Gregl 2007, t. 2: 3, slednja je okrašena) in Be - zlasti na območju Norika, Germanije in Recije, zato predvi - letovega vrta v Novem mestu (Knez 1992, t. 73: 10), kjer devajo, da so jih tam tudi izdelovali (Bugar 2019, 36). najdemo tudi analogijo tudi čaši oblike Č 7.1 (Gregl 2007, t. 22: 6). Podobne najdemo tudi na Drnovem (Petru in Petru Čaše gubanke imajo dolg razpon uporabe. Najpogosteje 1978, t. 54: 6), pa v grobovih vzhodne nekropole Šempetra so sicer v rabi od konca 1. skozi vse 2. stoletje (Brukner 1981, (Kolšek 1977, t. 4: 4) Čaše široko odprtega recipienta so združene v obliko Č 8. Čaše široko odprtega cilindričnega trupa in z ravnim ustjem opredeljuje oblika Č 8.1 (tovrstne čaše so bile pridane v gro- bove 24: G318, 31: G485 in 128: G1349) (sl. 93). Drugo raz- ličico teh čaš pa predstavljajo čaše široko odprtega polkro- žnega trupa z odebeljenim ustjem na zunanji strani, te so združene v obliko Č 8.2.155 Vse čaše teh oblik so izdelane iz lončarskih mas fine keramike, največkrat iz prečiščene lon- 152  Te so oblikovno primerljive tudi s Č.TIP 23 po Ivani Miletić Čakši- ran, ki jih postavlja v prvo polovico 1. stoletja (Miletić Čakširan 2019, priloge 28.30). 153  Konični kozarci tipa Ce V.1.3 so v Celeji pogosto izdelani iz trde kuhinjske keramike (Žerjal et al. 2023, G5892, G7686, G7326, G5892, G7278, G6696, G2308), primerjajo pa jih s Soldatenbecher Obera- den 20 in Ptuj Č6. Pogosto so izdelani iz trde kuhinjske keramike (Žerjal et al. 2023, 382). 96 Primer čaše gubanke oblike Č 9.2 iz groba 46 (G687). 154  Isteničeva takšne oblike čaš uvršča v tip Č/B 7 ter v flavijski čas in prvo polovico 2. stoletja (Istenič 1999, 116). 155  En sam primerek te različice je bil odkrit v grobu 54 (G757). 156  Nekateri odlomki so bili tudi ožgani. 122 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 37–38; Plesničar Gec 1977, 49; Krajšek 2015, 158), poznane vasi na Žumberku (Gregl 2007; t. 3: 1–2, t. 14: 1–2, t. 17: 5–6, pa so tudi še iz kontekstov 3. oziroma 4. stoletja (Plesničar t. 25: 2–3 idr.). Gec 1977, 49; Mikl Curk 1987, t. 67: 129; Krajšek 2015, 158). Sklede Trup čaš gubank je sicer najpogosteje oblikovan cilindrično, 157 Sklede so ena najpogostejših oblik finega posodja v rim-bikonične oblike, kot naša oblika Č 9.2. 158 Oblike t. i. vaza-skem obdobju. Na zahodnem grobišču Ribnice pri Brežicah stega tipa, kot je naša na primer naša oblika Č 9.1, pa so je bilo 51 primerkov keramičnega posodja opredeljenih kot načeloma redkejše. 159 Sicer so gubanke razmeroma pogo-sklede oziroma kot njihovi deli. Priložene so bile v 32 gro-ste na območju Celeje (Krajšek 2015, 158, tip V.2.2; Žerjal et bov ( sl. 97 ). Najpogosteje je bila v grob priložena ena sama al. 2023, 374–375, sl. 589c), kot tudi Emone (Plesničar Gec skleda (v primerih 17 grobov), lahko so bile priložene v paru, 1977, t. 74: 7) in Petovione. Petovionske čaše gubanke so le v treh primerih pa so bile v grob priložene tri oziroma v cilindričnih oblik, večinoma so premazane z oranžnim pre-enem primeru tudi v petih primerkih ( sl. 98 ). Med njimi smo mazom in naj bi bile lokalne izdelave (Istenič 1999, 117–118, prepoznali oziroma opredelili devet različnih oblik skled sl. 102; Plesničar Gec 1977, 49; Janežič 2018, 136). ( sl. 99 ). Izdelane so iz fine prečiščene lončarske mase, lahko Če povzamemo, čaše so na zahodnem grobišču Ribnice so oksidacijsko ali redukcijsko žgane, z rdečim, oranžnim, zelo pogost pridatek, v posameznih primerih nastopajo tudi sivim in črnim premazom. v funkciji žare. Petdeset opredeljivih primerkov izkazuje izje- V obliko S 1 smo uvrstili posnetke sigilatne oblike Consp. mno pestrost v oblikovanju kakor tudi načinu izdelave, kaže 39/43. Gre za bolj ali manj plitke sklede z značilnim močno pa tudi na dolgoživost uporabe od sredine 1. pa vse do za - izvihanim ustjem in prstanastim dnom. Sklede so pretežno četka 3. stoletja. Čaše so v številnih primerih tudi ožgane, neokrašene, razen plitve kanelure na notranji strani ustja in kar kaže na to, da so bile del procesa kremacije pokojnika, pasu koleščkanja na dnu. Premaz je povečini nanesen le na nekatere pa so bile v grobove pridane naknadno. notranjo površino in čez rob. Najdene so bile v grobovih 50 Čaše se v najmanj 11 grobovih pojavljajo skupaj z lonci kot (G727), 53 (G743), 54 (G759), 58 (G824), 66 (G901–G902), del t. i. pivske garniture ali servisa.160 Na bližnjem najdišču 69 (G922), 88 (G1091–G1092) in 130 (G1363). Precej števil-Draga pri Beli cerkvi so bili trije takšni grobovi (grobovi 1, 2, ne so tudi na emonskih grobiščih, kjer so bile poimenovane 6; Udovč 2022, 81–82). Morda najbolj poznane so številne kot »skodele z navzven upognjenim ustjem« (Plesničar Gec pivske garniture, odkrite v grobovih Beletovega vrta, za ka- 1977, 52 in dalje). Na podlagi emonskih in okoliških primer- tere je bilo ugotovljeno, da so jih uporabljali od klavdijskega kov jih je Ljudmila Plesničar datirala že od poznega 1. sto- časa do sredine 2. stoletja, najpogosteje pa v flavijskem času letja naprej. Pojavljajo se še skozi celotno 2. stoletje, v 3. (Knez 1992). Razprostranjenost pivskih garnitur, ki jih sesta- stoletju pa jih ne zasledimo več (Plesničar Gec 1977, 52–53; vljata lonec in čaša, naj bi sovpadala z območjem, ki so ga Plesničar Gec 1972, t. 2: 6, t. 9: 8, t. 12: 8). Pojavljajo se tudi poseljevali Latobiki (Knez 1992, sl. 11, 88–89). Kombinacijo v naselbinskih plasteh »srednjega gradbenega horizonta lonca in čaše kot del pivske garniture poznamo tudi v Gornji Emone« in na večini dolenjskih grobišč, v grobu 2 z vzho- dnega grobišča Ribnice skupaj z novcema Tita in Hadrijana ter v grobovih 7 in 15 (Petru 1969b, 23, t. 16:10, t. 18: 3, t. 20: 157  Takšne na Ribnici poznamo predvsem z območja sektorja Petričev 4), dalje v Neviodunu (Petru in Petru S. 1978, t. 35: 11, 13–17, 158  Tej obliki najdemo najboljšo analogijo na lokaciji Ljubljanske ceste grič (Ribnica pri Brežicah – Romula, območje Petričev grič (Tomaž 19, 20), na Beletovem vrtu v Novem mestu (Knez 1992, t. 5: et al. 2025a)). 9, t. 73: 11), na Pristavi pri Trebnjem (Slabe 1993, t. 5: 6, t. 7: 11, t. 18: 18), v grobu A17 v Dobovi (Petru 1969b, t. 3: 5) in v v Novem mestu (Božič 2008, t. 16: 9). Gornji vasi na Žumberku (Gregl 2007, t. 1: 7, t. 4: 6, t. 13: 6, 159  Naši je morda podobna tista tipa Č5b iz Nove Table pri Murski Soboti (Bugar et al. 2019, G1127), pa tiste iz Drnovega (Petru in Petru 7, t. 22: 5, 7, t. 34: 3–9; t. 56: 4). Pojavljajo se že od tiberij- 1978, t. 46: 2, 3, 6) ali pa tiste iz Gornje vasi na Žumberku (Gregl sko-klavdijskega obdobja dalje, najštevilčnejše pa so v prvi 160  Na primer: grob 1 (lonec: 2007, t. 43: 5), Beletovega vrta (Knez 1992, t. 73: 4, t. 74: 1) in Lju- polovici 2. stoletja (Plesničar Gec 1977, 53). Janka Istenič je bljanske ceste v Novem mestu (Božič 2008, t. 7: 5, t. 8: 6, t. 16: 10). te sklede na zahodnem petovionskem grobišču razdelila na G58 , čaša: G64 ), grob 2 (lonec: G79 , več tipov, od PTS 7 – PTS 11. Obravnavane sklede iz Ribnice čaši: G84–G85 ), grob 7 (lonec: G160 , čaši: G158–G159 ), grob 17 so najbolj podobne oblikama PTS 7.1 in PTS 10. Obe sta (lonec: G288 , čaša: G287 ), grob 24 (lonec: G321 , čaša: G318 ), grob 31 (lonec: G487, čaša: G485), grob 35 (lonec: G547, čaša: G548), datirani v flavijski čas, tip PTS 7.1 pa še v prvo polovico 2. grob 46 (lonec: G690, čaša: G687), grob 70 (lonec: G713, čaši: stoletja (Istenič 1999, 96–97, sl. 84–85). G712, G715), grob 90 (lonec: G1101, čaša: G1098), grob 104 (lon- ca: G1113–G1114, čaša: G1120). Kombinacije se pojavljajo skupaj v grobovih, vendar ne ena v drugi. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 123 Oblika skled S 2 je bolj plitva od S 1 in ima predvsem ustje grob 132 vodoravno izvihano in ne zapognjeno navzdol. Spominja na grob 130 sigilatne oblike Consp. 42/44. Taka skleda je bila najdena v grob 128 grobu 54 (G758). Tovrstne sklede so znane tudi iz dveh gro- grob 115 bov zahodnih petovionskih grobišč, tip PTS12 po Janki Istenič grob 114 (Istenič 2000, grob 581, t. 125: 3, grob 646, t. 144: 1). Krožnika 161 grob 109 imata na robu ustja peresni okras. Glede na ostale predmete grob 107 grob 104 v grobu je skleda iz groba 581 datirana na konec 1. stoletja, grob 103 lahko še v prvo polovico 2. stoletja, skleda iz groba 646 pa v grob 88 drugo polovico 1. stoletja (Istenič 1999, 99). grob 78 grob 77 Za sklede oblike S 3 je prav tako značilno močno izvihano grob 69 kijasto odebeljeno in na koncu ravno ali polkrožno zaključe- grob 58 grob 66 no ustje, ki je na notranji strani okrašeno s pasovi koleščka- grob 54 nja. Sklede so lahko polkrožne (oblika S 3.1) ali bolj konične grob 53 in rahlo zaobljene (oblika S 3.2) ter imajo prstanasto dno. grob 52 Različica S 3.1 je bila odkrita v grobovih 34 (G535) in 58 grob 50 ( G820 , G821 , G822 ), različica S 3.2 pa v grobovih 28 ( G437 ) grob 44 in 132 ( grob 42 G1374 ). Na Dolenjskem tovrstne sklede niso pogo-grob 34 ste. Najdene so bile v Neviodunu (Petru in Petru 1978, t. 53: grob 31 3, 9), v grobu 108 iz Beletovega vrta v Novem mestu (Knez grob 29 1992, t. 38: 10) in grobu 8 v Gornji vasi na Žumberku (Gregl grob 26 grob 28 2007, t. 11: 4). Bolj konična različica skled, podobna obliki grob 23 S 3.2, izhaja iz izropanega groba 99 v Pristavi pri Trebnjem grob 16 (Slabe 1993, t. 14: 2). V Celeji so jih izdelovali vsaj od prve grob 15 polovice 2. stoletja dalje (Krajšek 2015, 130). grob 7 grob 2 Sklede oblike S 4, ki posnemajo sigilatno obliko Drag. 37, 0 1 2 3 4 5 na zahodnem grobišču v Ribnici niso številne. Znane so le S 1 iz petih grobov (grobovi 23 (G311–G312), 26 (G375), 52 S 2 S 3.1 S 3.2 S 4 S 5 S 6 S 7 (G736) (sl. 100) ter grobova 77 (G1039) in 115 (G1301)). S 8 S 9 odl. Sklede sodijo med t. i. panonsko keramiko s premazom 97 (nem. Panonnonishe Glanztonware Zastopanost različnih oblik skled v grobovih., PGW). Gre za široko skupino finega posodja, ki so ga izdelovali v številnih de- lavnicah v Panoniji in drugje ter po obliki posnema sigilatno posodje ter posode latenske tradicije (Nagy 2017, 6; Ožanić Roguljić in Konestra, 2017, 456; Miletić Čakširan 2019, 132). 1 Take sklede je Ljudmila Plesničar poimenovala kot „polkro- 3 žne skodele“, na severnem emonskem grobišču se pojavlja- jo od začetka 2. do druge polovice 3. stoletja (Plesničar Gec 10 1977, 54, t. 7: 13). Na zahodnih petovionskih grobiščih jih je 17 Janka Istenič uvrstila v tip PTS 14, kjer se pojavljajo od Do- micijana do začetka 3. stoletja (Istenič 1999, 100). Ta oblika skled je na Dolenjskem zelo razširjena (Vidrih Perko 2006a, 90−91) in jih najdemo na skoraj vseh grobiščih. Petru jih da- tira v čas 1. in 2. stoletja (Petru 1969a, 202). Sklede oblike S 8 najverjetneje predstavljajo le pomanjšano različico sklede ena dve tri pet posoda posodi posode posod 161  Avtorica to obliko posode opredeli kot krožnik in ne kot skledo 98 Število pridanih skled v posameznem grobu. (Istenič 1999, 99) 124 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 99 Preglednica oblik skled odkritih v grobovih. Merilo 1 : 4. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 125 100 Primer sklede oblike S 4 iz groba 52 (G736). 102 Primer sklede oblike S 7 iz groba 104 (G1124). oblike S4, v grobovih zahodnega grobišča Ribnice pa so v spodnji del ostenja, cilindričnim zgornjim delom in nav- prisotne med pridatki grobov 23 (G310) in 107 (G1264). pičnim ustjem. Oblika posnema sigilatno verzijo oblike Skleda oblike S 5 je zastopana le z enim primerkom. Gre Drag. 24/25. Prave primerjave ji nismo našli. Nižje sklede s cilindričnim trupom in vodoravnim rebrom na prehodu za večjo skledo z navzven odebeljenim robom ustja in ci - v spodnji del ostenja so bile najedene v Karnuntu, kjer so lindričnim, narebrenim ostenjem iz groba 31 ( G486 ). Tudi opredeljene kot tip SU 6a.1 (Adler-Wölfl 2004, 86) in v Singi - pri tej obliki gre za posnetek sigilatne verzije sklede oblike dunu, tip I/9, kjer so datirane v 2. stoletje (Nikolić-Đorđević Drag. 37. Takšne sklede so zelo številne na grobišču Drnovo 2000, 21). 2, kjer se pojavljajo tako oksidacijsko kot redukcijsko žgani primerki, nekatere sklede imajo poleg kanelur in pasov pe- Preprosta konična skleda oblike S 7 z ustjem, odebeljenim resnega okrasa zunanjo površino okrašeno še z žigosanjem na zunanji strani, ravnim dnom in rdečim premazom, izhaja (Vojakovič et al. 2022, grobnica 4: G23, G28; G34, grobnica iz groba 104 (G1124) (sl. 102). Podobna skleda je bila od-5: G54–G58; grobnica 14: G123; grobnica 17: G178). Tovrstne krita v tlakovanju okoli grobov v Šmartnem pri Litiji (Stergar sklede so bile najdene še v Neviodunu (Petru in Petru 1978, in Kovačič 2016, 18, t. 12: 110). Te sklede so posnetek sigila- t. 52: 1, 3), v Šmartnem pri Litiji (Stergar in Kovačič 2016, t. tne oblike Drag. 33, le da so za razliko od originala brez 9: 78, 79) in v grobu 5 iz Gornje vasi na Žumberku (Gregl prstanaste noge. Konične sklede iz grobe lončarske mase 2007, t. 7: 3). V tem grobu je bil najden tudi novec Trajana prostoročne izdelave se pojavljajo na grobišču Beletov vrt v (Gregl 2007, t. 7: 6). Novem mestu (Knez 1992, t. 14: 11, t. 21: 7). Podobna skleda Z enim primerkom iz groba 42 ( iz groba 5 v Gornji vasi na Žumberku pa je datirana z nov- G598 ) je zastopana skleda cem Trajana (Gregl 2007, t. 7: 8). oblike S 6 ( sl. 101 ). Gre za večjo, bolj globoko skledo na prstanasti nogi, z vodoravnim trakastim rebrom na prehodu Za bikonično skledo s kratkim izvihanim ustjem in nastav- kom za pokrov oblike S 9 iz groba 15 (G235), nismo našli prave primerjave. Še najbolj ji je podobna skleda iz groba 111 iz Beletovega vrta v Novem mestu (Knez 1992, t. 39: 6). Poleg sklede je bila v tem grobu še bikonična glinenka, ki se v grobovih pojavi že sredi 1. stoletja pr. n. št. in je v uporabi še v tiberijskem času (Knez 1992, 88, t. 39: 7). Sklede so bile zastopane tudi med najdbami, odkritimi v zasipih grobnih parcel. Na grobni parceli C, v SE 3731, je bil najden del rahlo uvihanega, odebeljenega ustja in oste- nja ožgane sklede (G42). Skleda ima delno ohranjen svetlo rjav premaz, ostenje pa je okrašeno s pasovoma peresnega okrasa. Skleda sodi med t. i. panonsko keramiko s prema- zom (nem. Panonnonishe Glanztonware, PGW). Gre za ši- roko skupino finega posodja, ki so ga izdelovali v številnih delavnicah v Panoniji in Noriku ter po obliki posnemajo si- gilatno posodje ter posode latenske tradicije (Nagy 2017, 6; 101 Primer sklede oblike S 6 iz groba 42 (G598). 126 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Konestra, Ožanić Roguljić 2017, 456; Miletić Čakširan 2019, 132). Glede na način okraševanja so bile definirane tri ge- ografske skupine. Prostor Dolenjske sodi v južnopanonsko skupino, ki je razširjena ob tokovih rek južne Panonije, se- verozahodne Mezije in Norika. Najbolj priljubljena oblika je polkrožna skleda z uvihanim ustjem in posnetki sigilatnih oblik Drag. 35–36 ter Drag. 37. Proizvodni centri so jo iz- delovali od druge polovice 1. do 6. stoletja (Miletić Čakširan 2019, 132, z zbrano literaturo). Te sklede smo uvrstili v obliko S 4. Gre za globoke sklede z bolj ali manj odebeljenim ustjem, ki posnemajo sigilatno obliko Drag. 37 (gl. zgoraj). Na Ribnici so večinoma oksi- dacijsko žgane z rdečim premazom, lahko pa so redukcij- sko žgane s temno sivim ali črnim premazom. Pojavljajo se okrašene, s pasovi koleščkanja, peresnega okrasa, žigosa- 103 Preglednica oblik finih krožnikov odkritih v grobovih. nja, kot tudi neokrašene različice. Obravnavani skledi je po Merilo 1 : 4. obliki in okrasu še najbolj podobna tista iz groba 58, z gro- bišča na Pristavi pri Trebnjem, kjer je bila najdena v grobu 7 (G194, G195). Manjši primerek (G194) ima na robu ustja z novcema Antonina Pija (Slabe 1993, t. 8: 4). Skleda slabše ostanke vodoravnega ročaja (sl. 103). Tip Consp. 41 pozno-izdelave z dvema pasovoma koleščkanja je bila odkrita tudi padskih sigilatnih krožnikov se pojavlja od časa Flavijcev do na Mokricah – Na Špici (Udovč 2022a, 29–30). Odkrite so sredine 2. stoletja (Conspectus 1990, 124–125). bile tudi med gradivom v Neviodunu (Petru in Petru 1978, t. 34: 1, 2, 8, 17) in lokaciji Drnovo 2 (Vojakovič Pokrovi et al. 2022, 68), na grobišču Beletov vrt v Novem mestu (Knez 1992, t. Pokrovi so sestavni del nabora finega, fino-grobega in gro- 29: 2; t. 31: 1; t. 75: 9; Božič 2008, t. 6: 5), na Medvedjeku bega posodja (Krajšek 2015, 167). Njihovo obliko je nare- (Stemberger Flegar in Predan 2022, 29, G240) in na najdišču kovala predvsem njihova funkcija (Vidrih Perko 2006a, 95). Draga pri Beli Cerkvi, tip S2 in S3 (Udovč 2022b, 80, 81). Pokrovi fine keramike so bili v grobove na Ribnici, podobno Fini krožniki kot pokrovi grobe keramike,162 pridani redko – poznamo le Med gradivom na grobišču se pojavljata dve obliki finih kro šest primerkov. Največkrat so konične oblike z - žnikov (obliki FK 1 in FK 2) (sl. 103). Izdelani so iz fino preči- ščene lončarske mase z rdečim premazom. Oblika FK1 ima značilno močno izvihano kijasto odebelje- no in na koncu polkrožno zaključeno ustje, ki je na notranji strani lahko okrašeno s pasovi koleščkanja. Dno je ravno ali rahlo vboklo. Gre za posnetek sigilatnega krožnika oblike Consp. 41, sorodno obliko skledam oblike S 3 na Ribnici, od katerih se ločijo po globini posode in obliki dna. Dva krožnika te oblike sta bila odkrita v grobu 28 (G436, G442). Janka Istenič jih je na zahodnih petovionskih grobiščih, kjer je ta oblika sicer redka, uvrstila v tip PTS 13. Pojavi se v dveh grobovih, med katerima je grob 39 datiran v čas Domicijana in Hadrijana (Istenič 2000, t. 9: 5), grob 647 pa v čas Trajana v grobu 6 v Gornji vasi na Žumberku (Gregl 2007, t. 9: 5). 104 Preglednica oblik pokrovov, odkritih v grobovih. Merilo 1 : 6. (Istenič 2000, t. 144: 6). Primerjavo imata tudi med gradivom Za drugo obliko finih krožnikov (FK 2) sta značilna kratko, iz- vihano, odebeljeno ustje in ravno dno. Rob ustja ni okrašen. Tudi ta oblika najverjetneje posnema sigilatne krožnike obli- ke Consp. 41. Dva krožnika tega tipa sta bila odkrita v grobu 162 Pokrovi, izdelani iz glinenih mas kuhinjske fakture, so predstavljeni ločeno, pri kuhinjski keramiki. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 127 Krožniki167 Krožniki so nizke posode z ravnim dnom, pri katerih višina ne presega 1/3 in ni manjša od 1/7 največje širine, tj. širine ustja (Istenič 1999, 84). Številne med seboj zelo podobne oblikovne različice pričajo o tem, da so jih izdelovali v mno- go proizvodnih centrih v Panoniji. Poznani so pod imenom Soldatenteller (nem.), njihov izvor pa lahko iščemo v posne- 105 Primer pokrova oblike P 1 iz groba 128 (G1355). manju uvoženih pekačev z značilnim rdečim premazom iz žaji163 (sl. 104). Z izjemo dveh (G114 in G1355) pokrovi niso tako za pripravo kot postrežbo hrane. Ker so jih uporabljali ohranjeni v zadostni meri, da bi jim bilo mogoče določiti tudi za pripravo hrane imajo pogosto ožgano dno in dele obliko ( G121 , G163 , G664 , G766 ). 164 Izmed preostalih dveh sten. Krožniki so narejeni iz bolj ali manj prečiščene lončar različno oblikovanimi robovi in, kot predvidevamo, tudi dr- Gre za t. i. namizno kuhinjsko posodje, ki so ga uporabljali južne in srednje Italije (Gregl 1997, 62; Krajšek 2015, 144). ostenjem in rogovilastim robom (držaj ni definiran) (sl. 104). vodotesnost posode. Razlikujejo se po velikosti (od 15–40 Pokrovi so lahko brez premaza ali s premazom v temno cm), po naklonu ostenja in obliki ustja ter dna. Večinoma so rjavih ( G114 ), oranžno rjavih ( G664 ) ali rdečih odtenkih neokrašeni, redki imajo na dnu peresni okras (Plesničar Gec ( G163 ). Posamezni primerki so lahko tudi ožgani ( G163 , 1977, 84; Istenič 1999, 118, 119; Jelinčić 2009, 43). G664 , G1355 ). Lahko so izdelanih iz glinenih mas, ki jih Na območju zahodnega grobišča Ribnice pri Brežicah so umeščamo med fine ( G163 , G766 , G1355 ) in fino-grobe bili krožniki odkriti kot grobni pridatki v 41 grobovih ( sl. 106 ) fakture ( G114 , G121 , G664 ). Vsi pa so glede na obliko in in tudi v zasipih grobnih parcel. Prepoznali smo lahko štiri fakturo izdelki lokalnih oziroma regionalnih delavnic. osnovne oblike krožnikov, med pridano lončenino v grobo - Obliko pokrovov je narekovala predvsem njihova funkcio P 1 (sl. 105). To so pokrovi z navzgor zavihanim robom in lončenina pa je kompaktna in neporozna. Večina krožnikov ploščatim prstanastim krožnim držajem. Primerek G114 iz ima na notranji strani in zgornji polovici zunanje strani pre - groba 4 pa sodi v obliko P 2, to so pokrovi z bikoničnim maz, ki ima funkcionalen in ne okrasen značaj, saj povečuje pa primerek G1355 iz groba 128 sodi v obliko pokrovov ske mase s številnimi do zmernimi vključki šamota in sljude, - - vih pa so krožniki najpogostejša oblika.168 V grobovih se po- nalnost, ki se ni pogosto spreminjala, zato so kronološko javljajo tako večji odlomki kot deli krožnikov, ki so navadno vihanim robom in ploščatim prstanastim krožnim držajem ohranjenosti) so lahko ožgani ali pa ne. 165 (oblika P 1) vidimo primerjave v pokrovih tipa VII.1.1 v Celeji, Krožniki so bili pridani v grobove bodisi posamično bodisi težje opredeljivi (Udovč 2022, 83). Pokrovom z navzgor za- ožgani ali prežgani. Tudi manjši odlomki krožnikov (do 10% ki so jim oblikovno še najbolj podobni (Krajšek 2015, 167), razlikujejo se le po obliki držaja.166 v več primerkih, tudi do devet (sl. 107). Servisi krožnikov Krajšek jih datira okvirno v čas od 1. do 3. stoletja (Krajšek 2015, 167). Verena Vidrih v grobovih so bili lahko sestavljeni iz ene, lahko pa tudi iz Perko pokrove s takšnim držajem označi kot pokrove, po krožnikov različnih oblik. V grob 16 je bil na primer pridan - dobne narobe obrnjenim skodelam (Vidrih Perko 2006a, 95, servis šestih krožnikov oblike K 2 in še en krožnik oblike K 3 G361), podobno tudi Udovčeva (Udovč 2022, 83). Nekoliko (G273–G279). V grobu 54 se je nahajal servis petih, skoraj redkeje se v Celeji na Mariborski cesti pojavljajo pokrovi z v celoti ohranjenih krožnikov oblike K 1 (G760, G767–G769, navpičnim ustjem in ovratnikom oziroma s kljukastim ustjem G771), poleg njih pa še štirje primerki oblike K 4 (G761– (tip CE VII1.2; Žerjal G763, G770). V grob 55 so bili pridani štirje krožniki oblike et al . 2023, 381–382), ki bi jih morda lahko primerjali z obliko P 2 na Ribnici. K2 (G782–G785), v grob 4 pa odlomki sedmih krožnikov, med njimi štirje oblike K1 (G110–G113), dva oblike K 4 (G107, G109) in eden oblike K 2 (G108). V grobu 58 pa so 163 Vendar je bil ohranjen le eden, gre za krožen ploščat prstanasti bili odkriti štirje krožniki oblike K 4 (G828–G831). držaj ( G1355 ). 164  Glede na oblikovanost roba bi pokrova G163 in G644 lahko bila enake oblike, vendar jima zaradi preslabe ohranjenosti slednje ni- smo določili. 165  Na Mariborski cesti je bilo na primer takšnih pokrovov 15 (Žerjal 167  Krožnike smo umestili med fino keramiko, četudi imajo včasih ne- et al. 2023, 382, G6110, G7437, G5936, G6290, G2792, G1556, G1424 koliko bolj grobo sestavo gline, funkcionalno pa sodijo med namizno idr.). kuhinjsko keramiko. 166  Tisti iz Ribnice ima prstanast krožen držaj, v Celju pa so lahko 168  Obliko smo lahko določili 82 primerkom, poleg njih pa se je v različno oblikovani (Krajšek 2015, 167). grobovih nahajalo še devet odlomkov krožnikov (sl. 105). 128 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 grob 132 grob 119 grob 113 grob 108 grob 105 grob 104 grob 94 grob 90 grob 89 grob 79 grob 78 grob 69 grob 68 grob 67 grob 66 grob 65 grob 58 grob 55 grob 54 grob 53 grob 51 108 Preglednica oblik krožnikov odkritih v grobovih. Merilo grob 49 1 : 4. grob 48 grob 46 Za krožnike oblike K1 je značilno lečasto ostenje z eno- grob 45 stavnim ravnim ali zaobljenim ustjem (sl. 108). Ta oblika grob 44 grob 38 je s 30 primerki najštevilčneje zastopana. Odkriti so bili v grob 36 grobu 1 (G59), grobu 2 (G82), grobu 4 (G110–G113), gro- grob 34 bu 28 (G443), grobu 29 (G450), grobu 44, (G660–G661), grob 32 grobu 45 ( G677 ), grobu 46 ( G693 ), grobu 49 ( G721 ), gro-grob 29 bu 51 ( grob 28 G730 ), grobu 54 ( G760 , G767 – G769 , G771 ), gro- grob 27 bu 65 (G893, G895), grobu 66 (G905–G906), grobu 68 grob 25 ( G983 ), grobu 90 ( G1100 ), grobu 104 ( G1116 ), grobu 94 grob 23 ( grob 16 G1144 ), grobu 105 ( G1245 ), grobu 119 ( G1308 ) in grobu grob 6 132 (G1375). Janka Istenič je med krožniki z zahodnih pe- grob 4 tovionskih nekropol prepoznala tri tipe. Tipa K1 in K3 sta grob 1 grob 2 primerljiva z našo obliko K 1. Tip K1 je na zahodnih petovi- 0 onskih grobiščih najpogostejša oblika krožnika. Ti krožniki 2 4 6 8 10 so datirani od 1. do 3. stoletja, morda še v 4. in začetek 5. K 1 K 2 K 3 K 4 odl. stoletja. Tip K3 je zastopan z dvema primerkoma in je da- tiran od pozno flavijskega časa do prve polovice 2. stoletja 106 Zastopanost različnih oblik krožnikov v grobovih. (Istenič 1999, 118–119, sl. 102). S tipologijo krožnikov sta se na rimskem najdišču Podkraj pri 3 4 Hrastniku ukvarjala Krajšek in Stergar, ki sta prepoznala štiri 3 tipe (poimenovane K1–K4) in en vmesni tip K1/K4 (Krajšek in 19 Stergar 2008, 252, sl. 6). Njun tip K1 je primerljiv z obliko K1 iz grobov iz Ribnice. 11 Za krožnike oblike K2 sta značilna odebeljeno ustje in ravno ali lečasto ostenje. Tej obliki smo prišteli 25 krožnikov. Od- kriti so bili v grobu 4 (G108), grobu 16 (G273–G278), grobu 23 (G313), grobu 28 (G444), grobu 36 (G559), grobu 44 (G622), grobu 48 (G705–G706), grobu 55 (G782–G785), ena grobu 58 (G826), grobu 67 (G952, G957), grobu 69 (G996), dve tri štiri pet in ve č grobu 79 (G1079), grobu 89 (G1096), grobu 105 (G1246), 107 Število pridanih krožnikov v posameznem grobu. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 129 grobu 108 (G1271) in grobu 113 (G1297) (sl. 108). V Hra- Poleg grobnih pridatkov se krožniki pojavljajo tudi na ob- stniku so takšni krožniki razdeljeni na dva tipa, in sicer na močju grobnih parcel. Iz zahodnega temelja grobne parcele tip K4 (krožniki z odebelitvijo na notranji strani in žlebom C je poznan del uvihanega ustja ostenja in ravnega dna pod njim) in tip K1/K4 (krožniki z uvihanim rahlo odebelje- krožnika, ki ga lahko umestimo v obliko K 3 (G30). Krožnik je nim ustjem) (Krajšek in Stergar 2008, 252, sl. 6). Na zahodnih narejen iz zelo fino prečiščene lončarske mase in ima svetlo petovionskih grobiščih krožnikov z odebeljenim ustjem ni. rjav premaz, ki je sicer značilen za fino lončenino. Na emon- Za krožnike oblike K3 sta značilna uvihano ustje in ravno ali skih grobiščih se najpogosteje pojavljajo vsaj od konca 1. do konca 2. stoletja (Plesničar Gec 1977, 54). lečasto ostenje. K temu tipu smo prišteli 10 krožnikov. Odkriti so bili v grobu 2 (G83), grobu 6 (G120), grobu 7 (G196), Kadilnice grobu 16 (G279), grobu 25 (G363), grobu 27 (G380), grobu Kadilnice so posode s skledastim recipientom. Lahko so 45 ( G676 ), grobu 67 ( G951 ), grobu 90 ( G1099 ) in grobu 113 na polni ali votli nogi 169 ali pa imajo oblikovano prstanasto ( G1296 ) ( sl. 108 ).Ta tip krožnika je pogosto težko ločiti od dno. 170 Ustje in ostenje recipienta ter nogo imajo praviloma krožnikov z odebeljenim ustjem tipa K2, saj so razlike med bogato okrašene. Pojavljajo se v različnih oblikah in so ra - obema velikokrat zabrisane. Krožnike z uvihanim ustjem je znovrstno okrašene, vendar so časovno zelo neobčutljiva Janka Istenič uvrstila v tip K2, v uporabi so najverjetneje že skupina keramike. Pojavljajo se v grobovih kot tudi v nasel - od druge polovice 1. stoletja do 3. stoletja (Istenič 1999, 119). binskih kontekstih v celotnem rimskem imperiju skozi daljše Kot tip K2 so bili tovrstni krožniki opredeljen tudi v Hrastniku časovno obdobje. V uporabi so od avgustejskega obdobja (Krajšek in Stergar 2008, 252, sl. 6). do konca rimskega obdobja. Najpogostejše naj bi bile v 2. Za krožnike tipa K4 sta značilna ostro uvihano ustje in pol- stoletju (Istenič 1999, 136; Miletić Čakširan 2019, 231). kroglasto izdolženeno ostenje, stene so navadno tanjše. K Glede na to, da so v njih pogosto najdene sledi gorenja temu tipu smo prišteli 17 krožnikov. Odkriti so bili v grobu smole, lubja, semenk, korenin in cvetja, se domneva, da so 4 ( G107 , G109 ), grobu 44 ( G663 ), grobu 49 ( G722 ), grobu bile uporabljane v kultne namene, pri pogrebnih ritualih 53 ( G744 – G745 ), grobu 54 ( G761 – G763 , G770 ), grobu 58 in tudi v gospodinjstvu (Brukner 1981, 39; Miletić Čakširan ( G828 – G831 ), grobu 65 ( G894 ), grobu 69 ( G995 ) in grobu 2019, 231). 78 ( G1073 ) ( sl. 108 ). Za datacijo velja enako kot za tip K3. Na zahodnem grobišču Ribnice so bile kadilnice najdene v Na severnem emonskem grobišču, v žganih grobovih 2. treh grobovih (25 ( G365 ), 59 ( G850 , G866 ) in 78 ( G1056 , stoletja, so krožniki poleg skled najpogostejša oblika posod - G1057 )), 171 v estrihu zunanjega zidu grobnice1 groba 7 ja, sicer pa se v grobovih pojavljajo skozi daljše časovno ( G190 ) ter v zasipih grobnih parcel A ( G27 ) in C ( G39 ). razdobje (Plesničar Gec 1977, 84). Najzgodnejši so krožniki Glede na oblikovne značilnosti lahko naše primerke opre - tipa K3, ki se na severno emonskem grobišču pojavijo že v delimo v dve glavni obliki kadilnic. Oblika kadilnice Ka 1.1 sredini 1. stoletja (Plesničar Gec 1977, 55; Plesničar Gec 1972, združuje kadilnice s polkrožnim recipientom, 172 pri katerih t. 33: 2). Prav tako lahko na primeru gradiva iz emonskega sta ustje in ostenje recipienta praviloma okrašena z razčle - grobišča zaključimo, da so najdeni tipi krožnikov sočasno njenimi rebri. Druga oblika kadilnic so kadilnice s cilindrič - v uporabi že v začetku 2. stoletja (Plesničar Gec 1977, 55; nim recipientom, pri katerih oblika Ka 2.1 združuje kadil - Plesničar Gec 1972, t. 8: 10–11; t. 12: 9–11), medtem ko se kro - nice s cilindričnim, bogato okrašenim ostenjem recipienta žniki z odebeljenim ustjem in ostenjem pojavljajo v grobovih z novci iz 3. stoletja (Plesničar Gec 1972, 43, 44, 46, t. 52: 18, t. 53: 8, t. 58: 2, 3). 169  Miletić Čakširan 2019, 231. 170  Ribnica pri Brežicah – Romula, območje Petričev grič (Tomaž et Krožniki so bili odkriti na večjih grobiščih na Dolenjskem, al. 2025a). na Medvedjeku–Gmajni (Stemberger Flegar in Predan 2022, 171  V grobovih 59 in 78 sta bila najdena po dva primerka (grob 59: Cerkvi (Udovč 2022b, 82), na Drnovem 2 (Vojakovič in No 78 nista sporna, medtem ko lahko v primeru groba 59 oba primerka - vzamemo v ozir le kot potencialna odlomka kadilnice. však 2022, 69–70) in na Mokricah (Udovč 2022a, 29). Na 31), na Pristavi pri Trebnjem (Slabe 1993, 15), v Dragi pri Beli G850, G866, grob 78: G1056–G1057), pri čemer tista dva iz groba grobišču Beletov vrt v Novem mestu je bil krožnik pridan 172  Zaradi okrasa se lahko v določenih primerih zdi, da gre tudi za klekasto obliko recipienta. Na zahodnem grobišču Ribnice je pri- le v grobu 19 (Knez 1992, t. 5: 10). Na manjših grobiščih na merek te oblike okrašen z razčlenjenimi rebri, so pa na območju Dolenjskem so krožniki redkejši pridatek, lahko pa so v gro- Petričevega griča tako oblikovane kadilnice lahko okrašene tudi še bovih pridani krožniki in latvice grobe prostoročne izdelave. na druge, bolj pestre načine (npr. z valovitimi rebri in odtiskovanjem ali vrezanimi okrasi in valovitimi rebri itd.; v: Ribnica pri Brežicah – Romula, območje Petričev grič (Tomaž et al. 2025a)). 130 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 110 Primer kadilnice oblike Ka 2.1 iz groba 25 (G1355). primerek je imel ožgano notranjost. Od kadilnice G850 iz groba 59 se je ohranil le del močno prežgane noge in reci- pienta, pogojno pa bi lahko kadilnici pripisali tudi odlomek z odtisi narebrenega ustja (G866). Morda najlepše ohranjeni sta kadilnici iz groba 78. Manjša (G1057) ima vodoravno izvihano ustje, na ostenju recipienta valovito rebro in vre- zan okras valovnice ter glede na obliko sodi med kadilnice oblike Ka 2.1. Večja kadilnica (G1056) iz groba 78 pa ima ro- govilasto ustje in rebro na ostenju recipienta ter oblikovano nogo (oblika Ka 2.2). Tako ustje kot ostenje sta okrašena z valovitim okrasom, valovnica se nadaljuje tudi na nogo. Sle- dnji še najbolj primerljive najdbe najdemo v Sirmiju (Brukner 1981, t. 62: 3, 4). V naselbinskih kontekstih v slovenskem prostoru kadilnice niso zelo pogosta najdba.173 Odlomek gornjega dela ka- dilnice je bil najden npr. v SE 344/SE 345 v sektorju II na najdišču Draga pri Beli Cerkvi (Udovč 2022b, 83, G235), v jami SE 64/63 na najdišču Kozolec v Ljubljani (Županek et al. 2020, 141–142), na Ilovici pri Vranskem (Vidrih Perko 2006a, K251), na Školaricah (Žerjal in Novšak 2020, G91, G226, 109 G345, G709, G3152, G3154, G4047) idr. Na primeru nasel- Preglednica oblik kadilnic, odkritih v grobovih. Merilo 1 : 4. binskih najdb iz Celja je Krajšek kadilnice razvrstil v dve raz - in usločenim spodnjim delom ter ravnim dnom, oblika Ka ličici (Krajšek 2015, 170). Različica VIII.1.1 bi še najbolje ustre- 2.2 pa kadilnice s cilindričnim, bogato okrašenim ostenjem zala naši obliki Ka 1.1 (kadilnice s polkrožnim recipientom), recipienta in nogo (sl. 109; priloga 4). različica VIII 1.2 pa naši obliki Ka 2.2 (kadilnice s cilindričnim V zaplati estriha (SE 945) je na zahodni zunanji steni grobni ostenjem recipienta). Krajšek obe različici datira v čas od 1. - ce 1 groba 7 ležal razmeroma dobro ohranjen del kadilnice je še najbolj podoben tistim iz Sirmija (Brukner 1981, t. 64: kadilnic v naselbinskih kontekstih, sicer ne nujno oblikovno povednih (Vidrih Perko 2004, sl. 2; Ribnica pri Brežicah – Romula , naselbina 23, 25). Iz groba 25 izhaja rekonstruirana manjša kadilnica s polkrožnim recipientom oblike Ka 1.1 (G190). Ta primerek 173  Z izjemo Ribnice pri Brežicah, ki beleži ogromno število odlomkov z valovito preoblikovanim robom ustja, cilindričnim recipi (Tomaž et al. 2025b)), nekaj jih je v grobovih, izjemno številne pa so - tudi na območju Petričevega griča, ki ga lahko razumemo kot ob- entom, okrašenim z valovitimi rebri in valovnicami ter us- močje relokacije naselbinskih ostalin s prostora nekdanje magistralne ločenim spodnjim delom, oblike Ka 2.1 (G365) (sl. 110). Ta ceste Ljubljana–Zagreb (v: Ribnica pri Brežicah – Romula, območje Petričev grič (Tomaž et al. 2025a)). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 131 do 3. stoletja (Krajšek 2015, 170). Na območju Doma upoko- Praviloma so v grob pridani eden ali dva kosa grobe kera- jencev na Ptuju je bilo odkritih vsega 10 odlomkov (večina mike, lahko tudi več (sl. 111). Na primer v grobu 30 je bilo iz peči 3/1985, dve pa iz peči 2/1986) (Janežič 2018, 168). pridanih osem odlomkov grobe lončenine, v grobu 7 šest, Te najdbe se redko ujemajo s primerki zahodnega grobi- v grobovih 16, 19, 44, 54, 70 in 128 pa so bili pridani štirje šča Ptuja, kjer so kadilnice razmeroma pogoste v grobovih. odlomki. Janka Istenič jih je oblikovno razvrstila v tipe od KA1 do KA5 Groba keramika je izdelana iz prečiščenih ali neprečiščenih in KA varia, sicer pa so vse, z izjemo ene, enako tehnološko drobnozrnatih lončarskih mas, z zmerno do obilo primesi, 175 narejene (Istenič 1999, 135). V grobnih kontekstih najdemo ima grobo raskavo površino, ki je praviloma lisasta, od sve - kadilnice tudi na Križišču pri Spodnjih Škofijah v grobovih 1 tlo rjavih do sivih in črnih barv. Keramika je pogosto tudi in 9 (Novšak et al. 2019, 99, grob 1 (G4), grob 9 (G9)), nekaj porozna. Izdelana je bila bodisi na počasnem vretenu, z pa jih je bilo odkritih tudi v drugih plasteh (Novšak et al. dodelavo ustja in zunanjih površin na hitrem vretenu, ali pa 2019, 99). V grobovih na Dolenjskem jih razen v grobovih v na hitrem vretenu. Pogosto je tudi okrašena, največkrat z Ribnici nismo zasledili. metličenjem. Sama izdelava posodja se močno razlikuje v Odlomka okrašenega ostenja, ki pripadata kadilnicam, sta oblikah pa tudi kakovosti, kar niti ni presenetljivo, saj gre bila odkrita tudi v grobni parceli A (G27) in grobni parceli C za izdelke lokalnih oziroma regionalnih delavnic. Na osno- (G39). Prvi izvira iz ruševinske plasti (SE 3616) zidu (SE 3612) vi najbolj osnovnih značilnosti ostenja in oblikovanosti ustij grobne parcele A, drugi pa iz zasipa grobne parcele C smo posamezne zvrsti grobe keramike razvrstili med lonce, (SE 3717). Oba sta tipološko težje določljiva, pa vendar prvi trinožnike in pokrove.176 (G27) najverjetneje pripada kadilnicam s polkroglastim re- Lonci cipientom (oblika Ka 1), drugi ( G39 ) pa cilindrični obliki ka-Kot pridatki v grobovih se lonci pojavljajo v 45 izmed 131 dilnic (Ka 2). grobov, vendar gre večinoma za odlomke. Tipološko opre-Groba keramika174 deljivih je bilo 18 primerkov (sl. 112). Razvrstili smo jih lahko Groba keramika je v grobove zahodnega grobišča Ribnice v štiri glavne oblike, pri čemer imata obliki L 1 in L 2 vsaka po dve različici ( sl. 113 ). pridana relativno pogosto, saj so bili tovrstno posodje ali njegovi deli pridani v kar 62 grobov. Med njimi so lonci, Med lonce ovalnega do srčastega ostenja, s kratkim vratom trinožniki in pokrovi, kar nekaj pa je tudi odlomkov, ki jim ne in izvihanim ustjem (oblika L 1.1), ki so pogosto okrašeni z moremo določiti niti zvrsti (sl. 111). Skupaj je bilo v grobovih metličenjem, sodijo primerki iz groba 9 (G202), groba 24 odkritih 18 primerkov loncev, ki smo jih lahko tipološko opre- (G321), groba 17 (G288) in groba 68 (G984). K drugi raz-delili, še 52 pa je odlomkov, pri katerih natančnejša tipolo- ličici te oblike sodijo njihove manjše različice (oblika L 1.2), ška opredelitev ni bila mogoča. Med tipološko opredeljivimi ki imajo lahko še poudarjen prehod iz vratu v rame (grob lonci (npr. grob 9: G202, grob 24: G321, grob 17: G288, 32 (G515), grob 44 (G665), grob 109 (G1274), grob 132 grob 28: G445, grob 32: G515, grob 33: G526, grob 42: (G1376)). Tudi ti lonci so lahko pogosto okrašeni z metli-G599, grob 44: G665, grob 53: G748, grob 54: G772, grob čenjem. Drugo obliko loncev, ki je prvi obliki sicer precej 68: G984, grob 69: G997, grob 78: G1055, grob 80: G1083, podobna, le da so lonci praviloma nižji in bolj kompaktnega grob 103: G1106, grob 109: G1274, grob 122: G1320, grob ostenja, predstavljajo nizki lonci srčastega oboda in kratke- 132: G1376 idr.) jih je bilo kar nekaj, ki so bili v grob pridani ga vratu z izvihanim, lahko tudi stanjšanim ustjem (oblika v funkciji žare (grob 9: G202, grob 11: G219, grob 17: G288). L 2.1), katerih prehod iz vratu v rame je poudarjen (grob Redkeje se v grobovih pojavljajo trinožniki ali njihovi deli 33 (G526)). Ostenje je lahko okrašeno z metličenjem. Njim (grob 93: G1142, grob 95: G1154) in pa pokrovi iz grobe podobna je oblika L 2.2, ki vključuje nizke lonce, srčastega keramike (grob 76: 1036, grob 77: G1040) (sl. 111). ostenja, kratkega vratu z izvihanim ustjem (grob 28 (G445), grob 54 (G772), grob 122 (G1320)) (sl. 113). Lonci oblik L 1 in L 2 z različicami so podobni primerkom na številnih drugih najdiščih, tako v grobnih kot v naselbinskih 175  Fakture se medsebojno razlikujejo predvsem po vsebnosti, veliko- sti in pogostnosti primesi, četudi navzven vsa keramika deluje grobo (glej prilogo 3). 176  Relativno pogosto se v grobovih v fakturi grobe keramike poja- 174  Pogosto opredeljena tudi kot kuhinjska keramika. vljajo tudi čaše, ki pa so predstavljene drugje. 132 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Pridatki Trinožniki Kuhinjski lonci Pokrovi Nedefinirana oblika posode Št. groba TR 1 odl. L 1.1 L 1.2 L 2.1 L 2.2 L 3 L 4 odl. P 1 P 2 P 3 odl. grob 1 1 grob 4 1 1 grob 6 1 grob 7 5 1 1 grob 9 1 grob 11 1 grob 12 2 grob 16 2 2 grob 17 1 grob 19 4 grob 22 1 grob 23 2 1 grob 24 1 1 1 grob 26 2 grob 27 1 1 grob 28 1 1 grob 30 8 grob 32 1 grob 33 1 1 grob 34 1 grob 35 2 grob 38 1 grob 42 1 1 grob 43 1 grob 44 1 1 1 1 grob 45 1 grob 46 2 2 grob 53 1 grob 54 1 1 2 grob 55 2 grob 58 1 grob 62 1 1 grob 63 1 grob 65 2 grob 66 2 grob 68 1 1 grob 69 1 1 grob 70 3 1 grob 71 1 grob 73 1 grob 76 1 grob 77 1 grob 78 1 1 1 grob 80 1 2 grob 93 1 grob 95 1 grob 103 1 1 grob 104 2 1 grob 105 1 1 grob 107 1 grob 109 1 grob 112 1 grob 116 1 grob 117 1 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 133 Pridatki Trinožniki Kuhinjski lonci Pokrovi Nedefinirana oblika posode Št. groba TR 1 odl. L 1.1 L 1.2 L 2.1 L 2.2 L 3 L 4 odl. P 1 P 2 P 3 odl. grob 122 1 grob 124 3 grob 127 2 grob 128 1 1 2 grob 130 1 grob 131 1 grob 132 1 grob 134 1 1 1 4 4 1 3 4 2 52 1 1 2 4 45 111 Preglednica zastopanosti grobe keramike po grobovih. kontekstih, pa naj gre za izdolžene ali kompaktne različice. grob 134 grobišču Ribnice v grobovih 2 in 14 (Petru 1969b, t. 16: 3, t. grob 130 grob 128 19: 5), poznamo pa jih tudi iz bližnjih najdišč Dolenjske in Najbližje primerjave našim loncem najdemo na vzhodnem grob 132 grob 124 6, 10), tudi novejših raziskav (Vojaković grob 117 et al . 2022, 70), pa grob 109 Drage pri Beli Cerkvi (opredeljen kot tip KL2 (G109, G110), Posavja, npr. iz Drnovega (Petru in Petru 1978, t. 45, t. 17: 5, grob 122 grob 107 Udovč 2022b, 79, sl. 122a) idr., le da so zaradi lokalne iz- grob 105 delave njihove variacije v izdelavi precejšnje. Na zahodnih grob 104 grob 103 petovionskih grobiščih so bili lonci, podobni našim, uvrščeni grob 80 v druge lonce tipa LG 1 (Istenič 1999, 137, sl. 130). Najstarejši grob 78 lonci tega tipa so datirani v prvo četrtino 1. stoletja, preostali grob 70 grob 69 pa nakazujejo, da so lahko v uporabi še vse 1. in 2. stoletje grob 68 (Istenič 1999, 137, sl. 130). Poznamo jih tudi z emonskih gro-grob 65 bišč (Petru 1972, npr. t. 5: 6, t. 82: 17). Primerljive lonce našim grob 63 najdemo tudi na Ilovici pri Vranskem, kjer so najobsežnejšo grob 62 grob 54 skupino loncev predstavljali prav lonci z navzven izvihanim grob 53 ustjem s številnimi različicami (Vidrih Perko 2006a, 94). grob 46 grob 45 loncev ne samo v grobovih zahodnega grobišča ampak tudi grob 43 grob 42 v naselbinskih kontekstih Ribnice, sta bili med lonci v gro Poleg že omenjenih oblik loncev, ki so najpogostejša oblika grob 44 - grob 35 s kratkim, lahko narebrenim, rahlo izvihanim ustjem (oblika grob 32 grob 28 L 3), kakršne poznamo v grobovih 42 ( bovih prepoznani še dve drugi obliki, in sicer kroglasti lonci grob 33 G599), 78 (G1055), grob 27 80 (G1083) in 103 (G1106) ter lonca s podaljšanimi rameni, grob 26 jajčastega ostenja in rahlo izvihanim ustjem (oblika L 4), od grob 24-grob 23 krita v grobovih 53 ( G748 ) in grobu 69 ( G997 ) 177 ( sl. 113 ). grob 22 Grobi lonci oziroma njihovi odlomki se nahajajo tudi v za grob 19-grob 17 sipih grobnih parcel. Eden takšnih ( G26 ) (oblike L 2.2) je bil grob 16 ( grob 11 G37 ) oblike L 1.2 je bil odkrit v zasipu grobne parcele C. grob 9 Manjši odlomek ustja lonca ( odkrit v ostankih ruševine grobne parcele A (SE 3616), drugi grob 12 G44) pa je bil odkrit v zasipu grob 7 zidov grobne ograje parcele D. Noben po izdelavi in obliki grob 4 ne odstopa od že zgoraj omenjenih primerkov. grob 1 0 1 2 3 4 5 L 1.1 L 1.2 L 2.1 L 2.2 L 3 L 4 odl. 177  V obeh primerih je ostenje lahko okrašeno z metličenjem. 112 Zastopanost različnih oblik grobih loncev v grobovih. 134 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 vžlebljena ustja (Vidrih Perko 2006a, 93). Srečamo jih vse- povsod v Noriku in Panoniji, kjer so se poleg prevladujoče lečaste oziroma kroglaste oblike z narebreno površino zelo zgodaj razvile tudi bikonične oblike z izvihanim, ravno od- rezanim ustjem (Vidrih Perko 2006a, 93). V grobovih zahodnega grobišča Ribnice se trinožniki oziro- ma deli trinožnikov kot pridatek pojavljajo izjemno redko.178 Trinožnik lečastega recipienta in uvihanega ustja (oblika TR 1) (G1142) iz groba 93, katerega zunanja površina je dode- lana z metličenjem v vodoravni in navpični smeri, je eden izmed dveh primerkov v grobovih (sl. 114). Poleg njega je bilo v grobu 95 odkrito le še manjše uvihano ustje trinožnika (G1154),179 ki pa bi v ta grob lahko prišlo tudi z zasipom. Tudi tega bi lahko uvrstili v obliko TR 1. Oba sta bolj grobe izdelave in ožgana. Na slovenskih najdiščih so trinožniki pogosta najdba. Naj- demo jih tako v naselbinskih kontekstih mest in podeželja, kot v grobovih kot pridatek. Med gradivom iz Celeje Krajšek ločuje dve osnovni oblikovni skupini trinožnikov: skupino s kalotasto ali lečasto oblikovanim recipientom ter skupino s cilindričnim recipientom, z več podtipi (Krajšek 2015, 134– 137). Prisotni so v vseh naselbinskih kontekstih Celeje od začetka 1. pa vse do poznega 3. stoletja (Krajšek 2015, 134). Na zahodnih grobiščih Petovione so trinožniki sicer redki. Tip TR 1, ki je oblikovno primerljiv z obliko TR 1 iz Ribnice, je datiran v čas od zgodnjeflavijskega obdobja do začetka 2. stoletja (Istenič 1999, 144, sl. 133). Poznamo jih tudi še iz 113 Preglednica oblik loncev grobe keramike, odkritih v grobovih. Merilo 1 : 4. Trinožniki in trinožne sklede 114 Preglednica oblik trinožnikov, odkritih v grobovih. Merilo Trinožniki ali trinožne sklede so skupina oblikovno različnih 1 : 4. posod, ki so bile namenjene kuhanju in pogrevanju hrane. Analize ostankov v njih kažejo, da so bile v njih kuhane jedi, 178  Več jih najdemo v naselbinskih kontekstih Ribnice (Ribnica pri podobne ragujem (Zabehlicky-Scheffenegger 1997, 127). Za Brežicah – Romula, naselbina (Tomaž et al. 2025b)) in na obmo-trinožnike velja, da gre v osnovi za obliko italskega posodja, čju Petričevega griča, ki ga lahko razumemo kot območje relokacije nice (Zabehlicky-Scheffenegger 1997, 127). Sestavljeni so iz na–Zagreb (v: Ribnica pri Brežicah – Romula, območje Petričev grič (Tomaž et al. 2025a)). raznoliko oblikovanih recipientov in treh nog, ki so omogo ki so jo kasneje prevzele zgodnjerimske provincialne delav naselbinskih ostalin s prostora nekdanje magistralne ceste Ljublja- - - 179  Slednji se je nahajal v grobu, v katerem so bile poleg drugih pri- čale neposredno postavitev na žerjavico (Krajšek 2015, 134). merkov posodja pridane še melonaste jagode, bronasta, močno Praviloma jim je pripadal tudi pokrov, kar naj bi nakazovala profilirana fibula s perforirano nogo, katere datacija sodi v poznofla- vijsko obdobje in še prvo tretjino 2. stoletja, ter Domicijanov novec. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 135 Drnovega (Petru in Petru 1978, t. 54: 17), kot tudi v grobovih Grob Ohranjenost Tip Žig vzhodne nekropole Šempetra (Kolšek 1977, t. 28: 5). Grob 1 (G62) cela Loeschcke X SEXTI Pokrovi Grob 1 (G63) cela Loeschcke X OCTAVI pod žigom venec z vejico Pokrovi grobe keramike so v grobovih redki. Vsega sta bila v Grob 12 ( G227 ) rame Pečatna oljenka grobove na Ribnici pridana le dva primerka, ki oba sodita v Grob 15 ( G234 ) del Pečatna oljenka … ORT... (FORTIS) obliko P 3 ( sl. 104 ) – pokrovi z enostavnim robom in grobe Grob 23 ( G316 ) cela Loeschcke X Brez žiga fakture (grob 76: 1036 in grob 77: G1040 ). Lahko so okraše - Grob 24 ( G323 ) cela Loeschcke X … ERI ni z metličenjem, glavničenjem ali vrezovanjem. Žal sta oba Grob 25 ( G366 ) cela Loeschcke X FORTIS pokrova precej fragmentirana, zaradi česar ne vemo, kako Grob 28 ( G439 ) cela Loeschcke X FORTIS je bil oblikovan držaj. Grob 32 ( G516 ) dno Pečatna oljenka Podobni pokrovi so bili na Ilovici pri Vranskem zaradi načina Grob 42 (G601) cela Loeschcke X PVLII, en L je nad V izdelave in oblike pripisani staroselski tradiciji (Vidrih Perko Grob 43 (G625) del Loeschcke X Brez žiga 2006a, 95). V Podkraju pri Hrastniku so bili tovrstni pokrovi Grob 44 (G669) rame Loeschcke X umeščeni v tip P 3, ki tam predstavlja najštevilčnejšo skupino Grob 46 (G696) cela Loeschcke X CERIALIS pokrovov. Krajšek in Stergar sta takšne pokrove ob številnih Grob 54 (G773) zgornji del Loeschcke X Neberljiv primerjavah postavila v širši prostor, časovno pa najstarejše Grob 54 (G774) dno Pečatna oljenka primerke v 1. do 2. stoletje, najmlajši primerki naj bi sodili še Grob 58 (G832) cela Loeschcke X FORTIS v 3. stoletje (Krajšek in Stergar 2008, 257). Grob 59 (G851) del Loeschcke X Brez žiga Oljenke Grob 60 (G871) cela Loeschcke X Brez žiga Grob 71 (G1015) del Loeschcke X FORTIS Na zahodnem grobišču Ribnice pri Brežicah so bile v 27 Grob 71 (G1023) cela Loeschcke X AGIVSE grobovih pridane oljenke. Skupno jih je 35. Ohranjene so Grob 78 (G1058) cela Loeschcke X CRESCE pod S še v celoti ali v odlomkih ( en S sl. 115 ). Kljub temu da so oljenke pogost ali skoraj standarden pridatek v rimskih grobovih, Grob 88 (G1094) dno Pečatna oljenka FORTIS njihova specifična funkcija ni dobro poznana in utemelje Grob 91 (G1137) cela Loeschcke IX STROBILI-na (Conte 2008/2009; Frecer 2014; Şöföroğlu in Summe Grob 97 (G1158) cela Loeschcke X OCTAVI- bljejo od funkcionalne, obredne, simbolne do eshatološke Grob 105 (G1247) spodnji del Pečatna oljenka OCTAVI rastlinski okras pod žigom funkcije. rer 2016). Interpretacije o namenu oljenk v grobovih se gi Grob 100 (G1211) nosek Loeschcke X- Grob 112 (G1286) cela Loeschcke X Brez žiga Oljenke so pričeli izdelovati v kalupih v avgustejskem času, Grob 130 (G1368) rame Reliefna oljenka morda celo malo prej (Ferraresi 2000, 212–225). Večinoma Grob 134 (G1381) cela Loeschcke X GIDT venec pod so oksidacijsko žgane in izdelane iz zelo fino prečiščene žigom lončarske mase z redkimi vključki. Reliefne oljenke Loesc- 115 Preglednica ohranjenosti oljenk, odkritih v grobovih. hcke I in Loeschcke VIII so po žganju zelo bledo rjave, svetlo roza do svetlo rumene barve, z mehko površino. Na zunanji strani imajo nanesen rdeč, rjav ali oranžen premaz. Uvože- 2 3 1 1 ne pečatne oljenke, ki so bile izdelane v okolici Modene, so 7 po žganju rdeče do rumenordeče barve, površina je trda in gladka, lončarska masa vsebuje redke železove okside. Kasnejše lokalno izdelane pečatne oljenke so izdelovali iz lončarske mase, bolj podobne reliefnim oljenkam. Na zuna- nji površini imajo velikokrat rdeč do oranžen premaz. 21 V grobovih zahodnega grobišča Ribnice prevladujejo peča- tne oljenke z 29 primerki, pet primerkov pripada reliefnim oljenkam in eden okroglim oljenkam s kratkim in zaobljenim Loeschcke I Loeschcke VIII Loeschcke IX noskom ( sl. 116 – 117 ). V grobovih se lahko pojavljajo posa-Loeschcke X pečatne volutne mično, v paru (grobovi 1, 15, 28, 54, 71 in 100), pri čemer sta bili po dve pečatni oljenki pridani v štiri grobove (grobovi 1, 116 Zastopanost posameznih oblik oljenk. 136 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Loeschcke I Loeschcke VIII Loeschcke IX Loeschcke X pečatne volutne 117 Zastopanost posameznih oblik oljenk po grobovih. 28, 54, 71), v dveh primerih gre za kombinacijo reliefne in Od oljenke iz groba 15 (G233) je ohranjen le del diska z pečatne oljenke (grobova 15 in 100) (sl. 117). Le izjemoma upodobitvijo amfore. Ta motiv se pojavlja izključno na oljen- so bile v grob pridane tri oljenke (grob 42) (sl. 117). kah tipa Loeschcke I. Volutna oljenka z oglatim noskom tip Italske reliefne oljenke Loeschcke I B je bila najdena tudi v grobu 374 na severnem emonskem grobišču (Plesničar Gec 1972, t. 100: 4). Starej Italske reliefne oljenke 180 - (sl. 118) so v grobovih zahodne ša je oljenka z upodobitvijo amfore in sulice iz groba 850, nekropole Ribnice zastopane z vsega petimi primerki, pri z izkopavanj severnega emonskega grobišča med letoma čemer so tri natančneje opredeljive kot volutne oljenke z 1904–1907, tip Loeschcke IA, ki pa je bila najdena skupaj z oglatim noskom, tip Loeschcke I. Najdene so bile v grobu novcema Tiberija in Germanika (Petru 1972, t. 59: 1). 15 ( G233 ), grobu 100 ( G1210 ) in grobu 103 ( G1108 ). Vse tri so izdelek italskih delavnic. Oljenki iz grobov 100 (G1210) V celoti je ohranjena oljenka iz groba 100 (G1210), ki ima in 103 (G1108) smo lahko glede na ohranjenost ožje opre- na disku upodobljeno moško doprsje,181 z glavo v profilu in delili kot tip Loeschcke I B/C. Te oljenke se v Italiji pojavljajo sceptrom v ozadju. Z zelo podobnim, le bolj enostavnim od leta 30 do okoli leta 100 (Chrzanovski in Djaoui 2018, oziroma degradiranim motivom je okrašena tudi oljenka 70). Poleg njih sta bila v grobu 42 (G600) in v grobu 130 tipa Loeschcke I B/C iz Nevioduna (Petru in Petru 1978, 83, t. (G1368) odkrita še dva odlomka diska z ostenjem, ki ju rav- 58: 1). Veliko bolje je ta motiv upodobljen na oljenki iz groba no tako lahko pripišemo oljenkam, vendar nista natančneje 135 na severnem emonskem grobišču. Motiv je opisan kot opredeljiva. upodobitev moške glave (Plesničar Gec 1972, 35, t. 37: 6). Verena Perko je ta motiv interpretirala kot satirovo masko s trsom, oljenko pa je opredelila kot tip Loeschcke I B/C (Per- ko 2012, 29; Perko et al. 2012). 180  Izdelane so v kalupu iz zelo fino prečiščene lončarske mase z redkimi zrni belega peska (do 2 mm) in šamota (velikosti pod 0,5 Od oljenke iz groba 103 (G1108) sta se ohranila le zgor-mm) ter redko do zmerno zelo fino sljudo. Keramika je oksidacijsko nji del noska in del diska. Na disku je upodobljena stoječa ali redukcijsko žgana, površina je mehka, prašna, s premazom (svetlo rjav, večinoma ni v celoti ohranjen). Barva preloma je zelo bledo 181  Lahko bi bil Jupiter (Elena di Filippo Balestrazzi 1988, 19–20, kat. rjava (10YR 7/3), siva (2.5Y 6/1) – faktura O1 (priloga 3). 258). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 137 118 Preglednica oblik oljenk, odkritih v grobovih. Merilo 1 : 4. močvirska ptica z glavo obrnjeno nazaj (čaplja, štorklja ali in sicer v prvi polovici 1. stoletja. Najprej so izdelovali obliko žerjav). Obe oljenki (G1210, G1108) imata disk od rame- z zaprtim noskom Loeschcke IX, pred koncem 1. stoletja jo na ločen z enim žlebom, rame so ozke. Podobne oljenke je nasledila oblika Loeschcke X, ki ima za razliko od sta- z enim žlebom, vendar s širokimi rameni, je Janka Istenič rejše odprt kanal med diskom in noskom (Loeschcke 1919, uvrstila v svoj tip Loeschcke I (B/)C 2a in se pojavljajo v gro- 255−256; Buchi 1975, XXIV−XXXVIII; Bussière in Lindros bovih iz flavijskega časa ter grobovih iz konca 1. in začetka Wohl 2018, 308–309). Osnovno tipologijo oljenk tipa Loe- 2. stoletja (Istenič 1999, 161–162). schcke X je glede na kakovost izdelave nadgradil Buchi, in Okrogle oljenke s kratkim in zaobljenim noskom sicer na podtipe Loeschcke X A – najkakovostnejša izdela- va z ostrimi robovi in natančno izdelanimi podrobnostmi, V grobu 42 ( G602 ) je bila odkrita okrogla oljenka s kratkim Loeschcke X B – oljenke srednje kakovosti in Loeschcke X in zaobljenim noskom tipa Loeschcke VIII ( sl. 118 ). Oljenka C – nekakovostne, degenerirane oljenke, pečata ni ali pa je ima okrogel ročaj, rame okrašeno z jajčnim nizom, na disku nečitljiv (Buchi 1975, XXIII–XXVIII). pa je viden ostanek upodobitve stoječe postave. Na zunanji površini so ostanki rdečega premaza. Od poznoavgustej- V grobovih na Ribnici so pečatne oljenke zastopane z 29 skega do poznoflavijskega obdobja so oljenke Loeschcke primerki (sl. 118). Odkriti so bili tako primerki z zaprtim ka-VIII izdelovali na obalah srednje Italije, v Laciju in Kampaniji. nalom tip Loeschcke IX, kot tudi z odprtim kanalom tip Lo- Od sredine 1. stoletja pa se je proizvodnja širila tudi pro- eschcke X (sl. 116−117). ti severu (Loeschcke 1919, 237–243, 166–178; Novšak et al. Najbolje ohranjen primerek oljenke tipa Loeschcke IX B je 2019, 90). Podobno okrašena oljenka Loeschcke VIII, le po bil pridan v grob 91 ( G1137 ), z žigom STROBILI. 182 Taka obliki bolj okrogla, je bila najdena v grobu 760, z izkopavanj oljenka je bila odkrita tudi v grobu 6 na vzhodni nekro - severnega emonskega grobišča med letoma 1904–1907, poli Ribnice ob izkopavanjih v šestdesetih letih prejšnjega skupaj z novcem Maksimijana Herkula (Petru 1972, t. 49: 6). Pečatne oljenke 182  Izdelana je v kalupu iz zelo fino prečiščene lončarske mase z red-Izum pečatne oljenke se pripisuje izdelovalcu iz današnje kimi zrni železovih oksidov. Je oksidacijsko žgana. Površina je trda in Modene (antična Mutina), ki je znan pod imenom FORTIS, gladka, brez premaza. Barva preloma je svetlo rdeča (2.5YR 6/8) do rdeča (2.5YR 5/6). Faktura: O2 – italske delavnice (priloga 3). 138 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 stoletja (Petru 1969b, t. 21: 4). Med izkopavanji severnega se pojavljata med oljenkami na emonskih grobiščih, SEXTI s emonskega grobišča v letih 1904–1907 je bila v grobu 937 tremi primerki in PVLLI z dvema (Perko 2012, 34). odkrita oljenka Loeschcke IX B z identično masko na disku Oljenke brez žiga so slabše kakovosti in jih umeščamo v in žigom STROBILI (Petru 1972, t. 71: 8). V grobu 100 pa podtipa Loeschcke XB ( G316 , G323 ) in Loeschcke XC je bil odkrit neožgan nosek oljenke Loeschcke IX ( G1211 ). ( G601 ). Te oljenke so mlajše in so lahko izdelek lokalnih 184 Najdbe oljenk na Štalenski gori kažejo, da se je proizvodnja ali regionalnih delavnic, npr. v Emoni (Istenič et al. 2003, 90), pečatnih oljenk z zaprtim kanalom tip Loeschcke IX pričela Celeji (Bausovac in Krajšek 2020, 76) ali Petovioni (Istenič v klavdijskem obdobju, višek proizvodnje in distribucije pa je 1999, 155–159). dosegla v flavijskem obdobju (Istenič 1999, 150). Keramika za shranjevanje in transport S petimi primerki se na pečatnih oljenkah najpogosteje Amfore pojavlja žig FORTIS in sicer vedno na obliki Loeschcke X Amfore so v grobovih zahodnega grobišča ( G366 , G439 , G832 , G1015 , G1094 ). 183 Romule redke. V Žig se prvič pojavi v grobove so bile položene kot pridatek in niso del strukture času pred izbruhom Vezuva, v uporabi pa je še v 5. stoletju groba. (Istenič 1999, 153; Bussière in Lindros Wohl 2017, 310–311). Poleg delavnic iz okolice Modene je potrjena izdelava oljenk V grobu 60 sta bila odkrita ustje in vrat amfore za vino Dres- s tem žigom tudi v provincah. V Sloveniji je bila z odkritjem sel 2–4 (G873) (sl. 119). Za te amfore s značilni polkrožno ali kalupov potrjena proizvodnja teh oljenk v Emoni (Istenič et kvadratno odebeljeno ustje, cilindričen vrat, oster prehod z al. 2003, 90) in na Ptuju (Istenič 1999, 164). Na Dolenjskem ramena v cilindričen, vitek trup, dvojni paličasti ročaj in dol- se pečatne oljenke z žigom FORTIS poleg Ribnice (Petru ga, polna noga. Ostenje amfore je navadni tanko (Peacock 1969b, t. 10: 2), pojavljajo še na številnih drugih grobiščih, in Williams 1986, 105–106). Zelo heterogena družina amfor med njimi na Beletovem vrtu v grobovih 178 in 219 (Knez Dressel 2–4 prvotno izvira z otoka Kos. V teh amforah so iz- 1992, t. 64: 1; t. 76: 11), na Pristavi pri Trebnjem v grobovih 14 važali svoje zelo cenjeno vino. V drugi četrtini ali najkasneje (Knez 1969, t. 14: 5) in 103 (Slabe 1993, t. 14: 20), v Globodo- v sredini 1. stoletja pr. n. št. so obliko prevzeli v tirenskih lu v grobovih 8 in 20 (Petru 1969c, t. 4: 5; t. 6: 7), Rojah pri delavnicah srednje oziroma južne Italije. Proizvodnja teh Šentjerneju v grobu 1 (Knez 1969, t. 5: 4) in v Stranski vasi amfor je bila najbolj intenzivna na osrednji tirenski obali, v (Breščak 1977, 270, sl. 140: 4). južnem Laciju in Kampaniji, in sicer od sredine 1. stoletja pr. S tremi primerki se pojavlja žig OCTAVI (grob 1 ( n. št. do konca 2. ali začetka 3. stoletja (Pesavento Mattioli et G63 ), grob 97 ( al . 1992, 41–42). Od avgustejskega obdobja so jih pričeli iz- G1158 ), grob 105 ( G1247 )), ki ima v dveh primerkih pod žigom še okras. Oljenka iz groba 1 ( delovati tudi v vseh drugih delih rimskega imperija, proizvo- G63 ) ima izdelan venec in vejico, oljenka iz groba 105 ( dnja v Egiptu je izpričana še v 3. stoletju (Vidrih Perko 2000, G1247 ) pa le nerazpoznaven okras, verjetno rastlinski. Oljenke z žigom OCTAVI so bile 427; Žerjal in Novšak 2020, 192). Glede na fakturo so te am- odkrite v Neviodunu (Petru in Petru 1978, t. 59: 10, 11), na fore izdelek jadranskih delavnic (Berden 2022, 26, 165; Žerjal grobišču Draga pri Beli Cerkvi v grobu 14 (Udovč 2022b, 2008, 123). Na območju današnje osrednje Slovenije se te 83, G114) in na grobišču Pristava pri Trebnjem v grobu 56 vrste amfor pojavijo v srednjeavgustejskem obdobju in so v (Slabe 1993, t. 7: 9). Oljenka z žigom OCTAVI in vencem je rabi še vsaj do konca 2. stoletja (Vidrih Perko 2006b, 103). bila odkrita v grobu 668 na severnem emonskem grobišču Amfore Dressel 2–4 se v rimskih grobovih na ozemlju Slo- (Plesničar Gec 1972, t. 154: 2). venije pojavljajo redko. Odlomke domnevno amfore Dressel G62), PVLII (grob 42: G601), CERIALIS, CRES(S)CE (grob 78: grobišča, je bilo v grobu 1007 odkrito rame amfore Dres-G1058 ), AGIVSE (grob 71: G1023 ), GIDI (grob 134: G1381 ). sel 2–4, najverjetneje vzhodnosredozemske proizvodnje, Oljenki z žigi CRES(S)CE in CERIALIS sta bili odkriti tudi v v grobu 1002 najdeni odlomki pa najverjetneje pripadajo S po enim primerkom pa so zastopani žigi: SEXTI (grob 1: 10, 40). Na najdišču Kozolec, ki je del severnega emonskega 2–4 so odkrili v grobu 10 na Vrhniki (Mulh et al. 2014, grob Neviodunu (Petru in Petru, 1978, t. 59: 5, t. 60: 1), pečatna amfori Dressel 2–4 srednjeitalske izdelave (Žerjal 2020, 232). oljenka z žigom CERIALIS pa tudi v grobu 210 na Beletovem V grobovih 12 ( G228 ), 16 ( G283 – G284 ) in 71 ( G1016 ) so vrtu (Knez 1992, t. 73: 8). bili odkriti deli amfor Dressel 6B ter njenih manjših različic. Pečatnima oljenkama z žigom SEXTI in PVL(L)I nismo našli V grobu 12 sta bila odkrita vrat in del ramena male amfore primerjave med oljenkami z dolenjskih grobišč. Oba pečata 183  Verjetno lahko sem prištejemo tudi primerek G234, četudi delno 184  V Drnovem je bil odkrit kalup za zgornji del oljenke (Petru in Petru ohranjen. 1978, 23). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 139 Dressel 6B (G228). Iz groba 16 izhaja ustje amfore s pre- značilne za amfore istrske proizvodnje. Na polički SE 3721 je merom 6,5 cm (G283), kar jo uvršča med najmanjše raz- bilo najdeno lijakasto ustje amfore Dressel 6B (G1075). Lija-ličice amfor Dressel 6B = Bonis 31/5 (Vidrih Perko 2006b, kasta ali stožčasta ustja amfor so značilna za amfore Dressel 101–102), in odlomek okroglega ročaja male amfore Dressel 6B cesarske proizvodnje iz časa tretje četrtine 1. do sredi- 6B (G284) (sl. 119). ne 2. stoletja, najverjetneje pa so jih izdelovali skozi celo V grobu 71 so bili najdeni odlomki vsaj dveh različno velikih 2. stoletje (Žerjal in Novšak 2020, 193, s starejšo literaturo). Odlomke ustij te različice težko ločimo od amfor z lijakastim amfor Dressel 6B. Na meji med žganino SE 3859 in zasutjem ustjem, it. anfore a collo d‘imbuto ali tipa Portorecanati. SE 3834 je ležal ožgan trup male amfore Dressel 6B z del - no ohranjenimi ročaji in z gumbastim zaključkom (G1016) s Velike amfore Dressel 6B so ena najpogostejših oblik amfor premerom gumba 1,9 cm. V zasutju SE 3834 so bili najdeni s slovenskih najdišč. V njih so tovorili oljčno olje, odkrite pa dno, del ostenja velike amfore Dressel 6B s premerom gum- so predvsem v kontekstih od 1. do 3. stoletja. Male amfore ba 3,2 cm (G1024) in ročaj (G1025) (sl. 119). Dressel 6B so izdelovali v dveh različnih velikostih, poleg V zasutju groba 78 je bil odkrit zgornji del male amfore njih pa so poznali še podobne amfore manjših dimenzij, ki jih poznamo kot »severnojadranske amforice = jadranske Dressel 6B, ki najbolj spominja na tip Fažana 2 ( G1059 ). Am - amforice = le anforette adriatiche da pesce = anfore per fora je bila izdelana iz gline mehke rdečerumene fakture, salse di pesce = anforetti nord-italici«. Vsebina teh amforic zaenkrat še ni povsem jasna, verjetno so jih uporabljali za transport cenjenih ribjih omak (liquamen, muria; Cipriano, in Mazzocchin 2012, 248–25; Gaddi in Maggi 2016, 294– 297) ali lokalnih kmetijskih pridelkov, na primer suhega sadja in olja, morda tudi vina (Vidrih Perko in Župančič 2011, 158; Carre in Pesavento Mattioli 2018, 10). K manjšim oblikam amfor za olje Dressel 6B smo prišteli tudi odlomek ustja (G40; premer 12,5 cm) in vratu amfore iz zasutja grobne parcele C (SE 3717). Doliji Na grobni parceli A v ruševini SE 3616 sta bila odkrita ustje in del ostenja finega lonca ali manjšega dolija z vodorav- no preoblikovanim ustjem ter kaneluro na robu ustja (G24). Premer ustja je 22 cm, na ustju so ostanki črne smole. V literaturi za to vrsto posode uporabljajo različna poime- novanja. Ljudmila Plesničar jih je v emonskih nekropolah opredelila kot „vaze s horizontalno razširjenim profiliranim ustjem“ (Plesničar Gec 1977, t. 5: 20–23). Janka Istenič jih je uvrstila k finim loncem FL 4, FL 5 in FL varia (Istenič 1999, 132–134). Krajšek in Stergar sta jih poimenovala pitosi ter jih opredelila kot transportno posodje (Krajšek in Stergar 2008, 255). Tina Berden jih je definirala kot dolije, a s predpostav- ko, da gre za velike lonce s premerom ustja nad 35 cm (Ber- den 2022, 168–169). Oksidacijsko žgani fini lonci s podobno preoblikovanim ustjem in črnim smolnatim premazom na ustju in pod njim so značilni za 1. in 2. stoletje. Taki lonci so bil najdeni med emonskim gradivom v grobovih 90 in 955 ter so časovno umeščeni v čas od sredine 1. stoletja do sre- dine 2. stoletja (Plesničar Gec 1972, 45, t. 188: 6, t. 22: 2). Na zahodnih petovionskih grobiščih je bil podoben fin lonec odkrit v grobu 462, ki je datiran v 2. do 3. stoletje (Istenič 119 Preglednica oblik amfor, odkritih v grobovih. Merilo 1 : 4. 140 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 1999, 134; Istenič 2000, t. 93: 9). Fin lonec z izvihanim, rahlo V časovni povezavi z grobovi so trije najstarejši novci. Keltski navzdol nagnjenim profiliranim ustjem z žlebom in valovni- veliki srebrnik (kat. št. 1) je bil najden v bližini groba 12, ob co na ostenju pa je bil odkrit tudi v zasutju grobnice 12 na zidu, ki je zamejeval grobno parcelo A. Bronasti as Antonina grobišču Drnovo 2 (Vojakovič et al. 2022, 51, 69, G108). Pija (kat. št. 2) je bil najden v plasti, ki je prekrivala grobove Pitosi s horizontalno preoblikovanim ustjem, kot jih imenu 90, 103 in 104, bronasti sestercij Marka Avrelija (kat. št. 3) pa - v plasti, ki je bila nekdanja hodna površina in v katero so bili jeta Krajšek in Stergar, so bili odkriti tudi med gradivom v vkopani grobovi. Podkraju pri Hrastniku (Krajšek in Stergar 2008, 255, t. 7: 110–113). Primerjavo imamo tudi med gradivom iz Ivančne Novci so bili pridani v 38 grobov. V grobovih 44 in 78 so bili Gorice, kjer sta bila najdena odlomka dveh pitosov, datirana trije novci, v grobovih 32, 55, 58, 67 in 78 po dva novca, v v 1. in 2. stoletje (Plestenjak et al. 2013, 47, t. 15: 7; t. 16: 12), vseh drugih pa po en novec (sl. 123). Vse razen dveh lahko in iz vile rustike v Dolenjem Brezovem pri Sevnici, kjer je od- datiramo v 1. in 2. stoletje. Republikanski srebrnik (denarij) lomek datiran v čas od druge polovice 1. do konca 2. stoletja iz groba 67 (kat. št. 1) moramo datirati v kontekstu grobne (Vičič 1983, 292, t. 1: 1). celote v prvo polovico 2. stoletja, saj je bil v isti grob pridan Analiza novčnih najdb iz grobišč Romule tudi Hadrijanov bronasti novec (as), datiran v 125–127 (kat. št. 29). V grobu 55 pridan bronasti novec (as) Filipa I. (kat. Alenka Miškec št. 41) kot mlajši od dveh v grob pridanih novcev postavlja Območje vzhodnega grobišča datacijo grobne celote v terminus ante quem non 246. To je Na območju vzhodnega grobišča so v letih 1958–1960 iz- Že hiter pogled na glede na novec tudi najmlajši grob na zahodnem grobišču. kopali 41 grobov (Petru 1969b, 20–30). Med njimi je imelo jejo novci iz 2. stoletja, in sicer cesarjev Trajana in Hadrijana. sl. 120 pokaže, da v grobovih prevladu- novca, drugi po enega. Najstarejši novec z grobišča je Ti Ob upoštevanju izključno novcev iz grobov, lahko ugotovi- - 186 mo, da so bili v grobove, razen ene izjeme, enajst grobov novce, dva grobova (2 in 4) sta imela po dva tov as iz groba 2, vendar moramo zaradi Hadrijanovega pridani bro- asa v istem grobu ta grob datirati pozneje. Najmlajši novec nasti novci, torej novci nižjih nominalnih vrednosti. Prevla- je Konstantinov bronasti novec iz groba 12. Z izjemo treh dujejo asi (sl. 121), ki so v 1. in 2. stoletju igrali največjo vlogo novcev iz 3. in 4. stoletja prevladujejo novci iz prvih dveh v vsakdanjem življenju prebivalstva, saj so bili, kot kažejo stoletij. S splošno datacijo grobišča v 1. in 2. stoletje sovpada analize, v denarnem obtoku zastopani z več kot 80 % (Kos tudi način pokopa, saj prevladujejo žgani grobovi, le dva sta 1997, 38). skeletna (prim. sl. 120). Podatkov o natančni legi novcev v Med do sedaj raziskanimi grobovi na zahodnem grobišču skeletnih grobovih, ki bi pomagali pri analizi grobnih običa- prevladujejo grobovi z žganim pokopom, zato ni naključje, jev, žal nimamo. da tudi med grobovi s pridanimi novci prevladujejo prav Območje zahodnega grobišča ti grobovi. Tudi datacija grobov, ki v grobem sodijo v 1. in postaje Romula potekale v letih 2001–2004 ob gradnji avto- upepelitev, ki jo je sčasoma zamenjal skeletni pokop (Fife cest (Lazar 2020, 388), so arheologi na območju rimskega 2012). Običaji so se po Imperiju razlikovali, še zlasti v odda - grobišča, ta je bil del zahodnega grobišča, izkopali 131 gro - ljenih provincah; za Emono, ki je sodila v Italijo, raziskovalci Pri arheoloških raziskavah, ki so na lokaciji rimske obcestne je v rimskem imperiju do sredine 2. stoletja prevladovala 2. stoletje, sovpada s splošno uveljavljenim spoznanjem, da bov. Med njimi je bilo 105 grobov žganih in le 26 skeletnih opažajo, da so Emonci svoje mrtve v 1. in 2. stoletju sežigali, (Lazar 2020, 396). od 3. do 5. stoletja pa pokopavali nesežgane (Županek et Skupaj je bilo na območju grobišča odkritih 60 novcev, al. 185 od 2022, 58). V Viminaciju, v provinci Gornji Meziji (Moe-tega 46 novcev v grobovih in 14 novcev zunaj grobov (prim. sia Superior), kjer so na južni nekropoli izkopali prek 10.000 seznam novcev). Iz vrhnje premešane plasti SE 401/402 grobov, pa raziskovalci opažajo, da je bilo do sredine 3. sto- sta denarij Julije Meze (kat. št. 6) in nedoločljiv denarij iz letja v navadi biritualno pokopavanje umrlih, od sredine 3. prve polovice 3. stoletja (kat. št. 13). Iz plasti SE 402, 402A stoletja pa izključno skeletni pokop (Vojvoda et al. 2021, 29). in 402B, ki so vsebovale tako rimske kot novoveške pred- Od uveljavljenega vzorca pokopavanja izstopata skeletna mete, so rimski novci s konca 2. do 4. stoletja (kat. št. 4, grobova 125 in 127, ki ju na podlagi sicer skromnih pridatkov 5, 7, 9–13) in tudi krajcar (Kreuzer) iz leta 1800 (kat. št. 14). lahko datiramo celo v 1. stoletje, vendar lahko ugotovimo, 185  Glej tudi Miškec 2004. 186  Republikanski srebrni denarij iz groba 67. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 141 da je tako zgodnja datacija vprašljiva, saj nista ohranjena v grobov s pridanimi novci, okoli 20 %, na petovionskih zaho- celoti oziroma sta bila poškodovana. Prav tako to pravilo dnih grobiščih (Miškec 2012, 135). To število se ujema z de-ne drži za otroške grobove; grob št. 47, v katerem je bil leži grobov z novci na drugih grobiščih v rimskem imperiju, pokopan otroški skelet, lahko na podlagi pridanega Hadri- pri čemer je treba upoštevati časovno in regionalno razliko- janovega asa namreč datiramo v prvo polovico 2. stoletja. vanje; deleži novcev v grobovih lahko namreč v nekaterih Če drži datacija na podlagi pridanega novca, potem lahko primerih presegajo celo 40 %, praviloma pa so precej manjši pritrdimo tezi, da v zgodnjem obdobju tudi tu velja biritual- (Gorecki 1995, 100). no pokopavanje za otroške grobove. Med novci prevladujejo bronasti novci nižjih nominalnih Skeletnih grobov s pridanimi novci je enajst, pokojnik v gro- vrednosti, ki so bili značilen pridatek v prvih dveh stoletjih. bu 78 je bil pokopan v skrinjo iz opek, vsi ostali pa v pre- Prav tako je bilo za to obdobje značilno, da so v grob pridali prosto pravokotno ali ovalno jamo. Ti grobovi imajo manj le en novec. Ta ritual se v poznorimskem obdobju spreme- pridatkov kot žgani, največkrat so pridani prav novci. Tudi tu ni, zlasti v provinci Panoniji, ko so v grob polagali več kot nimamo podatkov o natančni legi novcev. en novec (Gorecki 1995, 100; Torbágyi 2009). Vendar pozno Sklep rimskih grobov, razen groba 12 z vzhodnega grobišča, ni. Obe do sedaj raziskani grobišči rimske naselbine Romule Na obeh grobiščih prevladujejo žgani pokopi, pri sicer ma- loštevilnih skeletnih grobovih manjkajo podatki o natančni glede deleža grobov z novci ne odstopata od praks, zna - legi novca v grobu, ki bi pomagali pri analizi pogrebnih obi - čilnih za Imperij. Na vzhodnem grobišču ta znaša 23,91 %, čajev. V grobem lahko ocenimo, da na obeh grobiščih tako na zahodnem pa 29,45 %. Za severno emonsko grobišče po načinu pokopa kot pridanih novcih prevladujejo pokopi lahko na podlagi dostopnih podatkov v grobem ocenimo, iz 1. in 2. stoletja. da je imelo 15 % grobov novce, medtem ko je nekoliko več 12 10 8 S D Dp/As 2% 4% 4% 6 Dp 7% 4 2 0 ka je 14et bli pu .− ol . š re 14–37 37–41 41–54 54–68 68–69 69–79 79–81 81–96 96–98 98–117 st As 117–138 138–161 161–180 180–192 192–211 211–218 218–222 222–235 235–238 238–244 244–249 . n 83% 2. pr ali 27 1. 120 Prikaz porazdelitve novcev glede na obdobja vladanja – 121 Odstotni delež novcev glede na nominalne vrednosti – s prevladujejo novci iz druge polovice 2. stoletja. 83 % prevladujejo bronasti asi. 142 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Št. groba Način pokopa Oblika groba PN Nominal Vladar Datacija Določitev 7 žgan zidana grobnica 5114 Dp A. Pius od 141 RIC 1169a (D. Faustina) 11 žgan grob z žaro 5132 As Hadrianus 124–130 RIC ? 16 žgan bustum 5176 As A. Pius (imitacija) po 138 RIC - 24 žgan skrinja iz kamnitih plošč 5566 As M. Aurelius / Commodus 161–192 RIC ? 25 žgan bustum 5534 As Domitianus 81–96 RIC ? 30 žgan preprosta grobna jama 5726 As Traianus 98–117 RIC ? 32 žgan bustum 5693 As Traianus 98–117 RIC ? 5531 As Hadrianus 125–127 RIC 828 A1 33 žgan preprosta grobna jama 5546 As Traianus 98–117 RIC ? 35 žgan bustum 5684 As Traianus 98–117 RIC ? 38 žgan preprosta grobna jama 5574 As Claudius I. 41–54 RIC 100; 116 43 žgan bustum 5802 As Domitianus 81–96 RIC ? 44 žgan bustum 5967 As Claudius I. 41–54 RIC ? 5843 As Traianus 98–117 RIC ? 6250 As A. Pius 138–161 RIC ? 47 skeleten preprosta grobna jama 5752 As Hadrianus 117–138 RIC ? (otrok) 54 žgan bustum 5790 As Hadrianus 125–127 RIC 828 A1 55 žgan preprosta grobna jama 5925 S A. Pius 138–161 RIC ? (?) 5928 As Philippus I. 246 RC 149b 58 žgan bustum 6351 As Claudius I. 41–54 RIC 99; 115 6095 Dp/As Nedoločljiv 1. st. pr. Kr. RIC ? 59 žgan bustum 5849 As Augustus (polovičen) 16–6 pr. Kr. RIC ? 60 žgan skrinja iz opek 6000 As Hadrianus 117–138 RIC ? 62 žgan preprosta grobna jama 5939 As Domitianus 81–96 RIC ? 67 žgan bustum 6338 D Republika 47 pr. Kr. RRC 453/1a 5947 As Hadrianus 125–127 RIC 828 A1 70 skeleten preprosta grobna jama 5782 As M. Aurelius od 176 RIC 1694 (otrok) (D. Faustina II.) 71 žgan bustum 5913 As Nedoločljiv 1.–2. st. RIC ? 78 skeleten skrinja iz opek 5658 As Nedoločljiv 1.–2. st. RIC ? (moški) 6053 Dp/As Nedoločljiv 1.–2. st. RIC ? 6193 As Nedoločljiv 1.–2. st. RIC ? 95 žgan grob z žaro 5867 As Domitianus 81–96 RIC ? 100 žgan bustum 6259 Dp Nerva 96–98 RIC ? 103 žgan preprosta grobna jama 6030 As Traianus 98–99 RIC 395 104 žgan bustum 6044 Dp Hadrianus 117–138 RIC ? 105 žgan preprosta grobna jama 6215 As Hadrianus 126–127 RIC 881 A2 107 žgan preprosta grobna jama 6034 As Hadrianus 138 RIC 2745 A1 (A. Pius) 108 skeleten preprosta grobna jama 6038 As M. Aurelius 166–167 RIC 950 109 skeleten preprosta grobna jama 6037 As Traianus 98–117 RIC ? 112 skeleten preprosta grobna jama 6043 As Hadrianus 117–138 RIC ? 120 skeleten preprosta grobna jama 6239 As Traianus 98–117 RIC ? 121 žgan preprosta grobna jama 6050 S M. Aurelius (Commodus) 179 RIC 1599 122 žgan preprosta grobna jama 6047 As Hadrianus 117–138 RIC ? 125 skeleten preprosta grobna jama 6243 As Claudius I. 41–54 RIC 100; 116 (lobanja) 127 skeleten preprosta grobna jama 6236 As Caius (Germanicus) 40–41 RIC 50 128 žgan grob z žaro 6281 As Domitianus 81–96 RIC ? 122 Pregled novčnih najdb po grobovih na zahodnem grobišču naselbine Romula, okrajšave: D = denarij, S = sestercij, Dp = dupondij. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 143 Grobna najdba Prostorski Teža Velikost Ohranjenost Ostalo kontekst Rim Titus 1 As 80–81 Rom RIC grob 2 Petru 1969, 23; Kos 1988(I), 310/2–8 214-216 Domitianus 2 As 85–86 Rom RIC 389; grob 1 dobro Petru 1969b, 23; Kos 1988(I), 310/2–10 422; 498 ohranjen Nerva 3 As 97 Rom RIC 86 grob 3 odlično Petru 1969b, 23; Kos 1988(I), 310/2–11 ohranjen Traianus 4 As 98–103 Rom RIC ? grob 4 izrabljen Leg. av.:...NERVA TRAIAN...; Dop.: glava z vencem, d.; Petru 1969b, 23; Kos 1988(I), 310/2-12 Hadrianus 5 As 124–138 Rom RIC ? grob 2 Leg. av.: HADRIANVS AVG...; Dop.: glava z vencem, d.; Petru 1969b, 23; Kos 1988(I), 310/2–13 Antoninus Pius 6 Sestertius 138–161 Rom RIC ? grob 38 Izgubljen; Petru 1969b, 29; Kos 1988(I), 310/2-15 M. Aurelius 7 As 161–162 Rom RIC ? grob 4 izrabljen Leg. av.:...M AVRE...; Tip: M. Aurelius in L. Verus v togah stojita l. in d. drug proti drugemu in se rokujeta; M. Aurelius drži svitek v l. roki; Petru 1969b, 23; Kos 1988(I), 310/2–16 (Faustina II.) 8 As 161–176 Rom RIC ? grob 32 Leg. av.: FAVSTINA AVGVSTA; Dop.: doprsje, obleka, d.; plast: žganina; Petru 1969b, 28; Kos 1988(I), 310/2–17 Aurelianus 9 Antoninianus 274 Sis RIC 244F grob 19 Petru 1969b, 27, Kos 1988(I), 310/2–19 Probus 10 Antoninianus 276–282 ? RIC ? grob 33 Izgubljen; določitev po portretu; Petru 1969b, 28 Kos 1988(I), 310/2–20 Nedoločljivo obdobje kovanja 306 – 341 Constantinus I. 11 Nummus / 306–337 ? RIC ? grob 12 izrabljen Petru 1969b, 26; Kos 1988(I), 310/2–21 Centenionalis Nedoločljiv 12 As 1.–2. Rom RIC ? grob 30 24 g 29 × 28 mm zelo močno Petru 1969b, 28 stoletje izrabljen 13 As 1.–2. Rom RIC ? grob 31 zelo močno Petru 1969b, 28 stoletje izrabljen 123a Pregled novčnih najdb po grobovih na vzhodnem grobišču naselbine Romule, okrajšave: An = antoninijan, Cen = centenional, Num = nummus, S = sestercij (povzeto po: Petru 1969 in Kos 1988(I), 310/2). 144 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Posamična najdba Prostorski Teža Velikost Pol. Ohranjenost Ostalo kontekst peč. Kelti Vzhodnokeltsko kovanje Zgodnji pokovi Filipa II. Noricum Tavriška skupina 9/Zabrisani tip 1 Tetra- 1. stoletje TKN 83-161 sonda 15, sek. 9,13 g pr. 25 12 dobro drachma pr. Kr. 5, SE 425, PN mm ohranjen 1238 Rim Antoninus Pius 2 As 145–161 Rom RIC 827a sek. 23, kv. 7,13 g 28,5 × 6 C36, SE 3893, 29,5 PN 6024 mm M. Aurelius 3 Sestertius 166–167 Rom RIC 948 sek. 22, kv. 29,19 g 29,5 × 12 zelo lepo A28, SE 3708, 30,5 ohranjen PN 5504 mm (Commodus) 4 As 175–176 Rom RIC 1537 sonda 7, sek. 10,47 g pr. 25 12 dobro 5/80, kv. 89, mm ohranjen SE 402B, PN 574 Commodus 5 Dupondius 180–192 Rom RIC ? sonda 14, sek. 10,22 g pr. 25,5 izrabljen Določitev po portretu. Dop.: 5, SE 402, PN mm Glava z vencem, d.; Šemrov 1228 2010, 137–61. Elagabalus (Iulia Maesa) 6 Denarius 218–222 Rom RIC 268 sek. 5/120, 2,39 g 20 × 18 6 zelo lepo J profil mm ohranjen (125,1 m), SE 401/402, PN 570 Aurelianus 7 Antoninianus 274 Ser RIC 260F sonda 3, 3,36 g pr. 22 12 dobro sek. 5/60, mm ohranjen kv. 78–80 m, SE 402A, PN 556 Obdobje kovanja 348–361 Constantius II. ali Constans 8 AE 3 348–361 ? RIC ? sek. 21, kv. 0,89 g 12 dobro Fragmentiran. Tip: Fel Temp B21, SE 3601, ohranjen Reparatio, padajoči konjenik PN 5553 (?) Constantius II., Constans, Constantius Gallus ali Iulianus 9 AE 3 348–361 ? RIC ? sonda 15, sek. 1 g 6 izrabljen Fragmentiran, preluknjan, 5, SE 402, PN sekundarna uporaba. Tip: 1226 Fel Temp Reparatio, padajoči konjenik (?). Šemrov 2010, 137–154 Obdobje kovanja 364–378 Valentinianus I. ali Valens 10 AE 1 364–367 ? RIC ? sonda 9, sek. 3,83 g 12 dobro Fragmentiran. Tip: 5, SE 402B, ohranjen Restitutor Reip(ublicae). PN 1241 Šemrov 2010, 137–235. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 145 Posamična najdba Prostorski Teža Velikost Pol. Ohranjenost Ostalo kontekst peč. Valentinianus I., Valens, Gratianus ali Valentinianus II. 11 sonda 7, sek. 1,51 g pr. 15 6 izrabljen Tip: Securitas Reipublicae. 5/80, kv. 86, mm SE 402B, PN 573 12 AE 3 364–378 ? RIC ? sonda 7, sek. 1,36 g 17,5 × 6 izrabljen Tip: Securitas Reipublicae. 5/80, kv. 86, 16 mm SE 402B, PN 572 Nedoločljiv 13 Denarius 1. pol. 3. Rom RIC ? 1,93 g stoletja Novi vek Sveto rimsko cesarstvo Avstrijsko-češki okrog Avstrijska hiša Franz II. (1792-1806) (Dedne dežele) 14 Kreuzer 1800 Dunaj sek. 5/160, kv. 4,1 g pr. 23,5 12 J. 1970, 120/1 (=Wien) 169, SE 402, mm PN 1217 Grobna najdba Rim Republika 1 Denarius 47 pr. Kr. Rom RRC 453/1a sek. 23, kv. 3,29 g pr. 19 5 zelo lepo C33, grob 67, mm ohranjen SE 3844, PN 6338 Augustus 2 As 16–6 pr. Rom RIC ? sek. 22, kv. 2,02 g 7 izrabljen Polovičen. Dop.: Glava d.; Leg. Kr. B30, grob 59, rv.:..., S.... T.: 2,02 g. Pol. peč.: 7. SE 3758, PN 5849 Caius (Germanicus) 3 As 40–41 Rom RIC 50 sek. 22, kv. 7,66 g 27,5 × 12 dobro C30, grob 26,5 ohranjen 127, SE 4055, mm PN 6236 Claudius I. 4 As 41–54 Rom RIC ? sek. 22, kv. 5,87 g 26,5 × izrabljen Določitev po portretu. Dop.: B28, grob 44, 25,5 glava l.; Tip: ? SE 3738, PN mm 5967 5 As 41–54 Rom RIC 99, 115 sek. 22, kv. 6,55 g 28,5 × 6 dobro B29, grob 58, 30,5 ohranjen SE 4022, PN mm 6351 6 sek. 21, kv. 5,64 g 6 dobro fragmentiran C25, grob 38, ohranjen SE 3636, PN 5574 7 As 41–54 Rom RIC 100, 116 sek. 22, kv. 2,85 g 6 dobro fragmentiran C29, grob ohranjen 125, SE 4051, PN 6243 146 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Posamična najdba Prostorski Teža Velikost Pol. Ohranjenost Ostalo kontekst peč. Domitianus 8 sek. 24, kv. 9,75 g 28,5 × 6 izrabljen Določitev po portretu. Dop.: C38, grob 95, 29,5 glava z vencem, d.; Rv.: stoječa SE 3929, PN mm figura. 5867 12 As 81–96 Rom RIC ? sek. 22, kv. 6,56 g 28 × 6 dobro Določitev po portretu. Dop.: B26, grob 25, 27,5 × ohranjen glava z vencem, d.; Rv.: stoječa SE 3703, PN 2,2 mm figura. 5534,. Nerva 13 Dupondius 96–98 Rom RIC ? sek. 24, kv. 11,78 g pr. 27 izrabljen Določitev po portretu. Dop.: C40, grob mm glava z vencem, d.; Tip: ?. 100, SE 3938, PN 6259 Traianus 14 As 98–99 Rom RIC 395 sek. 23, kv. 8,04 g 27 × 28 6 zelo lepo C36, grob mm ohranjen 103, SE 4104, PN 6030 15 sek. 21, kv. 9,87 g 27,5 × izrabljen Določitev po portretu. Dop.: C24, grob 26,5 doprsje z vencem, aegis, d.; 109, SE 3693, mm Tip: ?. PN 6037 21 As 98–117 Rom RIC ? sek. 22, kv. 3,14 g 12 dobro Polovičen. Leg. av.:...VA TR...; B28/29, grob ohranjen Dop.: doprsje z vencem, d.; 44, SE 3738, Rv.: stoječa figura. PN 5843 Hadrianus 22 Dupondius 117–138 Rom RIC ? sek. 23, kv. 6,59 g 25,5 × 6 izrabljen Določitev po portretu, Ožgan. C36, grob 27 mm Dop.: glava z žarkovno krono 104, SE 4113, d.; Rv.: stoječa figura. PN 6044 23 sek. 21, kv. 9,57 g 25,5 × 6 izrabljen Določitev po portretu. Dop.: B25, grob 47, 26,5 glava z vencem, d.; Rv.: stoječa SE 3655, PN mm figura. 5752 26 As 117–138 Rom RIC ? sek. 23, kv. 4,36 g izrabljen Fragmentiran. Določitev D34, grob po portretu. Dop.: glava z 122, SE 4124, vencem, d.; Tip: ?. PN 6047 27 As 124–130 Rom RIC ? sonda 8, sek. 8,48 g 25,5 × izrabljen Ožgan. Leg. av.: 5, grob 11, 26,5 HADRIANVS AVGVSTVS; Dop.: SE 910, PN mm glava z žarkovno krono d.; 5132 Tip: ?. 28 sek. 23, kv. 10,15 g 27 x 28 6 zelo lepo C32, grob 54, mm ohranjen SE 3823, PN 5790 30 As 125–127 Rom RIC 828 A1 sek. 22, kv. 7,21 g pr. 27,5 6 dobro B27, grob 32, mm ohranjen SE 3712, PN 5531 31 As 126–127 Rom RIC 881 A2 sek. 22, kv. 10,61 g pr. 26,5 6 dobro B30, grob mm ohranjen 105, SE 3751, PN 6215 (Antoninus Pius) 32 As 138 Rom RIC 2745 sek. 21, kv. 12,11 g 27,5 × 6 dobro A1 C25, grob 28,5 × ohranjen 107, SE 3689, 4,04 PN 6034 mm Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 147 Posamična najdba Prostorski Teža Velikost Pol. Ohranjenost Ostalo kontekst peč. Antoninus Pius 33 Sestertius 138–161 Rom RIC ? sek. 23, kv. 13,43 g 6 izrabljen Določitev po portretu, D32, grob 55, fragmentiran. Dop.: doprsje z SE 3803, PN vencem, d.; Rv.: stoječa figura. 5925 34 As 138–161 Rom RIC ? sek. 22, kv. 10,28 g 26 × 25 6 izrabljen Flotacija 1333. Določitev B28, grob 44, mm po portretu. Dop.: glava z SE 3738, PN vencem, d.; Rv.: sedeča figura 6250 l.. 35 As po 138 - RIC - 2,26 g 22 × 6 izrabljen Določitev po portretu, 22,5 imitacija, ulitek. Dop.: glava z × 2,73 vencem, d.; Rv.: stoječa figura. mm 36 Dupondius od 141 Rom RIC 1169a sonda 15, 10,69 g 27 × 28 6 dobro sek. 5, grob mm ohranjen 7, SE 915, PN 5114 M. Aurelius 37 As 166–167 Rom RIC 950 sek. 21, kv. 6,7 g pr. 24,5 12 dobro C25, grob mm ohranjen 108, SE 3691, PN 6038 (Commodus) 38 Sestertius 179 Rom RIC 1599 sek. 23, kv. 16,36 g 29 × 28 6 dobro D35, grob mm ohranjen 121, SE 4122, PN 6050 39 As od 176 Rom RIC 1694 sek. 21, kv. 5,96 g pr. 26,5 11 zelo lepo B26, grob 70, mm ohranjen SE 3658, PN 5782 M. Aurelius ali Commodus 40 As 161–192 Rom RIC ? sek. 21, kv. 1,47 g 25 x 26 7 dobro Določitev po portretu. Dop.: A23, grob 24, x 3,5 ohranjen glava z vencem, d.; Rv.: stoječa SE 3605, PN mm figura. 5566 Philippus I. 41 As 246 Rom RIC 149b sek. 23, kv. 11,23 g pr. 26 6 zelo lepo D32, grob 55, mm ohranjen SE 3803, PN 5928 Nedoločljiv 42 sek. 22, kv. 8,72 g 23 × 24 zelo močno B28, grob 78, mm izrabljen SE 4021, PN 6193 44 As 1.–2.st. Rom RIC ? sek. 23, 7,12 g pr. 25 zelo močno grob 71, mm izrabljen SE 3834/35, PN 5913 45 Dupondius/ 1.–2.st. Rom RIC ? sek. 22, kv. 11,6 g pr. 27 zelo močno As B28, grob 78, mm izrabljen SE 3721, PN 6053 46 Dupondius/ 1.–2.st. Rom RIC ? sek. 2, kv. izgubljen As B29, grob 58, SE 4022, PN 6095 123b (strani 145–148) Pregled novčnih najdb po grobovih na vzhodnem grobišču naselbine Romule, okrajšave: An = antoninijan, Cen = centenional, Num = nummus, S = sestercij (povzeto po: Petru 1969 in Kos 1988(I), 310/2). 148 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 5.4 Interpretacija ostalih vseh dostopnih informacij so bili nekateri konteksti izločeni iz te interpretacije, še vedno pa je devet arheoloških konte - kontekstov, ki so povezani z kstov takšnih, da bi jih lahko interpretirali kot ustrine (ozna - grobiščem čene od 1–9) oziroma bi bilo nekatere izmed njih, glede na 5.4.1 Ustrine in druge z njimi zgornjo razdelitev Polferja, morda ustrezneje opredeliti kot povezane strukture druge strukture, povezane s kremacijo. V sektorju VI so bili kot ustrine opredeljeni naslednji konteksti: SE 778 (ustrina Ustrina je območje, kjer je bil pokojnik sežgan s svojimi 1), SE 747/SE 745 (ustrina 2), SE 785, SE 790, SE 784 (ustrina 3), SE 295, SE 298 (ustrina 4) in SE 293/SE 294 (ustrina 5), v osebnimi pridatki. Lahko je bila individualna ali skupinska sektorju VII pa SE 1525/SE 1526 (ustrina 6), SE 1587/SE 1591 (Polfer 2000, 30). Posamezna ustrina ni bila nujno namenje - (ustrina 7), SE 900/SE 1501 (ustrina 8) in SE 1543/SE 1544 na le enkratni uporabi, ampak so prostor lahko uporabili za (ustrina 9) 188 ( sl. 124–125 ). več kremacij. Žganina pokojnika je bila od tu prenesena v grob na nekropoli. Navadno so bili v grob naknadno pridani Pri natančnem pregledu kontekstov iz Ribnice pri Brežicah, še nekateri drugi predmeti, kot so keramične posode s hra- ki so opredeljeni kot ustrine,189 lahko zaznamo zelo široko no in dragocenejši pokojnikovi predmeti. Na primeru grobi- paleto velikosti, kakor tudi njihovih zapolnitev. Tako je npr. šča v Dobovi je Petru prostor »groba 51« opisal kot ustrino, razmeroma veliko območje ustrine 1 (SE 778) zapolnjevala prostor za sežiganje mrličev (Petru 1969b, 20). Ustrine so kompaktna plast črnordeče peščene ilovice z močno žga- se praviloma nahajale v neposredni bližini nekropole, v pri- nino, drobci kalciniranih kosti, posameznimi ožganimi kosi meru Dobove je to pomenilo 4 m oddaljenosti od najbližjih dolomita in ožgane gline ter najdbami (G1401–G1406). V grobov (Petru 1969b, 20). primeru ustrine 2 (SE 747/SE 745), je bil zaznan vkop, ki sta Četudi so v strokovni literaturi »prostori sežiga« pokojnika/ ga zapolnjevali črnorjava mastna peščena ilovica z najdba- mi (G1407 – G1409 ) ter močna plast žganine v spodnjem pokojnikov navadno opredeljeni ali kot pokopi tipa bustum delu. Ustrina 3 je bila zapolnjena s kompaktno črnorjavo ali kot ustrine, Polfer izpostavlja, da je treba – vsaj kar za - peščeno ilovico z več neobdelanimi kosi peščenjaka, najd - deva severne province rimskega imperija in glede na stanje bami ( G1410 – G1417 ) in drobci oglja. Ustrino 4 je zapol - raziskav – razlikovati vsaj med petimi kategorijami arheo - njevala črnorjava kompaktna mastna ilovica z najdbami loških struktur v funerarnih/grobiščnih kontekstih, če izvza - ( G1418 – G1425 ) in koščki oglja z žganino, intenzivnejšo v memo grobove in nagrobne spomenike. To so: ustrine, torej spodnjem delu zapolnitve, kjer se pojavljajo tudi zaplate prostori kremacije/sežiga, ostaline vkopov za stebre, odkrite ožgane ilovice. Ustrino 5 sta zapolnjevali debela plast ož - pod ustrinami ali v njihovi bližini, za katere etnografske ana - gane ilovice ob vkopu ter črnorjava mastna kompaktna ilo - logije kažejo, da so služili za stabilizacijo in utrditev pogo - vica, ki je v spodnjem delu vsebovala intenzivno žganino rišč; posamične kremacijske jame, iz katerih je bila žganina z redkimi najdbami ( G1430 ). Ustrino 6 z močno ožganimi prenesena v grobove (nem. Aschengruben ); večje jame, ki robovi, ponekod že v videzu lepa, je zapolnjevala olivno so služile za shranjevanje materiala ob čiščenju prostora zelena peščena ilovica (SE 1526) s številnimi kamni in drobci žganja; 187 majhne jame, ki vsebujejo depozite, odložene kot oglja oziroma žganine ter najdbami ( G1431 – G1432 ). Rob daritve v kontekstu pogrebnega rituala, bodisi med dejan - ustrine 7 je bil viden kot ožgana zemlja, zapolnjevala pa jo skim pokopom ali po njem (Polfer 2000, 30). Na najdišču Ribnica pri Brežicah so se v sektorjih VI in VII, 188  Arheološki konteksti ustrin so natančno opisani v katalogu struktur intenzivne naselbinske poselitve oziroma obrtne dejavnosti, 189  Pet izmed ustrin je bilo tudi radiokarbonsko datiranih (ustrine 2, 6, 7, 8 in 9). Ustrina 2 (Z-3206) naj bi po osnovni kalibraciji sodila v čas nahajale tudi ostaline jam oziroma struktur, ki bi jih glede torej že na območju, kjer so se ohranile predvsem ostaline (poglavje 9.2.4). na njihove zapolnitve, ki so vsebovale intenzivno koncen 263–772 n. š. (95,4 %), ustrina 6 (Z-3192) v čas 81–534 n. š. (95,4 %), - ustrina 7 (Z-3366) v čas 38 pr. n. št.–375 n. š. (95,4 %), ustrina 8 (Z- tracijo žganine s fragmentarno ohranjenimi najdbami ter v 3189) v čas 233–652 n. š. (95,4 %), ustrina 9 pa v čas 255–640 n. š. določenih primerih tudi močno ožganih sten, lahko opre- (95,4 %). Ker gre za stare analize, narejene v zagrebškem laboratoriju delili kot ustrine. V preliminarni interpretaciji je bilo sicer kot na Inštitutu Ruđer Bošković, imajo rezultati zelo velike standardne ustrine opredeljenih kar dvanajst kontekstov. Po pregledu deviacije, kalibracije pa posledično zelo široke časovne razpone. Vse kalibracije so bile narejene na novo v programu OxCal v.4.4.4. (Bronk Ramsey 2021). Toda tudi te seveda izkazujejo zelo široke časovne 187  V odvisnosti od števila upepelitev na leto in pogostosti čiščenja, razpone in jih na žalost ne gre uporabiti za datiranje kontekstov. lahko takšne strukture vsebujejo bolj ali manj kronološko koherenten Rezultati vseh opravljenih radiokarbonskih analiz na najdišču so do- material, ki ostane po velikem številu upepelitev (Polfer 2000, 30). stopni v zvezku Ribnica pri Brežicah VI, analize (v pripravi). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 149 Ustrina Ustrina 1 Ustrina 2 Ustrina 4 Ustrina 5 B 747 B A 295 745 294 778 A A A B B B A 778 295 A B 294 293 Ustrina 9 Ustrina 3 A Ustrina 8 1544 A B 1503 825 900 A B 785 1501 1543 B A B 785 1528 0 1 m 124 Preglednica kontekstov, opredeljenih kot ustrine. Merilo 1 : 50. je rjavo črno rdeča, mastna prhka peščena ilovica, v kateri je se ohranili ostanki grašice (Vicia sp.) (ustrine 1, 3 in 9), v ležal odlomek steklene posode (G1433). Ustrina 8 je imela več ustrinah pa so prisotni še ostanki navadnega prosa (Pa- ožgan rob vkopa, ki ga je zapolnjevala rjava mastna ilovi- nicum miliaceum) (ustrini 2 in 6), črnega bezga (Sambu-ca z veliko oglja in posamičnimi najdbami. Tudi ustrina 9 je cus nigra) (ustrini 1 in 2) in laškega muhviča (Setaria italica) imela ožgane stene vkopa, zapolnjevala pa jo je sivorjava (ustrini 7 in 9). Poleg njih se posamično beležijo še ostanki ilovica s prodniki in netipičnimi najdbami (sl. 125).190 V neka- ječmena (Hordeum vulgare naked) (ustrina 3), navadne leče terih izmed ustrin so se nahajali tudi odlomki živalskih kosti.191 (Lens culinaris) (ustrina 1), pšenice (Triticum cf. naked) (ustri-Najpogosteje so se v ustrinah (ustrine 1, 2, 3, 6 in 8) ohranile na 1), dresni (Polygonum sp.), navadnega gabra (Carpinus kosti domačega goveda (Bos taurus), pa tudi divje svinje betulus) in bele metlike (Chenopodium album) (vse v ustrini (Sus scrofa) (ustrini 1, 2). V ustrini 1 so se nahajali še odlomki 9) (sl. 125). kosti ptic (Aves), v ustrini 6 pa domače koze (Capra hircus). Med ustrinami sta bili dve večji, morda za sežig para (ustrini V ustrinah 1, 3, 5 in 6 so se ohranili še delci neidentificiranih 3 in 8), velikosti 1,40 × 1,65 m oziroma 1,70 × 1,50 m, ostale živalskih kosti ( sl. 125 ). pa so manjših dimenzij, npr. 1,50 × 1,10 m, 1,50 × 1,40 m, Zapolnitve nekaterih ustrin so vsebovale tudi makrobota- 1,10 × 0,90 m, 1,80 × 0,90 m, 1,5 × 0,50 m–0,70 m, in 1,40 × nične ostanke.192 Najpogosteje, kar v polnilih treh ustrin, so 0,85–0,90 m; globine, oziroma db. pa segajo med 0,15 in 0,20 m. Vsem ustrinam, z izjemo ustrine 1, je bilo skupno, da so imele zaobljene robove, močno ožgane stene in dna ter 190  Nekatere izmed ustrin so bile izkopane le delno, zato lahko njiho- debelo plast žganine z redkimi ter fragmentiranimi najdba- vo dejansko obliko le predvidevamo (ustrine 1, 4, 6) (poglavje 8.2.4). mi (sl. 124–125). 191  Paleozoološke ostanke je določil Borut Toškan. Celotna analiza je dostopna v zvezku Ribnica pri Brežicah VI, analize (Tomaž et al. Ustrine so na rimskodobnih grobiščih v slovenskem prosto- 2025c). ru razmeroma redko odkrite oziroma dokumentirane. Eden 192  Makrobotanične ostanke je določila Tjaša Tolar (Tolar 2021). Ce- takih primerov je prostor »groba 51« na Dobovi, ki ga je (Tomaž et al. Petru opisal kot ustrino, prostor za sežiganje mrličev (Petru 2025c). lotna analiza je dostopna v zvezku Ribnica pri Brežicah VI, analize 150 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 1969b, 20). Na primeru grobišča na Križišču pri Škofijah so neznane namembnosti (G1425). V ustrini 1 se je nahajala še bili grobovi 20, 22, 23, 25 in 26 interpretirani kot ostanek večja perforirana železna ploščica okrogle oblike (G1406), ustrine ali raztresene žganine (Novšak et al. 2019, 230, 238, v zasipu ustrine 3 pa del močno korodiranega železnega 242, 248, 250). SE 441, ki sodi v najmlajšo fazo grobišča, pa enoreznega noža (G1411) in železni žebljiček (G1412), rav-naj bi predstavljal ostanek kurišča, ki bi ga glede na lokacijo no tako verjetno kot del obutve. Železni žebljički za čevlje lahko povezali s pogrebnimi rituali na grobišču, po vsej ver- so sicer pogost pridatek v grobovih193 zahodne nekropole jetnosti lokacijo ustrine ali še bolj verjetno daritve (Novšak Romule, zato ni presenetljivo, da jih najdemo tudi v zasipih et al. 2019, 64). Ustrini sta bili odkriti tudi na vzhodnem delu ustrin. nekropole v Šempetru (na meji kv. I–XIII in II–XIX) (Kolšek Med steklenimi najdbami izstopata odlomek v kalupu iz-1977, 11). delane rebraste skodelice ( G1408 ), oblike Isings 3 oziroma Na drugih najdiščih se ustrine sicer pogosto omenja kot Lazar 2.1.4. (2003, 37), iz ustrine 2 ter odlomek vboklega prostore, kjer so sežigali umrle, vendar praviloma ti prostori dna steklene posode, verjetno balzamarija, z vidnimi sledmi niso bili natančneje določeni. prijemalke (G1433) iz ustrine 7. Rebraste skodelice iz na- Gradivo ravno obarvanega stekla so razširjen in priljubljen grobni pridatek oziroma naselbinska najdba skozi večji del 1. stole - V zasipih ustrin so se nahajale različne, vendar po večini tja, čeprav je njihova množična proizvodnja zaradi razvoja zelo fragmentirane najdbe. Med kovinskimi najdbami oseb - pihanja stekla zamrla že na začetku stoletja (Lazar 2003, 41; ne noše naj izpostavimo del posrebrene bronaste fibule iz Lazar 2023). Kroglasto in precej vboklo dno stekleničke bi ustrine 2 s trakastim, geometrijsko okrašenim lokom in pere - glede na kontekst najverjetneje lahko pripadalo balzama - sovino na šarnir, vrste Aucissa ( G1407 ). Fibule so dobile ime riju. Oblikovno ga najlaže vzporejamo z oblikama 8.6.14 ali po napisu izdelovalca, ki se na nekaterih izdelkih pojavlja tik 8.6.15, ki sta v grobnih kontekstih našega prostora značilni nad peresovino, pogosto so imenovane tudi vojaške fibu - za 2. in tudi še 3. stoletje (Lazar 2003, 190, 192). le. Trakast lok in geometrijski okras na loku sta značilna za V zapolnitvah ustrin so se ohranili tudi odlomki keramičnega starejše izdelke, fibule te vrste pa so izdelovali od konca 1. posodja. Med finim namiznim posodjem naj izpostavimo od - stoletja pr. n. št. do sredine 1. stoletja. Primerljivo najdbo naši lomek ustja in dela ostenja sigilatne sklede Drag. 37, z oste - fibuli poznamo iz Pulja (Cunja in Mlinar 2010, 118, kat. 148). njem okrašenim s prizorom lova ( G1413 ) iz ustrine 3. Najver - Odkriti so bili tudi deli bronastih igel ( G1402 , G1410 ) na jetneje izvira iz južnogalskih delavnic, ki so pričele izdelovati ustrinah 1 in 3 ter del bronaste žličke ( cochlearia ) ( G1401 ), te sklede ob koncu 1. stoletja (Brulet et al. 2010, 66, 67). kot je primer iz ustrine 1. Enostavna oblika bronaste žličke V zasipu ustrine 2 se je ohranil še manjši odlomek ustja in je bila za razliko od večjih primerkov ( ligula ), s katerimi so ostenja skodelice keramike tankih sten ( G1409 ), podobne zajemali tekočo hrano in poobedke, uporabljena pri uživa - skodelicam keramike tankih sten oblike KTS O3 v grobo - nju posebnih jedi, kot so školjke, polži in tudi jajca. Njena vih. Tako zunanja kot na notranja površina sta premazani skromna ohranjenost nam omogoča primerjavo z najdba - s slabo ohranjenim oranžnim premazom. 194 Ostenje je na mi s Štalenske gore (Deimel 1987, 178, Taf. 35: 1, 4, 12, 14), zunanji strani okrašeno s slabo vidnim rastlinskim okrasom, kjer so bile dokumentirane v lepem številu, razlikujejo pa se izdelanim v tehniki barbotin. Motiv je preslabo ohranjen, da predvsem po preseku ročaja in enostavnem okrasu vrezov. bi mu lahko našli primerjavo. Oksidacijsko žgana keramika Oblika se na Štalenski gori pojavlja v kontekstih 1. stoletja pr. tankih sten svetlo obarvane fakture z rdečim, oranžnim do n. št. in 1. stoletja n. št. (Deimel 1987, 178, 181). rjavim premazom je značilen izdelek južnopanonskih delav - V zasipu ustrine 1 so se nahajali še odlomka bronastih nic (Miletić Čakširan 2015, 129). Take skodelice se pojavljajo v predmetov ( G1404 – G1405 ) in daljši odlomek bronaste Neviodunu (Petru in Petru 1978, t. 36: 25), v Emoni (Plesničar žice pravokotnega preseka ( G1403 ), v zasipu ustrine 5 pa Gec 1977, t. 1: 53), v Petovioni (Istenič 1999, 114; Istenič 2000, še igla bronaste fibule ( G1430 ). V ustrini 6 sta se ohranila t. 67: 8) in so značilne za čas od vlade Klavdija do konca 1. bronast trnek ( G1431 ) in slabo ohranjen trn železnega že - stoletja (Miletić Čakširan 2015, 124–125). Po obliki ustja in blja ( G1432 ). Tudi sicer so deli železnih predmetov v zasipih ustrin na Ribnici dokaj pogosti. V zasipu ustrine 4 se je na- hajalo več fragmentiranih železnih žebljičkov s stožčastimi 193  Npr. grobovi 1, 2, 5, 7, 16, 20, 23, 24, 25, 26, 30, 32, 34, 35, 42, 43, ali sploščenimi okroglimi glavicami ( 44, 46, 48, 49, 53, 54, 128 idr. (glej poglavje Katalog najdb iz grobnih G1418 – G1424 , G1426 – G1427 parcel in grobni inventarji; več o sami interpretaciji žebljičkov pa je ), verjetno kot deli obutve, večji železni žebljiček z gobasto glavico (G1421) ter del še enega predmeta 194  Faktura KTS 6 (glej prilogo 3). dostopno v poglavju Noša in osebni predmeti). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 151 rina vkop stene Bronasti in Železni Stekleni Keramični Sektor SE Dokumentirana velikost Zaznan Ožgane Najdbe Ust posrebreni predmeti predmeti predmeti predmeti 1 VI SE 778 Velikost 1,40 × 1,65 m, debelina ne G1401–G1405 G1406 0,15 m. 2 VI SE 747/SE 745 Dolžina 1,50 m, širina 1,10 m, da da G1407 G1408 G1409 globina do 0,20 m. 3 VI SE 785, SE 790, Velikost 1,50 × 1,40 m, globina ne da G1410 G1411–G1412 G1413–G1417 SE 784 0,20 m. 4 VI SE 295, SE 298 SE 295 - velikost 1,10 × 0,90 m, ne da G1426 G1418–G1425, G1428–G1429 debelina 0,20 m. G1427 5 VI SE 293/SE 294 Velikost 1,80 × 0,90 m, globina da da G1430 do 0,15 m. 6 VII SE 1525/SE 1526 Delna velikost 1,5 × 0,50- da da G1431 G1432 0,70 m, globina 0,20 m. 7 VII SE 1587/ SE 1591 ni podatka da da G1433 8 VII SE 900/SE 1501 Velikost 1,70 × 1,50 m, globina da da od 0,15 do 0,20 m. 9 VII SE 1543/SE 1544 Velikost 1,40 × 0,85-0,90 m, da da da da globina 0,16 m. 125 Preglednica osnovnih podatkov o ustrinah. ostenja ji je najbolj podobna skodelica iz Vinkovcev, ki je 2006a, 89). Tako skleda kot čaša sta najverjetneje izdelka datirana v čas Flavijcev (Ožanić Roguljić 2007, 175, kat. št. lokalnih/regionalnih delavnic. 8). V zasipih ustrin 3 in 4 so se nahajali odlomki namizne Le eden izmed odlomkov je pripadal ustju lonca grobe ke-keramike, med njimi odlomki čaše oblike Č 3 ( G1428 ), iz-ramike ( G1416 ), kakršne poznamo v Ribnici tako v grobnih vihanega ustja sklede oblike S1 ( G1414 ) in spodnjega dela kot tudi naselbinskih kontekstih. Med drobnim gradivom iz posode ( G1415 ). ustrin najdemo tudi odlomke amfor. Med amfore za vino Sklede oblike S 1 posnemajo sklede oblike Consp. 39/43 sodi odlomek ustja in vratu z delom ročaja poznorodoške in so pogost pridatek tudi v zahodni nekropole Romule.195 amfore (G1429) iz ustrine 4 (SE 298). Te amfore so upora-Sklede te oblike so razmeroma pogosta oblika lončenine, ki bljali za transport vina in morda tudi fig. Iz pozno heleni- jo najdemo tako v grobovih kot tudi v naselbinskih konte- stičnih prototipov so se konec 1. stoletja pr. n. št. razvile na kstih. Krajšek in Strgar sta jih na primeru gradiva iz Hrastnika egejskem področju, izdelovali pa so jih tudi v številnih ma- označila kot sklede tipa S2 in jih na osnovi številnih podanih loazijskih delavnicah (Auriemma in Quiri 2006, 230–231). Na primerjav okvirno umeščata v čas od sredine 1. do začet- slovenskem ozemlju se pojavijo v srednjeavgustejskem ob- ka 3. stoletja (Krajšek in Strgar 2008, 253). Med gradivom dobju, v uporabi pa so še v drugi polovici 2. stoletja (Žerjal iz petovionskih zahodnih grobišč je ta oblika sklede (PTS in Novšak 2020, 196; Berden 2022, 155). varia 42) datirana v čas od Flavijcev najmanj do začetka 3. Klasična amfora za olje Dressel 6B s kelihastim ustjem stoletja (Istenič 1999, 101), na emonskih grobiščih pa se po - ( G1417 ) je bila odkrita v ustrini 3 (SE 785). Ta različica ustja je javljajo med poznim 1. in 2. stoletjem (Plesničar Gec 1977, datirana v prvo polovico do tretjo četrtino 1. stoletja (Žerjal 52). Tudi čaše oblike Č 3 so pogost pridatek v grobovih, 196 in Novšak 2020, 193, s starejšo literaturo). zato ni presenetljivo, da jih najdemo tudi v zasipih ustrin. Razprava Podobne čaše iz Ilovice pri Vranskem, sicer s premazom, so bile opredeljene kot lokalen izdelek, katerega obliko naj bi Na Ribnici pri Brežicah je bilo kot ustrina opredeljenih devet narekovala predvsem uporaba izdelka in ne toliko oblikov- kontekstov, vendar pa je treba na tem mestu izpostaviti tudi na podobnost s čašami keramike tankih sten (Vidrih Perko nekatere okoliščine, ki takšni interpretaciji ne govore v prid. Območje ustrin je bilo dokaj oddaljeno od osrednjega dela zahodnega grobišča (v sektorjih V, XXI, XXII, XXIII in XXIV), 195  Nahajajo se v grobovih: 50 (G727), 53 (G743), 54 (G759), 58 večinoma v sektorjih VI in VII, torej na območju, kjer so bili (G824), 66 (G901–G902), 69 (G922), 88 (G1091–G1092) in 130 zaznani tudi intenzivni naselbinski ostanki. Na tem delu naj- 196  Najdemo jih v grobovih: 2 ( dišča sta bila ohranjena le še postament SE 707 in grob 136. G84–G85 (G1363). ), 20 (G302), 33 (G528), 39 (G589), 46 (G690), 121 (G1314) in 129 (G1358). Glede na stratigrafsko sosledje ostalin je bil ta prostor sprva 152 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Živalski ostanki in hitrejše upepeljevanje,199 Makrobotanični ostanki na večini nekropol v provincah pa so zadostovala občasna območja sežiga oziroma kre- macije (Polfer 2000, 31). Gre za preproste plitve vdolbine, Sus scrofa, indet. sp., Aves, Bos Lens culinaris, Vicia sp., Triticum cf. napolnjene z ostanki žganine, ki ne kažejo nobenih znakov taurus naked, Sambucus nigra notranje strukture in jasnih zunanjih mej (Polfer 2000, 31). Sus scrofa, Bos taurus Panicum miliaceum, Sambucus Polfer glede na stanje raziskav ločuje tudi dve različni pod-Bos taurus, indet. sp. nigra vrsti kontekstov za občasno upepeljevanje: Hordeum vulgare naked, Vicia sp. - majhne površine (2–3 m2, včasih tudi manj), ki se upo- rabljajo samo za eno ali zelo omejeno število upepelitev indet. sp. (primeri te vrste so precej pogosti in se pojavljajo na pode- Capra hircus, Bos taurus, želskih, pa tudi na mestnih pokopališčih) in Panicum miliaceum indet. sp. - območja upepeljevanja, ki so veliko večja in pogosto pre-Setaria italica segajo 100 m 2 (ta območja so bila lahko v uporabi do 150 let Bos taurus in so nastala sčasoma, s prekrivanjem precejšnjega števila Setaria italica, Polygonum sp., Vicia posameznih kremacij (Polfer 2000, 32). sp., Carpinus betulus, Chenopodium album Rezultati izkopavanj na Ribnici pri Brežicah kažejo, da lah- ko kontekste, ki so opredeljeni kot ustrine, v vidu Polferjeve razdelitve ustrin opredelimo kot nestalne ustrine majhnih uporabljan v namene grobišča. S širitvijo naselbine, pred površin. Gre za prostore, kjer je potekalo sežiganje, kar je v - vsem prostorov obrtne dejavnosti, pa je bilo grobišče na prvi vrsti razvidno iz močno ožganih robov in večje količine tem predelu opuščeno; pokopavati so začeli dobrih 100 m oglja. Izjemo predstavlja le ustrina 1, kjer se ožgana ilovica ni zahodneje. formirala zvezno ob robu ustrine, ampak je bila zaznana v 197 Takšna oddaljenost ustrin in posameznih elementov grobišča od preostalega dela najdišča je sicer večjih količinah v samem zasipu. Drobci kalciniranih kosti so precej nenavadna, ni pa edini tak primer. Če primerjamo z prisotni, vendar izjemno majhni in nedoločljivi. grobiščem v Dobovi, je bila ustrina tam le 4 m oddaljena od V vidu interpretacije obravnavanih kontekstov kot ustrin najbližjih grobov (Petru 1969b, 20). Na vzhodni šempeterski se zdi zanimiva, morda malo nasprotujoča si, precejšnja nekropoli je bila ustrina tik ob grobu (Kolšek 1977, 11). Na prisotnost živalskih kosti in makrobotaničnih ostankov. Kot primeru Križišča pa so bili grobovi, ki so bili interpretirani kot zapisano, so se v različnih zapolnitvah ustrin pojavile kosti ostanki ustrin ali raztresene žganine, večinoma umeščeni v domačega goveda, divje svinje, domače koze in ptic, med od osrednjega dela grobišča pa se je nahajalo kurišče SE 411 bezeg, laški muhvič, ječmen, navadna leča, pšenica, dresen, 198 (v kv. E5, Novšak et al. 2019, sl. 9), ki je bilo povezano s navadni gaber in bela metlika. Prisotnost živalskih in ma grobni parceli B (Novšak et al. 2019, sl. 57). Povsem ločeno makrobotaničnimi ostanki pa grašica, navadno proso, črni - pogrebnimi rituali na grobišču, po vsej verjetnosti kot loka- krobotaničnih ostankov v kontekstih, ki so interpretirani kot cija ustrine ali še bolj verjetno daritvenih ritualov (Novšak et ustrine, poznamo sicer tudi na primeru Križišča pri Škofijah,200 al. 2019, 64). vendar se zdi, da gre tam večinoma za nedoločljive del- Glede na Polferjevo študijo lahko razlikujemo med dvema ce živalskih kosti, makrobotanični ostanki pa pripadajo lesu glavnima vrstama ustrin, ki so se uporabljale za upepelje (Novšak et al. 2019, 230, 238, 242, 248, 250).-vanje pokojnikov, in sicer trajne ustrine (grajene iz trajnih Zaradi vsega predstavljenega bi na primeru ustrin iz Ribni- materialov) in nestalne ustrine, ki so se uporabljale za eno ce pri Brežicah morda lahko zaključili, da vsekakor gre za ali več upepelitev. V večini primerov, a ne izključno, najdemo prostore sežiganja, prisotnost živalskih in makrobotaničnih ustrine prvega tipa v urbanih nekropolah, kjer so zaradi ve- ostankov pa bi lahko nakazovala tudi, da se je tu verjetno likega števila upepelitev na leto postale trajni objekti – če ne nujni, pa vsaj uporabni. Omogočale so namreč učinkovitejše 199  Lep primer stalne ustrine poznamo v Rheinzabernu (Ludovici 1908, 201). 200  Npr. v kontekstih ostankov ustrin ali raztresene žganine so se v 197  Grob 136 je od strnjenega dela grobišča oddaljen 240 m, ustrine grobu 20 pojavljale taksonomsko nedoločljive kosti sesalca in oglje pa so od strnjenega dela grobišča oddaljene med 46 in 207 m. hrasta, v grobu 23 oglje oreha, v grobu 26 pa taksonomsko nedolo- 198  Glede na sl. 9, približno 40 m od začetka grobišča (Novšak et al. čljive kosti sesalca in oglje hrasta (Novšak et al. 2019, 230, 238, 242, 2019, sl. 9). 248, 250). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 153 odvijal obredni postopek ali ritual oziroma pogrebna da- oblike, velikosti od 4,0 × 3,0 cm do 25,0 × 20,0 cm, posa- ritev. Glede na Polferjevo primarno razdelitev grobiščnih mezni prodniki velikosti od 3,0 × 2,0 cm do 7,0 × 15,0 cm kontekstov, ki poleg grobov in nagrobnih spomenikov kot in nekaj kosov opeke velikosti 16,0 × 16,0 cm. Zahodni rob kategorije arheoloških ostalin vključuje še: ustrine, ostaline strukture sta zamejevala dva večja kamna, velikosti do 40,0 vkopov za stebre, odkrite pod ustrinami ali v njihovi bliži- × 40,0 cm, ob katerih so bili na vzhodni strani sistematično ni, individualne kremacijske jame, iz katerih je bila žganina zloženi manjši kamni. Velika kamna sta verjetno delovala prenesena v grobove (nem. Aschengruben), večje jame, ki kot vogalna kamna konstrukcije. V strukturi je bil deponiran so služile za shranjevanje materiala ob čiščenju prostora odlomek živalske mandibue (indet. sp.). Predvidevamo, da žganja, in majhne jame, ki vsebujejo depozite, odložene je SE 707 ostalina konstrukcije kvadratnega postamenta za kot daritve v kontekstu pogrebnega rituala, bodisi med de- nagrobnik. janskim pokopom ali po njem (Polfer 2000, 30), pa se ne- mara postavi vprašanje, če za kontekste iz Ribnice morda 5.5 Razprava in interpretacija ni primernejša drugačna opredelitev. Vsekakor se zdi, da zahodnega grobišča gre za prostor, kjer se je odvijalo več procesov hkrati. Da je Vere Kolšek je bil del iste keramične posode odkrit na ustrini, žicah so potrdile obstoj dveh nekropol, ki sta se raztezali vzdolž rimske ceste Emona–Neviodunum–Siscia . Del vzho - del pa v grobni jami, kar kaže na to, da so bili posamezni dne nekropole Ribnice je med letoma 1958 in 1960 raziskal kosi keramičnega posodja, ki so jih položili v grob, povezani tudi situacija na vzhodni šempetrski nekropoli. Po navedbah Dosedanje raziskave na območju najdišča Ribnica pri Bre- ob ustrinah potekal tudi del pogrebnega obreda, nakazuje tudi s pogrebnim obredom (Kolšek 1977, 11), ki se je odvijal Peter Petru (Petru 1969, 20 –30), glavnina zahodne nekro- pole, ki je ležala že bližje zaselku Podgračeno, pa je bila ob ustrini. raziskana med letoma 2002 in 2004. V obeh primerih je tež - 5.4.2 Preostali konteksti, povezani z ko oceniti, kolikšen del nekropole je bil raziskan. Zahodna nekropola je bila zagotovo raziskana v večjem obsegu kot grobiščem vzhodna, upoštevajoč površino in obseg raziskave, vendar Med preostalimi arheološkimi ostalinami na zahodnem gro- pa tudi v tem primeru ne moremo z gotovostjo trditi, da je bišču Ribnice, ki jih z veliko mero gotovosti lahko opredeli- bila raziskana v celoti. Lahko bi se namreč širila tudi južno mo kot del grobiščne arhitekture, vsekakor pa kot ostaline, od rimske ceste, na prostoru, ki je ležal izven meja izkopne- nastale ob procesih, ki so se odvijali na grobišču, naj najprej ga polja. Žal podatkov o tem, ali se je na drugi strani ceste izpostavimo tiste, ki jih opredeljujemo kot mejnike grobnih prav tako razprostiralo grobišče, nimamo. Prav tako je iz parcel ali pa kot postamente. To so večinoma prostostoječi prostorske razprostranjenosti grobov ter terenskih izvidov večji kamni (SE 446–SE 447, SE 901, SE 902) ali pa groblje jasno, da je bila zahodna nekropola v določenih predelih peščenjaka z večjimi kamni (SE 448). Večinoma so bili odkriti zaradi gradnje nekdanje magistralne ceste tudi precej po- v sektorju V. škodovana. Grobovi se tako rekoč niso ohranili na območju Nekatere od ostalin bi lahko interpretirali kot oznako groba severno od grobnih parcel C in D in pa vzdolž rimske ceste oziroma morda tudi kot podstavek za nagrobni spomenik na vzhodni polovici osrednjega dela (sl. 128). Vsi izsledki in (SE 3618, SE 3840, SE 3850 in SE 3875/SE 3876/SE 3839). vrednotenje grobišča torej izhajajo iz deloma raziskane za- Odkrite so bile v sektorjih XXI in XXIII. V treh primerih so hodne nekropole, s posameznimi navezavami na izsledke to večji kamniti bloki pravokotne oblike, vkopani v geolo raziskav vzhodne nekropole.-ško osnovo (SE 3840, SE 3850, SE 3875/SE 3876/SE 3839), v Na zahodni nekropoli Ribnice je bilo skupaj odkritih 131 gro- enem primeru pa je bil ohranjen skupek apnenčastih ka- bov, od tega so bili grobovi v 105 primerih opredeljeni kot mnov (štirje večji in štirje manjši) (SE 3618). V nobenem od oblike žganih grobov,201 v 26 pa kot oblike skeletnih grobov teh primerov plošče niso prekrivale grobne jame. Ob gro- (sl. 126–127). Grobovi so bili neorganizirano razporejeni v bu 22 v sektorju V je ležal še obdelan kamen peščenjaka, štirih grobnih parcelah (A–D) in razpršeno vzdolž izkopnega velikosti 40 × 30 cm, s širšimi podolžnimi rebri. V primeru polja. Distribucija žganih grobov se zdi enakomerna vzdolž SE 422 in SE 424 pa gre najverjetneje za ostalini nepovezane grobne arhitekture. 201  V obliko groba Žb2 so bili uvrščeni tudi primeri grobov (npr. gro- bovi 14, 18, 21), ki glede na obliko grobne jame in konstrukcijo sodijo Izjemno zanimiva je kamnita struktura SE 707, odkrita v sek- v to obliko groba, vendar v njih niso bili ohranjeni človeški ostanki, torju VI. V njej so bili zloženi kamni peščenjaka nepravilne zaradi česar bi lahko sklepali, da je šlo za predpripravo grobov ali morda kenotaf. 154 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 2% 1% 0% 16% 46% 20 1% % 4% 4% 1% 8% 80 % 17% Oblika Ža1 – preprost pokop v jami Oblika Ža3 – pokop v žari Žgani grobovi Skeletni grobovi Oblika Žb2 – s kamenjem obložena grobna jama 126 Oblika Žc1 – pravokotna zidana grobnica Razmerje žganih in skeletnih grobov na zahodnem grobišču Ribnice. Oblika Sa1 – preprost pokop v jami celotne raziskane površine, medtem ko skeletni grobovi Oblika Sc1 – pravokotna zidana grobnica enakomerne razpršenosti ne izkazujejo ( Oblika Ža2 – pokop bustum sl. 128 ). Glavnina 26 skeletnih grobov se je nahajala razpršeno na zahodni Oblika Žb1 – grobna jama s skrinjo iz opek tudi v treh grobnih parcelah), le pet skeletnih grobov (dva- Oblika Žc2 – okrogla zidana grobnica krat v paru in enkrat samostojno) pa je ležalo na njegovem Oblika Sb1 – grobna jama s skrinjo iz opek polovici zahodnega grobišča (od tega so bili štirje umeščeni Oblika Žb3 – s kamnitimi ploščami obložena grobna jama vzhodnem delu (sl. 128). Med žganimi grobovi je najpogostejša oblika preprost 127 Zastopanost različnih oblik žganih in skeletnih grobov na pokop v jami (oblika Ža1), ki skupaj predstavljajo kar 46 % zahodnem grobišču Ribnice. vseh grobov. Razmeroma pogosti so še pokopi tipa bustum pokopavanja bistveno večja kot na vzhodni polovici grobi- (oblika Ža2) s 17 % vseh grobov in pokopi v žari (oblika Ža3), šča. Na tej polovici bolj ali manj prevladujejo pokopi v pre- ki predstavljajo 8 % vseh grobov (sl. 127). V več primerih so prosto grobno jamo, tako pri žganih kot skeletnih grobovih. prisotni še pokopi v s kamenjem obloženi grobni jami (obli- Poleg njih se na vzhodni polovici zahodnega grobišča, torej ka Žb2) in v s kamnitimi ploščami obloženi grobni jami (obli- vzhodno od grobnih parcel C in D, nahajajo pokopi tipa ka Žb3). Oboji predstavljajo 4 % vseh grobov na zahodnem bustum, pokopi v žari in pa zidana grobnica 2 s skeletnimi grobišču, medtem ko so grobne jame s skrinjo iz opek (obli- in žarnimi pokopi (sl. 129), ki pa je, kot vse kaže, tudi precej ka Žb1) in pravokotne zidane grobnice (oblika Žc1) izjemno kasnejšega nastanka. redke (1 % vseh grobov) (sl. 127). Grobne parcele in tudi območje okrog njih pa izkazujejo Tudi med skeletnimi grobovi so najpogostejši tisti, pri katerih bistveno večjo pestrost v prepoznanih oblikah pokopavanja, je bil skelet položen v preprosto grobno jamo (oblika Sa1), zlasti pri žganih oblikah grobov. Dokaj enakomerno razpr- in sicer predstavljajo 16 % vseh grobov. V treh primerih je bil šeno se na tem območju pojavljajo žgani pokopi v preprosti pokojnik položen v grobno jamo s skrinjo iz opek (oblika grobni jami, pokopi tipa bustum in skeletni pokopi v prepro- Sb1) (2 % vseh grobov), v enem primeru pa v pravokotno sti grobni jami (sl. 129). Razpršeni so tudi grobovi, ki ima-zidano grobnico (oblika Sc1)202 (sl. 127). jo s kamnitimi ploščami ali s kamni obložene grobne jame Prostorska razprostranjenost različnih oblik grobov zaho (obliki Žb2 in Žb3). Zanimivo prostorsko razprostranjenost - dnega grobišča Ribnice je dokaj zanimiva, predvsem v tem pa imata oblika skeletnega pokopa v grobni jami s skrinjo iz pogledu, da je na zahodni polovici zahodnega grobišča, na opek (oblika Sb1) in oblika žganega pokopa v grobni jami s območju grobnih parcel in njihove okolice, raznolikost oblik skrinjo iz opek (oblika Žb1). Primerki obeh se namreč zgo- ščujejo v grobnih parcelah C in D ter njuni okolici (sl. 129). 202  Primer pokopa v okrogli zidani grobnici (oblika Žc2) je poznan samo z vzhodne nekropole Ribnice in ga omenjamo v nadaljevanju. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 155 Skeletni grobovi Sektor XXI Žgani grobovi G112 G27 G16 G36 G113 G109 G38 G37 G77 G6 G40 G107 G108 G4G43 G30 G24 G106 G3 G29 G134 G39 G17 G47 Sektor XXII G23G1 G22 G48 G41 G120 G11 G46 G20 G2 G9 G70 G33 G28 G35 G15 G7 G119 G8 A G25 G31 G45 G12 G26 G124 G32 G19 B G114 G116 G72 G125 G14 G78 G44 G126 G127 G18 G115 G34 G21 G86 G117 G59 G42 G55 G58 G105 Sektor XXIII G60 G54 G49 G63 G82 C G57 G97 G50 G110 G83 G84 G85 G122 D G71 G56 G53 G51 G68 G61 G62 G129 G52 G69 G121 G76 G79G80 G67 G89 G102 G66 G123 G132 G64 G98 G87 G133 G90 G131 Sektor XXIV G65 G104 G88 G99 G103 G94 G128 G91 G130 G93 G92 G135 G95 G101 G96 G73 G75 G100 128 Prostorska razprostranjenost žganih in skeletnih grobov na zahodnem grobišču Ribnice. Merilo 1 : 500. Glede na primerjavo z vzhodno nekropolo Ribnice lahko nedefinirano opazimo nekatere podobnosti, pa tudi nekatere razlike v zastopanosti posameznih oblik grobov.203 V obeh primerih Oblika Sc1 je najpogosteje prisotna oblika pokopa v žganih grobovih, Oblika Sb1 ki na zahodnem grobišču predstavljajo 80 % vseh grobov, na vzhodnem pa celo 87 % vseh grobov. Med njimi v obeh Oblika Sa1 primerih prevladujejo žgani grobovi s pokopi v preprostih grobnih jamah (oblika Ža1) ( Oblika Žc2 sl. 130 ). Na zahodnem grobišču med žganimi grobovi po pogostnosti sledijo pokopi tipa Oblika Žc1 bustum (oblika Ža2), nato pokopi v žarah (oblika Ža3). Šele zatem sledijo grobovi s konstrukcijami, kot sta na primer s Oblika Žb3 kamenjem obložena grobna jama (oblika Žb2) in s kamni- Oblika Žb2 timi ploščami obložena grobna jama (oblika Žb3) (sl. 130). Na vzhodnem grobišču Ribnice pa žganim grobovom s po Oblika Žb1-kopi v preprosti jami sledijo pokopi oblike bustum in pokopi Oblika Ža3 v s kamnitimi ploščami obloženih grobnih jamah, medtem Oblika Ža2 ko pokopov v žarah niso odkrili. Oblika Ža1 203  Pri tem je treba izpostaviti, da se obsega obeh raziskanih nekro- vzhodno grobišče zahodno grobišče pol medsebojno razlikujeta tako po velikosti raziskane površine kot 0 20 40 60 tudi po številu odkritih grobov, zato moramo na njuno primerjavo 130 Primerjava zastopanosti različnih oblik žganih in skeletnih gledati z določeno mero previdnosti. grobov na zahodnem in vzhodnem grobišču Ribnice. 156 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Žgani grobovi Sektor XXI oblika Ža1 oblika Ža1 G112 oblika Ža1 oblika Ža1 G16 G36 G27 oblika Ža1 G109 G113 G38 G37 G77 oblika Ža1 G6 G40 G107 G108 G4 G43 G30 G106 oblika Ža1 G3 G24 G29 G134 G39 G17 G47 Sektor XXII G23G1 G22 G48 G41 G120 G11 G46 Skeletni grobovi G20 G2 G9 G70 G33 G28 G35 G15 G7 G119 oblika Sa1 G8 A G25 G31 G45 G12 oblika Sb1 G26 G124 G32 G19 oblika Sc1 B G114 G116 G72 G125 G14 G78 G44 G126 G127 G18 G115 G34 G21 G86 G117 G59 G42 G55 G58 G105 Sektor XXIII G60 G54 G49 G63 G82 C G57 G97 G50 G110 G83 G84 G85 G122 D G71 G56 G53 G51 G68 G61 G62 G129 G52 G69 G76 G79 G121 G80 G67 G89 G102 G66 G123 G132 G64 G98 G87 G133 G90 G131 G65 Sektor XXIV G104 G88 G99 G103 G94 G128 G91 G130 G93 G92 G135 G95 G101 G96 G73 G75 G100 129 Prostorska razprostranjenost različnih oblik žganih in skeletnih grobov na zahodnem grobišču Ribnice. Merilo 1 : 500. Tudi med skeletnimi grobovi so na zahodnem in vzhodnem grobišču Ribnice najštevilčnejši pokopi v preprostih grobnih 4 12 jamah (oblika Sa1). Na vzhodnem grobišču je to tudi edina 5 8 oblika skeletnega pokopa, medtem ko so bile na zahodnem grobišču evidentirane tudi druge oblike skeletnih grobov, na primer skeletni pokop v grobni jami s skrinjo iz opek (oblika Sb1) ali skeletni pokop v pravokotni zidani grobnici (oblika 102 Sc1). V zidanih grobnicah na Ribnici niso bili evidentirani samo skeletni pokopi. Na zahodnem grobišču poznamo še primer večkratnega žganega pokopa v pravokotni zidani grobnici (grob 7), na vzhodnem grobišču pa tudi primer okrogle zi enojni dvojni večkratni nedefiniran brez- dane grobnice (Petru 1969, grob V 35) (sl. 130). 131 Zastopanost enojnih, dvojnih in večkratnih pokopov na Grobovi na zahodnem grobišču Ribnice so v večini primerov zahodnem grobišču Ribnice. enojni, se pravi, da je bila v njih pokopana ena oseba (78 %). V več primerih je bilo v nadaljevanju ugotovljeno, da sta bili v grobu pokopani dve osebi (dvojni) (6 %) ali več oseb (več- kratni) (4 %). V štirih primerih grobovi niso vsebovali kostnih Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 157 Sektor XXI enojni pokop večkratni pokop G112 dvojni pokop brez pokopa G27 nedefiniran G16 G36 G113 G109 G38 G37 G77 G6 G40 G107 G108 G43 G4 G30 G106 Sektor XXII G3 G24 G29 G134 G39 G17 G47 G48 G41 G23G1 G22 G120 G11 G46 G20 G2 G9 G70 G33 G28 G35 G15 G7 G119 G8 A G25 G31 G45 G12 G124 G26 G32 G19 B G114 G116 G72 G125 G14 G78 G44 G126 G127 G18 G115 Sektor XXIII G34 G21 G86 G117 G59 G42 G55 G58 G105 G60 G54 G49 G63 G82 C G57 G97 G50 G110 G83 G84 G85 G122 D G71 G56 G53 G51 G68 G61 G62 G129 G69 G52 G121 G76 G79G80 G67 G89 G102 G66 G123 G132 G64 G98 G87 Sektor XXIV G133 G65 G90 G131 G104 G88 G99 G103 G94 G128 G91 G130 G93 G92 G135 G95 G101 G96 G73 G75 G100 132 Prostorska razprostranjenost enojnih, dvojnih in večkratnih pokopov na zahodnem grobišču Ribnice. Merilo 1 : 500. ostankov (3 %),204 v 9 % pa opredelitev števila oseb na osno- V grobovih z večkratnimi pokopi so največkrat pokopane vi antropološke analize ni bila mogoča (sl. 131). ena ali več odraslih oseb,205 lahko tudi skupaj z otroki in/ali Prostorska razprostranjenost enojnih, dvojnih in večkra mladostniki. Lahko gre za moškega in žensko oziroma pre--prosto za odraslo osebo, saj spola ni bilo mogoče opredeliti tnih grobov je na območju zahodnega grobišča zanimiva oziroma določiti. Prav tako pri dvojnih pokopih največkrat predvsem z vidika večkratnih pokopov. Dvojni pokopi se zasledimo kombinacijo odraslega in otroka; 206 v tem oziru na primer nahajajo dokaj razpršeno po celotnem obmo-morda predstavlja izjemo le grob 109, v katerem sta bila čju grobišča (z izjemo najvzhodnejšega predela), medtem pokopana dva mladostnika (priloga 2). Pri grobovih z več-ko so večkratni pokopi zastopani samo na skrajnih robovih kratnimi pokopi gre večinoma za pokope odraslih in otrok, zahodnega grobišča ( sl. 132 ) v dveh izrazitih skupkih. Zani-le v primeru groba 7 gre za pokope odraslega moškega in miva je tudi koncentracija grobov, ki niso vsebovali kostnih žensk (priloga 2, sl. 133 ). ostankov, saj ležijo v ravni vrsti vzporedno s potekom rimske ceste in v nadaljevanju južnega zidu grobne parcele C–D. 205  Ocene o starosti in spolu pokojnikov v odnosu do vrste pokopa so povzete po antropološki analizi, ki sta jo opravili Tamara Leskovar in Nidia Lisić. Celotno poročilo o antropološki analizi bo objavljeno v zvezku Ribnica pri Brežicah VI, analize (Tomaž et al. 2025c). Hkrati je treba omeniti še, da je bilo spol oseb mogoče določiti le v manjšem številu primerov, tako da lahko največkrat ugotovimo le, ali gre za odraslega, mladostnika, otroka oziroma dojenčka. 206  V žganem grobu je lahko ohranjena tudi krona nesežganega 204  O tej problematiki smo pisali že na drugem mestu in je tukaj ne zoba majhnega otroka, ki bi lahko bila v grob pridana tudi kot prida- bomo ponavljali. tek (na primer grobova 28 ali 82). 158 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 moški, ženska Sektor XXI moški, ženska, otrok odrasla oseba in otrok G112 ženska moški G27 odrasla oseba G16 G36 G113 G109 G38 G37 G77 dojenček G6 G40 G107 G108 G43 G4 otrok G30 G24 G106 G3 G29 G134 G39 Sektor XXII mladostnik G17 G47 G23G1 G22 G48 G41 G120 G11 nedefinirano G46 G20 G2 G9 G70 G33 G28 G35 G15 G7 G119 G8 A G25 G31 G45 G12 G124 G26 G32 G19 B G114 G116 G72 G125 G14 G78 G44 G126 G127 G18 G115 G34 G21 G86 G117 G59 G42 G55 G58 G105 G60 Sektor XXIII G54 G49 G63 G82 C G57 G97 G50 G110 G84 G85 G83 G122 D G71 G56 G53 G51 G68 G61 G62 G129 G69 G52 G121 G76 G79G80 G67 G89 G102 G66 G123 G132 G64 G98 G87 G133 G90 G131 G65 G104 G88 G99 G103 G94 G128G91 G130 G93 G92 G135 G95 G101 G96 G73 G75 G100 Sektor XXIV 133 Prostorska razprostranjenost grobov pokojnikov različnih starostnih skupin na zahodnem grobišču Ribnice. Merilo 1 : 500. Prostorska distribucija grobov s pokojniki različnih starostnih različnih starostnih skupin (sl. 134). Med skeletnimi pokopi skupin in spolov sicer kaže na dokaj razpršeno sliko; grobo- v preprosti grobni jami (oblika Sa1) je največ pokopov otrok vi otrok in odraslih se namreč pojavljajo tako rekoč vzdolž (10), nekaj je tudi dojenčkov (2) oziroma mladostnikov (3) celotnega območja zahodnega grobišča. Morda pa bi na ter odraslih oseb (5). To je zanimivo predvsem v odnosu do prvi pogled lahko sklepali, da je zgoščena skupina otroških pokopov v grobni jami z opečnato skrinjo (oblika Sb1) (gro- grobov locirana severno in med obema dvojnima grobnima bovi 34, 45 in 78), v katerih so pokopani izključno moški; v parcelama (sl. 133). dveh primerih gre za odrasli osebi, v enem primeru pa za Podobno bi morda lahko tudi ocenili, da je v vzhodnem mladostnika (grob 34). delu zahodnega grobišča pokopanih več odraslih oseb, v Zanimivost v tem oziru morda predstavlja tudi dejstvo, da je zahodnem delu in v neposredni okolici grobnih parcel pa v žarnem grobu v grobni jami s skrinjo iz opek (oblika Žb2) več otrok in mladostnikov. Tudi sama starostna struktura (grob 60) prav tako pokopana zrela odrasla oseba, vsi štirje pokopanih v grobovih znotraj grobnih parcel je zanimiva grobovi pa se nahajajo v neposredni bližini grobnih parcel (sl. 133). Večinoma gre za grobove moških207 in otrok, v C–D (priloga 2). dveh primerih je znano samo, da gre za odraslo osebo, v V skeletnih grobovih oblike Sc1 (pravokotna zidana grob-eni grobni parceli je pokopan še dojenček, v grobu 44 pa nica 2 (grobova 135 in 101) gre večinoma za večkratni po-odrasla oseba in otrok (priloga 2). kop odraslih oseb, mladostnikov in otrok, pri čemer so se Nekoliko bolj povedno pa je, če preverimo in upošteva- v grobnici nahajali tako nesežgani kot tudi sežgani kostni mo še oblike grobov, v katerih so bili pokopani pokojniki ostanki. Ker gre za grob, ki je od vseh ostalih na najdišču mlajši vsaj za pol stoletja, če ne več, ne smemo zanemariti 207  Tudi mladostnik v grobu 34 je moškega spola. niti možnosti, da bi sežgane kosti lahko v zidano grobnico 2 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 159 4; 3% oblika Žc1 6; 5% 16; 12% 4; 3% 6; 5% 4; 3% oblika Žb3 oblika 24; 18% Ž b2 67; 51% oblika Žb1 oblika Ža3 nič 1 do 9 od 10 do 19 od 20 do 29 od 30 do 39 od 40 do 49 do 100 nad 100 oblika Ža2 135 Zastopanost skupin grobov glede na število pridatkov v grobovih na zahodnem grobišču Ribnice. prišle tudi ob njeni gradnji, ko so morda poškodovali starej- oblika Ža1 še žgane grobove na tem območju.208 Pri žganih grobovih v preprosti grobni jami pogosto ni bila mogoča določitev starosti in spola pokojnika, 209 pogosto pa oblika Sc1 tudi ni bila povsem nedvoumna. Antropološka analiza sicer kaže na to, da so bile v žarnih grobovih v preprosti grob- ni jami (oblika Ža1) najpogosteje pokopane odrasle osebe oblika Sb1 (40 %), precej pogosto pa tudi otroci (22 %) ali mladostni- ki (8 %).210 Tudi v primeru pokopov bustum (oblika Ža2) je največkrat pokopana odrasla oseba (39 %), razmeroma po- oblika Sa1 gosto pa tudi otrok (31 %), mladostnik (9 %) ali kombinacija odrasle osebe in otroka (13 %). Pokop dojenčka je bil pri tej obliki pokopa opredeljen samo v enem primeru (priloga 2). 0 10 20 30 40 50 60 V žarah, ki so bile položene v preprosto grobno jamo (obli- dojenček otrok mladostnik ka Ža3), so v 50 % pokopane odrasle osebe, na enak način mladostnika odrasla oseba odrasle osebe in otroci pa so v 20 % pokopani tudi otroci in v 10 % mladostniki.211 ni pokopa nedefiniran Nekoliko drugačna pa je slika pri žganih grobovih v grobni jami s konstrukcijo (oblike Žb) in pri zidani grobnici (Žc). Tu 134 Zastopanost različnih starostnih skupin pokojnikov glede se pokopi otrok pojavijo izključno v kombinaciji z odraslo na obliko groba na zahodnem grobišču Ribnice. osebo oziroma so v teh grobovih pokopane izključno odra- sle osebe (sl. 134, priloga 2). Grobovi zahodne nekropole Ribnice kažejo dokaj raznovr- stno podobo, če sklepamo po grobnih pridatkih, ki so bili v 208  Opažanja terenskega izvida sicer ne zadoščajo za nedvoumno potrditev tovrstne interpretacije. 209  Vsaj v 15 primerih (25 %). 210  Po spolu je neopredeljeni 25 % grobov. 211  Velik del grobov (22 %) pa je neopredeljenih. 160 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Sektor XXI G112 G27 G16 G36 G113 G109 G38 G37 G77 G6 G40 G107 G108 G43 G4 G30 G106 G3 G24 G29 G134 G39 G17 G47 Sektor XXII G23G1 G22 G48 G41 G120 G11 G46 G20 G2 G9 G70 G33 G28 G35 G15 G7 G119 G8 A G25 G31 G45 G12 G124 G26 G32 G19 B G114 G116 G72 G125 G14 G78 G44 G126 G127 G18 G115 G34 G21 G86 G117 G59 G42 G55 G58 G105 G60 Sektor XXIII G54 G49 G63 G82 C G57 G97 G50 G110 G83 G84 G85 G122 D G71 G56 G53 G51 G68 G61 G62 G129 G69 G52 G121 G76 G79G80 G67 G89 G102 G66 G123 G132 G64 G98 G87 G133 G65 G90 G131 Sektor XXIV brez pridatkov G104 G88 G99 od 1 do 9 pridatkov G103 G94 G128 G91 od 10 do 15 pridatkov G130 G93 G92 G135 G95 od 20 do 29 pridatkov G101 G96 G73 od 30 do 39 pridatkov G75 G100 od 40 do 49 pridatkov od 50 do 100 pridatkov več kot 100 pridatkov 136 Prostorska razprostranjenost skupin grobov glede na število pridatkov v grobovih na zahodnem grobišču Ribnice. Merilo 1 : 500. njih odkriti.212 Glede na številčnost pridanih predmetov smo zastopane skupine grobov z do 29 pridatki, z do 49 pridatki, grobove zahodne nekropole Ribnice razdelili v osem sku- in z nad sto pridatki (sl. 135, priloga 2).214 pin; od tistih, ki ne vsebujejo priloženih predmetov, pa do Glede na prostorsko razprostranjenost grobov z različnim tistih, v katerih smo jih evidentirali več kot 100 213 ( sl. 135 ). številom pridatkov ugotavljamo, da je najštevilčnejša skupi-Najpogosteje je bilo v grob dodanih do devet pridatkov; ti na grobov (z do desetimi predmeti) enakomerno razporeje-predstavljajo več kot 50 % vseh grobov. V 24 grobovih se je na čez celotni prostor zahodne nekropole. Enako velja tudi nahajalo do 19 predmetov, kar skupaj predstavlja 18 % vseh za grobove, ki so bili brez pridatkov, in grobove, ki so imeli grobov, razmeroma pogosti pa so bili tudi grobovi brez pri-pridanih do 19 predmetov ( sl. 136 ). Opazna pa je precejšnja datkov; ti skupaj predstavljajo 12 % vseh grobov. Po pogo-koncentracija grobov, ki so imeli pridanih do 29, 215 do 39, stnosti sledijo grobovi z do 39 pridatki, teh je šest (5 %), in grobovi z do 100 pridatki (sl. 135). S po štirimi grobovi pa so 214  Pri tem je treba opozoriti, da upoštevano število pridatkov v gro- bu vključuje vse določljive predmete, tudi železne žebljičke in njiho- ve dele, kot tudi drobce pločevine ipd., zaradi česar so lahko končni podatki v posameznih primerih popačeni. V primerih grobov 3, 100 in 101, kjer je bilo evidentiranih več kot 100 predmetov, gre ravno za 212  Kot pridatki so se v tem primeru beležili deli osebne noše, pred- tak primer. Tovrstne primerjave je treba zato razumeti z določeno meti, ki so bili v grobove pridani namensko ali bili del opreme groba, mero previdnosti. Število predmetov v grobu namreč nujno ne iz-skratka vsi predmeti, odkriti v zapolnitvah grobov, ne glede na nji- kazuje tudi bogastva groba glede na kakovost pridatkov, ampak je hovo namembnost. treba grobove s tega zornega kota obravnavati individualno. 213  Skupine: 0 predmetov, 1–9 predmetov, 10–19 predmetov, 20–29 215  Grobovi z do 29 pridatki so edina skupina, ki je prostorsko zelo predmetov, 30–39 predmetov, 40–49 predmetov, 100 predmetov in ozko zamejena na skrajni zahodni del grobišča v grobni parceli A in nad 100 predmetov. zahodno od nje. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 161 do 49 ali do 100 predmetov v zahodnem delu zahodnega locirani ob južnem robu razprostranjenosti grobov ter da so grobišča, na območju grobnih parcel ali v njihovi neposre- nekoliko pogostejši v zahodnem delu grobišča, na območju dni okolici.216 Prav tako se zdi, da so bili grobovi bliže rimski grobnih parcel A in B. To velja še zlasti za jantarne pridatke cesti in grobovi na grobnih parcelah večinoma bogatejši s (z izjemo dveh) in predmete iz srebra, primerki zlatega na- pridatki (sl. 136). kita pa se presenetljivo pojavljajo v grobovih, ki so locirani le V primeru upoštevanja oblike groba v odnosu do števila na vzhodnem delu zahodnega grobišča (sl. 138). pridatkov ugotavljamo, da se največja variabilnost števila Alabastrna posoda se nahaja v grobu 58, ki leži v grobni pridatkov pojavlja med žganimi grobovi s preprosto grobno parceli C, tako rekoč na osrednjem delu območja grobišča, jamo (oblika Ža1), od 0 pa do 190, pri čemer je v glavnino gagatni izdelki pa so bili odkriti v grobovih na skrajnih robo- grobov pridanih do 18 pridatkov, le v treh primerih (grobovi vih razprostranjenosti pokopov zahodne nekropole (sl. 138, 53, 3 in 105) je pridatkov bistveno več (priloga 2). Določe- priloga 2). Središčno pozicijo v zahodnem delu zahodnega no mero variabilnosti izkazujejo tudi pokopi oblike bustum grobišča imata tudi grob 28, v katerem je bilo odkrito bro- (Ža2), kjer beležimo število pridatkov od 0 do 107, vendar nasto ogledalo z reliefno upodobitvijo treh gracij, in pa grob s to razliko, da je v te grobove pridanih v povprečju bistve- 70, v katerem je bil odkrit doprsni kipec (sl. 138). no več pridatkov (sl. 137). Število pridatkov je zelo razno- Prav tako zanimiva je razprostranjenost grobov, v katere je liko tudi v primeru drugih oblik pokopov, npr. pri pokopih bilo pridano stekleno posodje, se pravi raznovrstni balza - v žarah v preprosti grobni jami (Ža3), skeletnih pokopih v mariji, čaše, stekleničke, žare in drugo posodje. Največkrat preprosti grobni jami (od 0 do 39 pridatkov, priloga 2), le pri so bili v grobove pridani balzamariji, pogosto jih najdemo v žganih grobovih v grobni jami s kamnito konstrukcijo (Žb) kombinaciji s stekleničkami ali pa z žaro oziroma v nekaj pri - število pridatkov praviloma ne presega števila 20 (priloga 2). merih tudi z drugimi oblikami steklenih posod. Četudi so bili V grobove so bili pridani tudi nekateri predmeti, ki bi jih grobovi s steklenimi pridatki razprostranjeni po celotnem opredelili kot luksuzne izdelke, saj so izdelani iz materialov, območju zahodnega grobišča Ribnice, pa ne gre spregle- ki jih v grobovih ne srečamo zelo pogosto. Med njimi ve- dati njihove koncentracije v zahodnem delu grobišča, torej lja posebej izpostaviti jantarne preslice, prstane in različne v grobnih parcelah (9 grobov) in njihovi okolici (17 grobov). drobne predmete z reliefnimi upodobitvami (bibelot, cre- Bolj vzhodno, izven tega območja, pa se steklene posode pundia), alabastrno vazo, bronasto ogledalo z upodobitvijo pojavljajo le še v osmih grobovih (sl. 139, priloga 2). treh gracij na zadnji strani, posebnost pa je zagotovo tudi Omenimo pa naj še en izstopajoč element grobne prakse, ki doprsni kipec v grobu 70. Med pridatki osebne noše zago - ga tako kot na več grobiščih jugovzhodne Slovenije prepo - tovo izstopa nekaj izjemnih kosov zlatega nakita in srebrnih znamo tudi na zahodnem grobišču Ribnice. V štirih, sodeč po predmetov. Prav tako so zanimivi tudi redki izdelki iz gaga - obsegu in kakovosti pridatkov praviloma bogatejših grobo - ta. Prostorska distribucija pokaže, da so se ti predmeti na - vih, kar je nenazadnje izraženo tudi z grobno arhitekturo, je hajali v grobovih, ki so bolj ali manj naključno razporejeni po bilo odkritih osem hišastih žar ( sl. 140 , priloga 2). Vsi grobovi celotnem območju zahodnega grobišča ( sl. 138 ). Morda bi so ležali v zahodnem predelu grobišča, ob grobni parceli B in veljalo izpostaviti le opažanje, da so ti grobovi bolj ali manj 120 100 80 60 40 20 0 grob 41 grob 75 grob 79 grob 73 grob 52 grob 39 grob 15 grob 26 grob 35 grob 46 grob 71 grob 54 grob 43 grob 58 grob 16 grob 25 grob 32 grob 59 grob 44 grob 67 grob 28 grob 104 grob 100 137 Število pridatkov v žganih grobovih – tip bustum (oblika Ža2) na zahodnem grobišču Ribnice. 216  Grobove z več kot 100 pridatki bi zaradi prej omenjenih razlogov (gl. opombo 14) izpustili iz prostorske ocene. 162 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Sektor XXI izdelki iz zlata izdelki iz srebra G112 izdelki iz jantarja izdelki iz alabastra G27 izdelki z gagata G16 G36 G113 G109 G38 kamena strela G37 G77 G6 G40 G107 G108 doprsni kipec G43 G4 G30 G106 G3 G24 G29 G134 bronasto ogledalo z upodobitvijo treh gracij G39 G17 G47 Sektor XXII G48 G41 G23G1 G22 G120 G11 G46 G20 G2 G9 G70 G33 G28 G35 G15 G7 G119 G8 A G25 G31 G45 G12 G124 G26 G32 G19 B G114 G116 G72 G125 G14 G78 G44 G126 G127 G18 G115 G34 G21 G86 G117 G59 G42 G55 G58 G105 G60 Sektor XXIII G54 G49 G63 G82 C G57 G97 G50 G110 G83 G84 G85 G122 D G71 G56 G53 G51 G68 G61 G62 G129 G69 G52 G121 G76 G79G80 G67 G89 G102 G66 G123 G132 G64 G98 G87 G133 G65 G90 G131Sektor XXIV G104 G88 G99 G103 G94 G128 G91 G130 G93 G92 G135 G95 G101 G96 G73 G75 G100 138 Prostorska razprostranjenost različnih skupin pridatkov v grobovih na zahodnem grobišču Ribnice. Merilo 1 : 500. njeni okolici. Pretežno gre za grobove z večkratnimi pokopi, v drugo polovico in na sam konec 1. stoletja (sl. 141, priloga z grobnimi jamami s kamnito konstrukcijo oziroma zidanimi 2). Štirinajst je grobov, katerih nastanek lahko sodi v drugo grobnicami, v katerih so bile pokopane odrasle osebe, lahko polovico 1. stoletja oziroma morda tudi še v prvo polovi-tudi v kombinacijami z otroki (priloga 2). co 2. stoletja (sl. 141, priloga 2).218 Več kot 64 % časovno Izjemo v tem smislu predstavlja le grob 30. Gre za grob opredeljivih grobov pa je umeščenih v 2. stoletje, bodisi v odlomka dveh hišastih žar, glede na antropološko analizo grobov), 35 grobov pa je široko datiranih v celotno 2. stole-219 tje ( sl. 141 , priloga 2). S koncem 2. stoletja pokopavanje pa je bila v njem pokopana le ena oseba, in sicer mladostnik v preprosti grobni jami, v katerega sta bila sicer priložena njegovo prvo polovico (13), bodisi v njegov drugi del (pet (priloga 2). na zahodnem grobišču Ribnice tako rekoč preneha; le zida- na grobnica 2 je bila z vsaj polstoletnim zamikom sezidana Grobovi zahodnega grobišča Ribnice so bili datirani na na skrajnem vzhodnem robu zahodnega grobišča, na pro-osnovi časovne opredelitve pridatkov in s pomočjo oziroma storu, ki je bil najbližje robu same naselbine (sl. 141–142, ob upoštevanju v grobove pridanih novcev. Časovno je bilo priloga 2). opredeljenih 63 % grobov, od sredine 1. stoletja do konca 3. stoletja. Nekatere datacije so sicer širše, saj glede na vsebino Takšen časovni razpon odkritih grobov je do neke mere pridatkov ne omogočajo podrobnejše časovne opredelitve, presenetljiv, vendar pa posredno nakazuje tudi na demo-nekateri grobovi pa so dokaj natančno časovno opredeljeni grafsko dinamiko populacije in življenje v rimski naselbini ( Ribnice. Dejstvo je, da se glavnina grobov na raziskanem sl. 141 ). delu zahodnega grobišča Ribnice zvrsti v dobrih 150 letih, Najstarejši grobovi najverjetneje sodijo v drugo četrtino ozi- roma v sredino 1. stoletja,217 nekaj pa jih zagotovo sodi tudi 218  Pri tem je zanimiv podatek, da čeprav večina grobov tega časa sodi med žgane pokope različnih oblik, je kar nekaj tudi skeletnih 217  Četudi so nekateri na široko datirani v 1. stoletje oziroma morda pokopov (priloga 2). celo še v 1. in 2. stol., kot. npr. grobovi 29, 31, 39, 78 in 134 (sl. 141). 219  Nekateri izmed njih tudi pod vprašajem. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 163 Sektor XXI G112 G27 G16 S G113 G109 G38 G36 G37 G77 G6 G40 G107 Ž G108G43 G4 G30 G106 G3 G24 G29 G134 G39 G17 G47 Sektor XXII S G48 G41 G23G1 G22 G120 G11 S G46 G20 G2 G9 G70 G33 G28 G35 Ž G15 G7 G119 G8 Ž A G25 G31 G45 G12 G124 G26 G32 SŽ G19 B G114 G116 G72 G125 G14 G78 G44 G126 G127 G18 G115 G34 G21 G86 G117 S G59 G42 G55 G58 G105 G60 Sektor XXIII G54 G49 G63 G82 C G57 G97 G50 G110 G83 G84 G85 G122 D G71 G56 G53 G51 G68 G61 G62 G129 G69 G52 G121 G76 G79G80 G67 G89 G102 G66 G123 G132 G64 G98 G87 G133 G65 G90 G131 Sektor XXIV G104 G88 G99 balzamariji G103 G94 G128 G91 S stekleničke G130 G93 G92 G135 G95 Ž žare G101 G96 drugo posodje G73 SŽ G75 G100 139 Prostorska razprostranjenost grobov s pridanimi steklenimi posodami na zahodnem grobišču Ribnice. Merilo 1 : 500. kar sicer ne pomeni, da se pokopavanje ni morda odvijalo Prav tako lahko opazimo, da so grobovi druge polovice 1. na nekem drugem odseku grobišča,220 vendar tudi najdbe stoletja oziroma prve polovice 2. stoletja bolj ali manj ena-na lokaciji Petričevega griča kot tudi v sami naselbini kažejo komerno razpršeni po celotnem območju zahodnega gro-na to, da se je glavnina življenja na Ribnici odvijala od druge bišča, enako pa velja tudi za grobove 2. stoletja (sl. 142, četrtine oziroma sredine 1. stoletja dalje in v 2. stoletju. priloga 2). Samo grobova zidane grobnice 2, datirana na Prostorska razprostranjenost grobov različnih časovnih konec 3. stoletja, sta osamljena primera pokopov iz tega časa na zahodnem grobišču Ribnice. opredelitev je pokazala, da se grobišče razvija bolj ali manj hkrati v vsej njegovi dolžini, kar pomeni, da ni bilo mogoče Primerjave različnih parametrov praks pokopavanja na za-zaznati območij, kjer bi se skoncentrirali starejši grobovi, ali hodnem grobišču Ribnice so pokazale zanimivo sliko. Raz-območij, na katerih bi pokopavali samo kasneje oziroma v like, ki jih zaznamo v prostorskih distribucijah izpostavljenih mlajšem obdobju obstoja nekropole. Najstarejše grobove, parametrov, kažejo na precej različne pristope h pokopava-tiste, ki sodijo na sredino in v drugo polovico 1. stoletja, naj- nju, če sledimo zahodni ali pa vzhodni polovici zahodnega demo tako na vzhodnem kot zahodnem predelu grobišča. grobišča Ribnice. Zahodni predel, to je tisti, ki se nahaja ozi- roma leži najdlje od same naselbine, se od preostalega dela 220  Ne gre pozabiti, da je bil raziskan relativno majhen odsek vzho- ne razlikuje samo po tem, da so bile na tem predelu zame- dnega grobišča in da ne vemo, ali je zahodno od naselbine poko- jene, oblikovane in zgrajene grobne parcele (A-D), v katerih pavanje potekalo tudi južno od rimske ceste, saj je bil ta prostor so pokopavali, ampak tudi v številnih drugih parametrih. Pe-izven območja arheoloških izkopavanj. Vendar pa ostaline grobov strost različnih oblik grobov in načinov pokopa, pogostejša vzhodnega grobišča pričajo o tem, da so vzhodno od naselbine po-uporaba grobnih jam z različnimi kamnitimi ali opečnatimi kopavali od konca 1. oziroma začetka 2. stoletja, kot izkazuje grob V1, pa tudi še ob koncu 3. stoletja, kot dokazujeta povezana grobova grobnimi konstrukcijami, bolj uravnotežena porazdelitev 15 in 19 (Petru 1969, 35). Vsekakor se na skromnih indicih nakazuje, skeletnih in žganih grobov, več dvojnih ali večkratnih po- da bi bilo pokopavanje vzhodno od naselbine lahko intenzivnejše kopov, razmeroma veliko pokopov moških, mladostnikov in tudi še v 3. stoletju, medtem ko na zahodnem grobišču temu v prid otrok, predvsem v grobnih parcelah, številčnost v grobove govori le zidana grobnica 2. 164 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Sektor XXI G112 G27 G16 G36 G113 G109 G38 G37 G77 G6 G40 G107 G108G43 G4 G30 G24 G106 G3 G29 G134 G39 G17 G47 Sektor XXII G48 G41 G23G1 G22 G120 G11 G46 G20 G2 G9 G70 G33 G28 G35 G15 G7 G119 G8 A G25 G31 G45 G12 G124 G26 G32 G19 B G114 G116 G72 G125 G14 G78 G44 G126 G127 G18 G115 G21 G34 G86 G117 G59 G42 G55 G58 G105 G60 Sektor XXIII G54 G49 G63 G82 C G57 G97 G50 G110 G83 G84 G85 G122 D G71 G56 G53 G51 G68 G61 G62 G129 G69 G52 G121 G76 G79G80 G67 G89 Sektor XXIV G102 G66 G123 G132 G64 G98 G87 G133 G65 G90 G131 G104 G88 G99 G103 G94 G128 G91 G130 G93 G92 G135 G95 G101 G96 G73 grob s hišasto žaro G75 G100 ostali grobovi 140 Prostorska razprostranjenost grobov s hišastimi žarami na zahodnem grobišču Ribnice. Merilo 1 : 500. pridanih pridatkov, pogosto pridajanje luksuznih predmetov v vsakem letu uporabe grobišča pokopan en posameznik. ali izdelkov iz redkih materialov v grobove, kažejo na to, da Glede na to, da imamo opravka z grobnimi parcelami, kakor imamo v tem delu grobišča opravka z grobovi, ki odražajo tudi z večkratnimi pokopi, bi v več primerih morda smeli drugačne prakse pokopavanja, najverjetneje pa tudi druga- predvidevati, da so bili umrli pokopani v družinskih grob-čen socialni položaj pokopanih. nicah. Večina pokopanih verjetno predstavlja nekdanje pre- Opaženo izstopanje in različnost tudi ne moreta biti odraz bivalce rimske obcestne in carinske postaje Romula, ne gre pa izključiti niti možnosti, da se je med pokopanimi znašel morebitnih različnih datacij grobov, saj, kot je razvidno iz kak naključni posameznik, ki sta ga trgovska pot ali kakšen sl. 142 , njihova prostorska razprostranjenost tega ne po-drug opravek na življenjski poti pripeljala v te kraje in ga tu trjuje. Zagotovo lahko opaženo različnost zahodnega in nenadejano ustavila. vzhodnega dela grobišča Ribnice razumemo predvsem kot različno upoštevanje praks in navad pokopavanja ter raz- ličen socialni položaj umrlih. Glede na to, da je bilo precej s pridatki bogatih grobov namenjenih končnemu mestu počitka otrok in da so v veliki meri vsebovali tudi luksuzne pridatke in pridatke iz redkih oziroma dragocenih materia- lov (na primer grobovi 28, 35, 39, 58, 67, 70 in 71), se naše opažanje glede raznolikega socialnega statusa umrlih le še dopolnjuje oziroma potrjuje. Zahodno grobišče Ribnice, če izvzamemo zidano grobnico 2, je bilo v uporabi dobrih 150 let. Upoštevajoč vse pokopa- ne lahko ravno tako naredimo približno oceno 150 pokojni- kov, kar bi v povprečju pomenilo, da je bil na tem območju Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 165 1. stoletje 2. stoletje 3. stoletje 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina grob 39 grob 134 grob 29 grob 31 grob 78 grob 125 grob 127 grob 38 grob 91 grob 130 grob 43 grob 95 grob 128 grob 1 grob 15 grob 58 grob 85 grob 93 grob 97 grob 132 grob 136 grob 62 grob 88 grob 103 grob 25 grob 100 grob 12 grob 2 grob 30 grob 32 grob 33 grob 44 grob 47 grob 54 grob 59 grob 60 grob 67 grob 104 grob 105 grob 122 grob 4 grob 6 grob 8 grob 9 grob 11 grob 16 grob 19 grob 23 grob 26 grob 34 grob 35 grob 37 grob 42 grob 45 grob 46 grob 52 grob 55 166 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 1. stoletje 2. stoletje 3. stoletje 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. 1. 2. 3. 4. četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina četrtina grob 65 grob 66 grob 69 grob 71 grob 79 grob 90 grob 94 grob 109 grob 119 grob 120 grob 64 grob 48 grob 49 grob 124 grob 28 grob 7 grob 107 grob 112 grob 22 grob 24 grob 70 grob 108 grob 121 grob 135 grob 101 141 Časovni razpon grobov zahodnega grobišča Ribnice. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 167 G112 Sektor XXI N Sektor II G27 G16N G113 G109 N G38 G36 G37 G77 G6 G40 G107 N N G108 G4G43 G30 N G106 N G3 G24 G29 N G134 G39 G17 G47 Sektor XXII G48 G41 G23G1 G22 N G120 G11 G46 N N G20 G2 G9 N G70 G33 G28 G35 G15 N N G7 N G119 G8 N A G25 G31 G45 G12 G124 G26 G32 G19 B G114 G116 G72 G125 G14 G78 N G44 G126 G127 G18 N N G115 G34 G21 G86 G117 N G59 G42 G55 G58 G105 G60 Sektor XXIII N N G54 N G49 N G63 G82 C N G57 G97 G50 G110 N G83 G84 G85 G122 D G71 N G56 G53 G51 G68 G61 N G62 G129 G52 G69 G121 G76 G79G80 N G67 N G89 G102 G66 G123 G132 G64 G98 G87 G133 G65 G90 G131 Sektor XXIV G104 N N G88 G99 G103 G94 G128 N G91 NN G93 G130 G92 N G135 G95 G101 G96 G73 N G75 G100 novec 1. stoletje sredina 1. stoletja druga polovica 1. stoletja konec 1. stoletja druga polovica 1. stoletja oziroma prva polovica 2. stoletja druga polovica oziroma konec 1. stoletja oziroma 2. stoletja konec 1. stoletja oziroma prva polovica 2. stoletja 1. stoletje oziroma 2. stoletje prva polovica 2. stoletja 2. stoletje sredina oziroma druga polovica 2. stoletja druga polovica 2. stoletja konec 3. stoletja 142 Prostorska distribucija grobov na zahodnem grobišču Ribnice v časovnem sosledju trajanja grobišča. Merilo 1 : 500. 168 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 6Zaključek oziroma sklep V publikaciji Ribnica pri Brežicah – Romula, cesta in gro- ostaline arhitekture grobnih parcel, postavitev zidane grob- bišče predstavljamo ostaline, odkrite med arheološkimi nice 1, ki se odpira stran od ceste, kakor tudi prekinitve zidu raziskavami na trasi avtoceste med letoma 2001 in 2004, južne meje grobne parcele A, domnevamo (glej poglavje ki jih lahko povežemo z itinerarsko cesto Emona–Nevio- 5.3), da je bil dostop do grobov v parcelah omogočen z dunum–Siscia in zahodnim grobiščem Romule. južne strani. Ostaline rimske ceste, odkrite na območju naselbine v sek- Pri razporeditvi in orientaciji grobov tako na grobišču kot torjih III, VI, VII in XVI, kakor tudi vzdolž zahodnega grobišča tudi znotraj grobnih parcel ne moremo slediti nikakršne- v sektorjih V, XXIII in XXIV, so omogočile rekonstrukcijo njene mu zaporedju pokopavanja. Tako žgani kot skeletni pokopi trase v skupni dolžini 770 m. Nekdanja rimska cesta je bila so po grobišču in vseh štirih grobnih parcelah razporejeni na tem delu grajena kot prodnato nasutje in je imela tipičen mešano, brez prepoznavnega reda. Nekateri so usmerjeni profil rimskega cestišča – v osrednjem delu je bila napeta vzporedno s potekom ceste, nekateri pa prečno na cesto. in se proti robovoma tanjšala. Jedro ceste je bilo široko v Glede na datacije grobov in razpršene lokacije skeletnih povprečju 6,00 m, db. nasutja pa ni presegala 0,20 m. Raven grobov na najdišču ugotavljamo, da ni jasne časovne ločni- odkrite ceste se je ujemala z ravnjo vkopov rimskih grobov ce med uporabo žganega in skeletnega pokopa, temveč sta vzdolž nje. Iz tega lahko sklepamo, da cesta v času uporabe se v času uporabe grobišča oba načina pokopa uporabljala ni bila bistveno debelejša. sočasno oziroma je šlo za biritualno prakso. Glede na stratigrafsko lego in datacijo najdb lahko izgra- Oblike žganih in skeletnih grobov na nekropolah Ribnice dnjo vsaj dela ceste datiramo v prvo polovico 1. stoletja, pri Brežicah so raznovrstne. Vključujoč tudi oblike na vzho- verjetno pa je sledila že neki starejši, erodirani poti oziroma dni nekropoli, smo med žganimi grobovi opredelili tri oblike trasi. Domnevamo lahko, da je bila rimska cesta v uporabi grobnih jam z več različicami, med skeletnimi grobovi pa skozi celotno obdobje obstoja naselbine (med 1. in 3. sto- smo lahko opredelili tri. Izpostaviti bi morda veljalo zida- letjem), glede na sledove srednjeveške poselitve pa morda ni pravokotni grobnici 1 (grob 7) in 2 (grobova 101 in 135) tudi kasneje. ter dva pokopa tipa bustum, pri katerih so se ohranile tudi Zahodna nekropola se je raztezala vzdolž glavne ceste sledi stojk, ki nakazujejo na postavitev lesene grmade nad grobom. Emona–Neviodunum–Siscia , ki je prečila naselbino Romula. Glede na geografske danosti in omejenost prostora z reko Na osnovi antropoloških analiz in števila žar, odkritih v po- Savo na severni strani in z obronki Gorjancev na južni, je sameznih grobovih, ugotavljamo, da imamo v več primerih bila tudi nekropola, tako kot naselbina, raztegnjena vzdolž morda opraviti z družinskimi grobnicami ali zaporednimi ceste. Iz obsega raziskanega območja lahko z veliko ver- pokopi v isti grob. Za shranjevanje sežganih posmrtnih jetnostjo ugotovimo, da se je nekropola raztezala v širino ostankov pokojnih so bile v odkritih grobovih uporabljene le južno od rimske ceste. Skrajne točke nekropole na jugu hišaste žare, steklene žare ali običajne keramične posode, zaradi omejenosti raziskovanega območja ni bilo mogoče kot so sklede in lonci. ugotoviti, na zahodni strani pa se nekropola zagotovo ni ši- Na Ribnici pri Brežicah je bilo prav tako več kontekstov rila zahodneje od hudourniških paleostrug in je bila z njima opredeljenih kot ustrina. Obstajajo pa tudi okoliščine, ki na nek način tudi omejena. temu v celoti ne pritrjujejo brez zadržka. Območje ustrin Na grobišču so bili odkriti tako žgani kot skeletni grobo- je bilo namreč precej oddaljeno od osrednjega dela za- vi, pri čemer so žgani grobovi predstavljali 80 % odstotkov hodnega grobišča – na območju, kjer so bili zaznani tudi vseh grobov, skeletni pa 20 %. Na zahodnem grobišču iz- zgoščeni naselbinski ostanki. Glede na stratigrafsko sosledje stopajo štiri večje grobne parcele (A–D), ki so bile omejene ostalin je bil ta prostor sprva v rabi za namene grobišča, z zidano ograjo. Vse štiri so usmerjene vzporedno z rim- s širitvijo naselbine, predvsem prostorov obrtne dejavnosti, sko cesto in postavljene po dve skupaj. Glede na skromne pa je bilo grobišče na tem predelu opuščeno, pokopavati Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 169 pa so začeli dobrih 100 m zahodneje. Na primeru ustrin iz Na poznolatenskih in zgodnjerimskih grobiščih na Dolenj- Ribnice pri Brežicah morda lahko zaključimo, da gre, glede skem hišastih žar tako rekoč ne poznamo. Najstarejši kon- na Polferjevo študijo (Polfer 2000), vsekakor gre za prostore teksti, v katerih se pojavijo hišaste žare, izvirajo iz sredine sežiganja. Prisotnost živalskih in makrobotaničnih ostankov 1. stoletja, ko je bila romanizacija današnjega slovenskega nakazuje tudi, da se je tu odvijalo drugo obredje, poveza- prostora že v polnem teku oziroma se je počasi zaključe- no s pogrebnim kultom. Vsekakor se zdi, da gre za prostor, vala, najmlajši pa so umeščeni še v celotno 3. stoletje. Prav kjer je potekalo več procesov hkrati in v daljšem časovnem tako se na več rimskodobnih grobiščih Dolenjske, torej na obdobju. območju, ki so ga poseljevali Latobiki, hišaste žare v grobo- Glede na grobno arhitekturo in odkrite grobne pridatke na vih ne pojavljajo (primer Praetorium Latobicorum – Trebnje). zahodni nekropoli lahko ugotovimo, da odražajo raznolik Ali so hišaste žare torej res povezane s tradicijo Latobikov socialni položaj pokopanih. V njih se odražajo tako prebi- oziroma avtohtonimi skupnostmi tega prostora? Morda ve- valci Romule, kot morda tudi številnih drugi, ki so jih v Ro- lja pomisliti še na drugačne povezave oziroma verovanja mulo pripeljali trgovski in upravni posli, a jih je življenjska posameznih skupin prebivalcev, ki so posebnost svojega usoda tu zadržala oziroma ustavila. verovanja oziroma odnosa do pogrebnega kulta v pogreb- Med grobnimi pridatki velja posebej izpostaviti jantar nem ritualu obeležili z uporabo hišaste žare, v kateri je duša - pokojnih našla značilno in prepoznavno prebivališče. ne izdelke, med njimi več preslic, prstanov in medaljonov z reliefnimi upodobitvami, kakovostno uvoženo stekleno Nove in poglobljene raziskave bodo morda pomagale od- posodje in koščene izdelke. Izstopajo tudi alabastrna vaza govoriti na to vprašanje ali pa opustiti tak namig. in bronasto ogledalo z upodobitvijo treh gracij na zadnji strani, posebnost pa zagotovo pomeni tudi doprsni kipec v enem od grobov. Med pridatki osebnih predmetov izstopa nekaj izjemnih kosov zlatega nakita, bronastih prstanov z gemami in fibul. Za razliko od omenjenih uvoženih izdelkov pa so keramični pridatki izrazito lokalnega oziroma regionalnega značaja, vezani na provincialne delavnice Norika in Panonije. Uvože- nega sigilatnega posodja med pridatki tako rekoč ni. Tako kot na več grobiščih jugovzhodne Slovenije so bili tudi na Ribnici odkriti štirje grobovi, v katere je bilo priloženih osem hišastih žar. Hišaste žare pretežno zasledimo v boga- tejših grobovih, kar je izraženo tako s samo grobno arhitek- turo kot tudi z grobnimi pridatki. Časovni razpon grobov s priloženimi hišastimi žarami na grobišču Romule sega od sredine 1. stoletja do konca 2. stoletja. Hišastih žar iz Ribnice ne moremo po obliki, okrasu in nači- nu izdelave v celoti vzporejati z najdbami z drugih najdišč, na primer z Drnovega ali iz Drage pri Beli Cerkvi. Še najbolj se zdijo sorodne belokranjskim primerkom iz Rosalnic ali Borštka pri Metliki (Dular 1974; Dular 1976), četudi lahko tudi pri teh primerjavah opazimo marsikatero razliko. Trenutno stanje novoodkritih grobišč in gradiva, časovne pojavnosti, prostorske razprostranjenosti in nenazadnje oblikovne ter tehnološke raznolikosti hišastih žar nam ka- žejo, da bi na njihovo vlogo v kontekstu pogrebnega kulta lahko pogledali tudi z drugega zornega kota in ne nujno v povezavi s prazgodovinsko tradicijo. 170 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 7Viri in literatura Viri BAĆANI, I., R. ŠKRGULJA in T. TOMAŠ BARIŠIĆ 2018, Nekropole Siscije / Necropolises of Siscia . – Sisak. Publij Ovidij Nazon, Rimski koledar . – ISH, Ljubljana, 2009 (pre-BARTŮNĚK, J. 2019, Imagnies maiorum and posthumous masks vod in spremna beseda Nada Grošelj). of ancient civilizations. – V: M. Trefný, M. (ur.), Colloquia Classica, Publij Ovidij Nazon, Metamorfoze 10–12. – Keria 20/1, 2018, 157– Proceedings of the 1st and 2nd year of the conference held in 226 (prevod Joža Lovrenčič, urednik David Movrin). June 2016 in Hradec Králové and in June 2017 in Prague , Prague, Pauzanija, Vodič po Heladi. – Književni krug, Split, 2008 (prevod 32–51. in spremna beseda Uroš Pasini). BAUSOVAC, M. in J. KRAJŠEK 2020, Municipium Claudium Celeia Plinij, Gaius Secundus, (Vol. 2). – Pokrajinski muzej Celje. Natural History . A selection . – Penguin Classics, London, 1991. BAVEC, U. 2016, Rimsko grobišče Dvorce pri Čatežu in hišaste Polibije, žare. Mednarodna arheološka razstava, 15. 12. 2015–10. 5. 2016 Istorije / Historije . – Matica srpska, Beograd, 1988 (prevod . Marijana Ricl). Zgibanka. Posavski muzej Brežice. – Brežice. Tacit, Publij Kornelij, BAVEC, U. 2020, Praetorium Latobicorum – Trebnje. – V: J. Hor- Pogovor o govornikih, Agrikola, Germanija . – Teofrast, Modrijan, Ljubljana, 2006 (prevod Anton So- 363–386. Značaji. – skem prostoru / Minor Roman settlements in Slovenia, Ljubljana, DZS, Ljubljana, 2004 (prevod Matej Hriberšek). vat, I. Lazar in A. Gaspari (ur.), Manjša rimska naselja na sloven- vre, Kajetan Gantar). Literatura BÉAL, J. C. in M. FEUGÈRE, 1983, Les pyxides gallo-romaines en os de Gaule méridionale. – Documents d‘Archéologie Méridionale ABEGG, A. 1989, Der römische Grabhügel von Siesbach. – 6, 115–150. Trierer Zeitschrift 52, 171–278. BÉMONT, C., M. JEANLIN, in C. LAHANIER (ur.) 1993. Les figurines ADLER-WÖLFL, K. 2004, en terre cuite gallo-romaines. Nouvelle édition [en ligne]. – Paris: Pannonische Glanztonware aus dem Auxiliarkastell von Carnuntum. Ausgrabungen der Jahre 1977– Éditions de la Maison des sciences de l’homme, 1993. https://doi. 1988 org/10.4000/books.editionsmsh.37660. . – Ergänzungshefte zu den Jahresheften des Österreichi-schen Archäologischen Institutes in Wien 7, Wien. BERDEN, T. 2022, Navport (Vrhnika) – arheološko najdišče Koče-ALLASON-JONES, L. 1996, varjev vrt. – Doktorska disertacija, Oddelek za arheologijo, Filo- Roman jet in the Yorkshire Museum . – York. zofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, ZRC SAZU, Ljubljana. ALMGREN, O. 1923, BERNARDINI, F., G. VINCI, E. FORTE, S. FURLANI, M. PIPAN, S. Studien über nordeuropäische Fibelformen der ersten nachchristlichen Jahrhunderte: mit Berücksichtigung BIOLCHI, A. DE MIN, A. FRAGIACOMO, R. MICHELI, P. VENTURA -Bibliothek 32,2, Leipzig. geomorphic changes in karst environments during historic times. PLoS ONE – der provinzialrömischen und südrussischen Formen in C. TUNIZ 2018, Discovery of ancient Roman »highway« reveals . – Mannus - 13(3), 1–19. AMREIN, H. 2006, Marques sur verre attestées en Suisse. – V: M.-D. Nenna in D. Foy (ur.), BÍRÓ T. M., A. M. CHOYKE, V. LÓRÁNT in V. ÁDÁM 2012, Aquin- Corpus des signatures et marques sur verres antiques cumi csonttárgyak / Bone Objects in Aquincum. Az Aquincumi , vol. 2, Lyon: AFAV, 209–243. muzeum gyujtemene 2. – Budapest. ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana. VON BOESELAGER, D. 2012, Römische Gläser aus Gräbern an Trent’anni di »Quaderni«: riflessioni attorno alcune forme in cera- kontexte. – Kölner Jahrbuch 45, 7–526. Quaderni Friulani di Archeologia mica grezza e depurate. – ARDIS, C., V. MANTOVANI in E. SCHINDLER KAUDELKA 2019, der Luxemburger Strasse in Köln. Typologie, Chronologie, Grab- XXIX, 79–115. BÖHME, A. 1972, Die Fibeln der Kastelle Saalburg und Zugman- tel. – Saalburg-Jahrbuch 29, 112–120. nel Salento tra primo e medio Impero. – V: S. Čače, A. Kurilić in BOŽIČ, D. 1990, Mihovo. – Arheološka najdišča Slovenije. Ob 100-letnici arheoloških izkopavanj v Novem mestu AURIEMA, R. in E. QUIRI 2006, Importazioni di anfore orientali F. Tassaux (ur.), . – Arheo (po- Les routes de l‘Adriatique Antique. Géographie et économie / Putovi antickog Jadrana. Geografija i gospodarstvo sebna izdaja), 79–82. , Bourdeaux, Zadar, 225−251. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 171 BOŽIČ, D. 2008, Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu: BULJEVIĆ, Z. 2002a, Toaletni i nakitni oblici. – V: E. Marin (ur.) Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo. Študije o fibulah in o re- Longae Salonae. Split, Arheološki muzej Split, 313–326. lativni kronologiji pozne latenske dobe. – Katalogi in monografije BULJEVIĆ, Z. 2002b, Stakleni balzamariji. – V: E. Marin (ur.), Lon-39, Ljubljana. gae Salonae. Split, Arheološki muzej Split, 383–454. BRAIDOTTI, E. 2017, Aquileia, le anfore e l‘Adriatico. – V: A. Gi- BULJEVIĆ, Z. 2004, Salonitanski kalup s prikazom gladijatora / ovannini, A., Made in Roma and Aquileia, exhibition catalogue, Salona mold with image of gladiators. – Opuscula Archaeologica Roma, 177–182. 28, 193–202. BREŠČAK, D. 1977, Stranska vas pri Novem mestu. – Varstvo spo- BULJEVIĆ, Z. 2010, Rimskodobna nekropola u splitskoj Lori. – menikov 21, 270–271. Vjesnik za arheologoju i povijest dalmatinsk u 103, 81– 190. BREŠČAK, D. 1981, Zloganje. – Varstvo spomenikov 23, 265–266. BULJEVIĆ, Z. 2011, Imprints on the bottoms of glass bottles from BREŠČAK, D. 1985, Oblike antičnih grobov na Dolenjskem. – V: Dalmatia held in the Archaeological Museum in Split. – Cor- J. Grobovšek (ur.), Dolenjski zbornik 1985, Novo mesto, 33–60. pus des signatures et marques sur verres antiques, Vol. 3, Lyon, BREŠČAK, D. 1990a, Verdun pri Stopičah.– 179–196. Arheološka najdišča Slovenije. Ob 100-letnici arheoloških izkopavanj v Novem mestu, BUORA, M. 1990, Fibule tipo Jobst 13b nel Friuli Venezia Giulia. – Arheo (posebna izdaja), 99–102. Arheološki vestnik 41, 177–182. BREŠČAK, D. 1990b, Zloganje pri Škocjanu. – Arheološka najdišča BUORA, M. 2007, Fibule dal territorio di Aquileia e dall’area di Slovenije. Ob 100-letnici arheoloških izkopavanj v Novem mestu, Salona dal I sec. a. C. al IV sec. d. C. Un confronto. – V: M. Buora Arheo (posebna izdaja), 103–104. (ur.), Le regioni di Aquileia e Spalato in epoca romana: convegno BREŠČAK, D. 1990c, Žubina. − Castello di Udine 4 aprile 2006, Treviso, 239–259. Varstvo spomenikov , 187. BREŠČAK, D. 2003, Ribnica na Dolenjskem. – V: D. Prešeren (ur.), BUSSIÈRE J. in B. LINDROS WOHL 2017, Ancient lamps in the J. Paul Getty Museum . – Los Angeles. Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije . Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 230–232. CALVI, M. C. 1996, Le ambre romane di Aquileia: aspetti e pro- BREŠČAK, D. 2006, Romula in rimska cesta. Poštna in carinska blemi. – Lungo la via dell΄ambra, Atti del Convegno di Studio (Udine-Aquileia, 1994) , Udine, 13–20. postaja ob rimski cesti Emona–Neviodunum–Siscia. – V: Rimske ceste in projekt avtocest, delno dopolnjen separat iz revije Rast, CALVI, M. C. 2005, Aquileia. Le ambre romane. – Associazione št. 2 (104), april 2006, 63–65. nazionale per Aquileia, Aquileia. BREŠČAK, D. 2015, Graves with weapons from Verdun near Sto- CARRE M.-B. in S. PESAVENTO MATTIOLI 2018, The amphorae piče / Grobovi z orožjem z Verduna pri Stopičah. – V: J. Istenič, B. of the western Adriatic: an update. – V: G. Lipovac Vrkljan in A. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of the Roman army in Slove- Konestra (ur.), Pottery Production, Landscape and Economy of nia, Ljubljana, 75−123. Roman Dalmatia Interdisciplinary approaches, Archaeopress Ro- BREŠČAK, D., S. BUGAR, S. ČAVAL in S. OLIĆ 2004, man archaeology 47, Oxford, 7–13. Poročilo o arheološkem zaščitnem izkopavanju na arheološkem najdišču CARROLL, M. 2011, Spirits of the Dead. Roman Funerary Comme-Ribnica 2001–2004 na trasi AC Krška vas–Obrežje . – Arhiv ZVKDS moration in Western Europe. – Oxford: Oxford University Press. OE Novo mesto (neobjavljeno). Chrzanovski, L. in D. Djaoui 2018, A short study of 290 discus-BRUKNER, O. 1981, Rimska keramika u jugoslavenskom delu pro- -motifs adorning the lamps discovered within the harbor gar- vincije Donje Panonije. – Dissertationes et Monografiae XXIV, bage covering the »Arles–Rhône 3« shipwreck and of their geo- Beograd. graphic repartition. – Peuce, S.N. XVI, 55–198. BRULET, R., F. VILVORDER in R. DELAGE 2010, La céramique CIGLAR, I. in J. VINDER 2020, Poročilo o arheološke raziskave ob romaine en Gaule du Nord. Dictionnaire des céramiques. La vais- gradnji na območju gradnje komunalne infrastrukture – HE Krško, selle à large diffusion. – Brepols, Turnhout. Kanalizacija Pijavško – novelacija projekta. – Slovenska Bistrica BUGAR, A. 2019, Keramično gradivo. – V: A. Bugar, M. Guštin, G. (neobjavljeno poročilo). Tiefengraber in M. Zorko, Nova tabla pri Murski Soboti. Rimska CIGLENEČKI, S. 1990, K problemu datacije nastanka rimskodob- doba. Arheologija na avtocestah Slovenije 52/2, Ljubljana, 19–52. nih višinskih utrdb v jugovzhodnoalpskem prostoru. – Arheološki BUGAR, A., M. GUŠTIN, G. TIEFENGRABER in M. ZORKO 2019, vestnik 41, 147–176. Nova tabla pri Murski Soboti. Rimska doba. – Arheologija na av- CIPRIANO, S. in S. MAZZOCCHIN 2012, Produzioni anforarie tocestah Slovenije 52/2, Ljubljana. dell‘Italia alto e medioadriatica in età romana. – V: S. Fioriello BUCHI, E. 1975, (ur.), Ceramica Romana nella Puglia adriatica, 241–254. Lucerne del museo di Aquileia. Vol. I. Lucerne romane con marchio di fabbrica. – Aquileia. COLIVICCHI, F. 1997, Gli alabastra tardo-elenistici e romani. La BUJUKLIĆ, Ž. 2010, documentazione delle necropoli Tarantine. – Mélanges del‘École Forum Romanum . – Biblioteka Priručnici 12, française de Rome – MEFRA, Tome 109, 199–262. Beograd. 172 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 CONSPECTUS 1990: ETTLINGER, E. (ur.) 1990, Conspectus for- DUNGWORTH, D. 1997, Mystifying Roman Nails: Clavus Annalis, marum terrae sigillatae Italico modo confectae. Materialien zur Defixiones and Minkisi. – V: C. Forcey, J. Hawthorne in R. Witcher römisch-germanischen Keramik 10. – Bonn. (ur.), Theoretical Roman Archaeology Conference 97. Proceedings Conte, R. 2008–2009, of the Seventh Annual Theoretical Roman Archaeology Conferen- Le lucerne di età romana dai contesti di ce, Oxford, 148–159. Brundisium e Gnatia. PhD, University of Naples »Frederico II« (2008–2009). http://www.fedoa.unina.it/4187/1/Conte_XXII_CI- EGRI, M. 2007, Graffiti on ceramic vessels from the western ce- CLO.pdf metery at Poetovio. – V: C. Cosma (ur.), Funerary offering and CROWLEY, R. P. 2016, Roman Death Masks and the Methaphorics votive depositions in Europe‘s 1st millennium AD. Cultural artifacts of the Negative. – and local identities, Cluj Napoca, 37–48. Grey Room 64, Summer, 64–103. CROWLEY, P. R. 2020, Rock Crystal and the Nature of Artifice ELLIOTT, S. 2017, Empire State. How the Roman Military Built an Empire . – Oxford. in Ancient Rome. – V: C. Hahn Cynthia in S. Avionam, Seeking Transparency. Rock Crystals across the Medieval Mediterranean, FACSÁDY, A. 2009, Jewellery in Aquincum. Az Aquicumi Múzeum Gebr. Mann Verlag, Berlin, 151–162. gyűjteménye 1. – Budapest. CUNJA, R. in M. MLINAR (ur.) 2010, S fibulo v fabulo. Fibule iz Istre, FACCHINI, G. M. et al. 1995, Studio di una forma vitrea di età ro-s Krasa, iz Notranjske in Posočja med prazgodovino in zgodnjim mana: la Merkurflasche (forma Isings 84). – Postumia 6, 150–174. srednjim vekom. – Pokrajinski muzej Koper, Koper. FACCHINETTI, C. 2005, La rook. – V: G. Legrottaglie, M. P. Rossi- ČAVAL, S. 2013, Poznoantične okrasne igle vrste stilus v Sloveniji. gnani in M. Sannazaro (ur.), La Signora del sarcofago. Contributi – Arheološki vestnik 64, 197–248. di archeologia 4, Milano, 199–334. DE BEENHOUWER, J. 2014. Terracotta Figurines and Devotion in FADIĆ, I. 1996, Le ambre di Argyruntum, Lungo la via dell΄ambra. Roman Tongeren . – Atuatuca 5, Publications of the Gallo-Roman – Atti del Convegno di Studio (Udine–Aquileia 1994), Udine, Museum of Tongeren, Tongeren. 89–111. DEIMEL, M. 1987, Die Bronzekleinfunde vom Magdalensberg. – FADIĆ, I. in B. ŠTEFANAC 2010, The small relief decorated jugs Kärntner Museumsschriften 71, Archäologische Forschungen zu produced in Syrian glass workshops and found in the territory of den Grabungen auf dem Magdalensberg 9. southern Liburnia. – Asseria 8, 275–350. DESCHLER-ERB, E. 2010, Armée romaine et pouvoir dans les Al- FADIĆ, I. in B. ŠTEFANAC 2012, Rimsko staklo Hrvatske. Radionički pes occidentales; l‘apport des militaria. – V: Actes du XIIe Collo- reljefni žigovi / Roman Glass in Croatia. Workshop Relief Stamps. que sur les Alpes dans l‘Antiquite. Bulletin d‘Études préhistoriques – Zadar. et archéologiques alpines 21, 193–204. FÉRET, G. in R. SYLVESTRE 2008, Les graffiti sur céramique d‘ Au-DESCHLER-ERB, S. 1998, Römische Beinartefakte aus Augusta gusta Raurica / Graffiti on pot sherds from Augusta Raurica. – Raurica. – Forschungen in Augst 27/1, Augst. Forschungen in Augst 40, Augst. DJURIĆ, B. 2003, Drnovo. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi FERRARESI, A. 2000, Le lucerne fittili delle collezioni archeologiche nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, del Palazzo Ducale di Mantova. – Firenze. Ljubljana, 129. FIFE, S. 2012, The Roman Funeral. World History Encyclopedia. DONAT, P. 2013, Urne in ceramica grezza tra tarda età repubbli- Dostopno na https://www.worldhistory.org/article/96/the-ro- cana e età giulioclaudia nel territorio dell‘attuale Friuli Venezia man-funeral/ (15. 1. 2023). Giulia. Continuità e cesure con l‘età protostorica. – T. Cividini in FISCHER, T. 2019, Army of the Roman Emperors: Archaeology and G. Tasca (ur.), Atti del Convegno Internazionale (San Vito al Taglia-History . – Oxford. mento, 14 febbraio 2013), BAR 2795, Oxford, 211–220. FLOWER, H. 1996, Ancestor Masks and Aristocratic Power in Ro-DRAGENDORFF, H. 1895, Terra sigillata. Ein Beitrag zur Geschich-man Culture . – Oxford University Press, Oxford. te der griechischen und FONTAINE, S. in J. ROUSSEL-ODE 2010, Vases soufflés-moulés römischen Keramik. – Bonner Jahrbücher 96, 18–155. du Haut-Empire trouvés en Narbonnaise, D‘Ennion au Val Sa-DRERUP, H. 1980, Totenmaske und Ahnenbild bei den Römern. – int-Lambert. – V: C. Fontaine-Hodiamont (ur.), Le verre soufflé-Mitteilungen des Deutschen Archäeologischen Instituts, Römische -moulé, Actes des 23e Rencontres de l‘AFAV (17–19 octobre 2008). Abteilung , 87, 81–129. Brussel, 177–204. DULAR, J. 1974, Rimski grobovi z Borštka v Metliki. – Arheološki FOY, D. 2006, Marques sur verres antiques trouvées en France vestnik 25, 353–369. addenda. – V: D. Foy in M.-D. Nenna (ur.), Marques sur verres DULAR, A. 1976, Rimski grobovi iz Rosalnic, Štrekljevca in Otoka antiques, Vol. 2, 467–490. pri Podzemlju. – Arheološki vestnik 27, 191–201. FOY, D. 2011, Signatures et marques sur verres antiques trouvés DULAR, A. 1979, Rimske koščene igle iz Slovenije. – en France: second addenda. – Corpus des signatures et marques Arheološki sur verres antiques 3, 83–138. vestnik 30, 278–293. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 173 FOY, D. in M.-D. NENNA, 2006, Les unguentaria. – V: D. Foy in GORECKI, J. 1995, Die Münzbeigabe, eine mediterraen Grabsit- M.-D. Nenna (ur.), Marques sur verres antiques, Vol. 1, 133–148. te. Nur Fährlohn für Charon? – V: M. Witteyer in P. Fasold (ur.), FOY, D., F. LEBAUNE-JEAN, C. LEBLOND, C. MARTIN PRUVOT, Des Lichtes beraubt. Totenehrung in der römischen Gräberstraße -ODE 2018, Frankfurt, Augsburg, Linz, Kassel), Mainz – Frankfurt am Main, Verres incolores de l’Antiquite romaine en Gaule et 93–103. M.-T. MARTY, C. MASSART, C. MUNIER, L. ROBIN in J. ROUSSEL von Mainz-Weisenau (Katalog zur Austellung, 8. 9.–19. 11. 1995, - aux marges de la Gaule. Vol. 1. – Archaeopress Roman Archae- ology 42, Oxford. GOSTENČNIK, K. 2005, Die Beinfunde vom Magdalensberg. – Ar- FRANCIS, J. 2002, The Three Graces: Composition and Meaning chäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magda- lensberg 15, Kärntner Museumsschriften 78, Klagenfurt. in a Roman Context. – Greece & Rome 49 (2), 180–198. FRECER, R. 2014, Unique Roman Upper Lamp Mold from Brige GOSTENČNIK, K. 2014, Textilproduktion in der Austria Romana. - – V: K. Grömer, Römische Textilien in Noricum und Westpannoni - tio. Zborník Slovenského národného múzea 108 – Archeológia en im Kontext archäologischer Gewebefunde 2000 v.Chr. bis 500 27, 127–132. n.Chr. in Österreich , Austria Antiqua 5, Graz, 57–109. FROVA, A. 1971, Vetri Romani con marchi. – Journal of Glass Stu - GOTTSCHALK, R. 1996, Ein spätrömischer Spinnrocken aus El - dies 13, 38–44. fenbein. – Archäologisches Korrespondenzblatt 26 (4), 483–500. GABLER, D. 1983, Rapporti commerciali tra Italia e Pannonia in GREGL, Z. 1982, Rimski medicinski instrumenti iz Hrvatske I. – eta romana. – Archeologia Classica vol. 35, 88–117. Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 15 (1), 175–210. GABLER, D. 2012, Terra sigillaták Aquincum legkorábbi táborából GREGL, Z. 1984, Rimski medicinski instrumenti iz Hrvatske II. – és annak helyén emelt későbbi rómaiépületekből. – Budapest Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 16–17, 175–181. Régiségei 45, 111–150. GADDI D. in P. MAGGI 2017, Anfore italiche. – V: P. Maggi, F. Ma GREGL, Z. 1987, Figuralna ornamentika na urnama u obliku kuće. - – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 20, 85–92. selli Scotti, S. Pesavento Mattioli, E. Zulini (ur.), Materiali per Aqui - leia. Lo scavo di Canale Anfora (2004–2005), Scavi di Aquileia 4, GREGL, Z. 1997, Rimske nekropole sjeverne Hrvatske / The Ro-263–328. man Cemeteries of Northern Croatia. – Zagreb. GAGETTI, E. 2000, Anelli di eta romana scolpiti in ambra e in pie- GREGL, Z. 2007, Rimskodobna nekropola nekropola Gornja tra dura della collezione di Toppo presso i Musei Civici di Udine. vas na Žumberku. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 40, – Aquileia Nostra 71, 193–250. 221–331. GARBSCH, J. 1965, Die norisch-pannonische Frauentracht im 1. GREGL, Z. 2009, Žumberak i Latobici, hommage jednoj planini. und 2. Jahrhundert. – München. – Zagreb. GIOVANNINI, A. 2008, Tipologia delle perle in vetro attestate ad GROŠELJ, N. 2006, Praznično leto Rimljanov v pesmi: verzi o pra-Aquileia. – V: L. Mandruzzato (ur.), Vetri antichi del Museo Na- znikih, običajih, ozvezdjih. Prevod Nada Grošelj in Jelena Isak. zionali di Aquileia. Ornamenti e oggettistica di età romana, vetro – Ljubljana. pre- e post-romano, Corpus delle collezioni del vetro in Friuli Ve- GUGL, C. 1995, Die römischen Fibeln aus Virunum. – Klagenfurt. nezia Giulia 4, Trieste, 56–170. GUŠTIN, M. 2002, Il campo militare romano a Čatež presso Bre-GIOVANNINI, A. 2009, Le necropoli. – V: F. Ghedini, M. Bueno in žice (Slovenia). – Quaderni friuliani di archeologia XII, 69–75. M. Novello (ur.), Moenibus et portu celeberrima. Aquileia: storia di GUŠTIN, M. 2015, Roman camps following the route to Segestica una città , Roma, 183–195. and the western Balkans / Rimski vojaški tabori v smeri proti Se-GIOVANNINI, A. 2015, Aquileia, attestazioni funerarie di età gestiki in zahodnemu delu Balkanskega polotoka. – V: J. Istenič, augustea. Alcune osservazioni. – Antichità Altoadriatiche 81, B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of the Roman Army in Slo-295–326. venia , Ljubljana, 221−233. GIOVANNINI, A. in G. TASCA 2016, Metalli antichi del Museo di HABEREY, W. 1949, Ein spätrömisches Frauengrab aus Dorweiler, San Vito al Tagliamento. L’età romana e altomedievale . – San Kr. Euskirchen. – Bonner Jahrbücher 149, 82–93. Vito al Tagliamneto, Pordenone. HAJDU, B. 2018, Terra sigillata from the territory of the civil town GIRARDI JURKIĆ, V. 2010, Jantarni prsten iz rimske nekropole Bur - of Brigetio. – Dissertationes Archaeologicae ex Instituto Archae - le kod Medulina u svjetlu korištenja jantara u antici. – Prilozi 27, ologico Universitatis de Rolando Eötvös nominatae Ser. 3. No. 6, 161–170. Budapest, 445–460. GIRARDI JURKIĆ, V. in K. DŽIN 2003, Sjaj antičkih nekropola Istre. / HEYNOWSKI, R. 2017, Nadeln: Erkennen – Bestimmen – Beschre-The splendour of the antique necropolises of Istria . – Monografije iben . – Bestimmungsbuch Archäologie 3, Deutscher Kunstverlag. i katalozi 13, Pula. HÖPKEN, C. 2003, Herstellung quarzkeramischer Melonenper-GOETHERT-POLASCHEK, K. 1977, Katalog der römischen Gläser len im römischen Flottenlager Köln Alteburg: Terminologie – Te-des Rheinischen Landesmuseum Trier. – Trierer Grabungen und chnologie – Befund. – V: B. Liesen in U. Brandl (ur.), Römische Forschunegn 9, Mainz am Rhein. 174 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Keramik. Herstellung und Handel. Kolloquium Xanten, 15.–17. 6. JOSIPOVIČ, D. 2002, Pristava pri Trebnjem. Poročilo o izvajanju 2000, Xantener Berichte 13, 353–363. zavarovalnih arheoloških raziskav na trasi rekonstrukcije kana- HORVAT, A. 2010, lizacije. – Poročilo; arhiv ZVKDS OE Novo mesto (neobjavljeno), Mineralogija in provenienca žare s Križišča (ne - Novo mesto. objavljeno poročilo). – Ljubljana. HORVAT, J. 2015, The consolidation of Roman authority in the KASTELIC, J. 1998, Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spome- nikih: Šempeter v Savinjski dolini . – Slovenska matica, Ljubljana. hinterland of the northern Adriatic. – AdriAtlas et l’histoire de l’espace adriatique, 273–291. KLEMENC, J., V. KOLŠEK in P. PETRU 1972, Antične grobnice v HORVAT, M. 1999, Šempetru. – Katalogi in monografije 9, Ljubljana. Keramika. Tehnologija keramike, tipologija lon-čenine, keramični arhiv. – Ljubljana. KNEZ, T. 1964/1965, Rimski grobovi v Straži / Römische Gräber in HVALEC, S. Straža. – Arheološki vestnik 15/16, 145–164. et al. 2009, Utrip Tribune. Doživetja arheološkega vsakdana. – Ljubljana. KNEZ, T. 1968, Oblike antičnih grobov na Dolenjskem / Antike IGNATIADOU, D. 2010, Achaemenid and Greek Colourless Glass. Grabformen in Dolenjsko (Unterkrain). – Arheološki vestnik 19, 221–238. – V: J. Curtis in St. J. Simpson (ur.), The World of Ancient Persia , London, New York, 419–426. KNEZ, T. 1969, Novi rimski grobovi na Dolenjskem. – Razpr. 1. razr. ISINGS, C. 1957, SAZU 6, 107–159. Roman Glass from dated finds . – Groningen. ISTENIČ, J. 1999 KNEZ, T. 1992, Novo mesto 2. Keltsko–rimsko grobišče Beletov vrt , Poetovio, zahodna grobišča I: grobne celote iz / Novo mesto 2. Keltisch römisches Gräberfeld Beletov vrt . – Car - Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu / Poetovio, the western niola archaeologica 2, Novo mesto. cemeteries I: grave−groups in the Landesmuseum Joanneum, Graz. – Katalogi in monografije 32, Ljubljana. KOLŠEK, V. 1972, Les nécropoles de Celeia et de Šempeter. – In- ISTENIČ, J. 2000, ventaria archaeologica 16, 18. fol., Belgrade. Poetovio, zahodna grobišča II: grobne celote iz Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu / Poetovio, the western KOLŠEK, V. 1977, Vzhodni del antične nekropole v Šempetru. – cemeteries II: grave−groups in the Landesmuseum Joanneum, Katalogi in monografije 14, Ljubljana. Graz. – Katalogi in monografije 33, Ljubljana. KOLŠEK, V. 1997, Rimska nekropola v Šempetru. Vodnik / Römi-ISTENIČ, J. 2009, Ljubljanica in rimska vojska. – V: P. Turk et al. (ur.), sche Nekropole im Šempeter. Führer. – Celje. Ljubljanica – kulturna dediščina reke, Ljubljana, 81–86. KOLŠEK, V. in P. PETRU 1958–1959, Ribnica. – Varstvo spomenikov ISTENIČ, J., M. DASZKIEWICZ in G. SCHNEIDER 2003, Local pro- 7, 303–305. duction of pottery and clay lamps at Emona (Italia, Regio X). – KONESTRA, A. in I. OŽANIĆ ROGULJIĆ 2016, Illuminating the RCRF Acta 38, 83–91. way: later Roman factory lamp from a grave context in Crikve-IVČEVIĆ, S. 2002, Kozmetički pribor. – V: E. Marin (ur.), Longae nica / Osvjetljavajući put: kasnoantička firma svjetiljka iz groba u Salonae I, 327–347. Crikvenici. – V: G. Lipovac Vrkljan, I. Ožanić Roguljić in M. Ugar- JANEŽIČ, M. 2018, ković (ur.), Rimske i kasnoantičke svjetiljke: proizvodnja i distribuci- Lončarska obrt v Petovioni: sledovi lončarske ja, kontakti na Mediteranu / Roman and late antique lamps: pro - proizvodnje in analiza keramičnega gradiva na območju Doma duction and distribution, contacts on the Mediterranean, 128–136. upokojencev Ptuj . – Doktorska disertacija, Univerza na Primor - skem, Koper. KONESTRA, A. in I. OŽANIĆ ROGULJIĆ 2017, Panonska kera- JELINČIĆ, K 2009, mika u rimskodobnoj Dalmaciji. – V: G. Lipovac Vrkljan, B. Šiljeg, Rimska keramika lokalne proizvodnje na po - I. Ožanić Roguljić, A. Konestra (ur.) Zbornik III. međunarodnog dručju hrvatskog dijela rimske provincije Gornje Panonije . – Dok - arheološkog kolokvija Rimske keramičarske i staklarske radio - torska disertacija, Sveučilište u Zagrebu, Zagreb. nice. Proizvodnja i trgovina jadranskim prostorom , Crikvenica, JERIN, B. in T. NABERGOJ 2003, Mrzlo polje pri Ivančni gorici. – V: 453–463. D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami . Arheologija na avto - KONESTRA, A. in T. ROSIĆ (ur.) 2016, 845°C Ad Turres . – Katalog cestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 190–192. razstave, Muzej grada Crikvenice, Crikvenica. JET – Jet Industry in Roman York, 1962. V: An Inventory of the KOS, P. 1988, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien . Historical Monuments in City of York, Volume 1, Eburacum, Ro - Teil I, Teil II. – Berlin. man York (London, 1962), 141–144. British History Online http:// www.british-history.ac.uk/rchme/york/vol1/pp141–144 [accessed KOS, P. 1997, Leksikon antične numizmatike. S poudarkom na pro-17 July 2023]. storu jugovzhodnih Alp in Balkana. – Ljubljana. https://www.maltonmuseum.co.uk/collection/roman-collection/ KOŠČEVIĆ, R. 1980, Antičke fibule s područja Siska. – Zagreb. JOBST, W. 1975, Die römischen Fibeln aus Lauriacum. – Forschun- KOŠČEVIĆ, R. 1991, Antička bronca iz Siska. Umjetničko–obrtna gen in Lauriacum 10, Linz. metalna produkcija iz razdoblja rimskog carstva. – Zagreb. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 175 KOŠČEVIĆ, R. 2000, Sitni koštani i brončani predmeti iz Siscije. – LAZAR, I. 2016, The mould-blown glass assemblage of the Ro- Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 17, 17–24. man necropolis in Budva / Skupina stakla duvanog u kalup sa KOVAČ, M. 2010, Izbor rimskih koštanih ukosnica iz fundusa Mu rimske nekropole u Budvi. – Nova antička Duklja 7, 21–37. - zeja Slavonije u Osijeku. – Osječki zbornik 29, 37–78. LAZAR, I. 2020, Romula – Ribnica. – V: J. Horvat, I. Lazar in A. KRAJŠEK, J. 2015, Gaspari (ur), Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru / Mi- Keramika rimske Celeje. – Doktorska disertacija, nor Roman settlements in Slovenia , Opera Instituti Archaeologici Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana. Sloveniae 40, Ljubljana, 387–402. KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Keramika s svetiščnega območja LAZAR, I. 2021a, New finds of Roman high-quality glass from Ro - v Podkraju pri Hrastniku. – Arheološki vestnik 59, 245–277. mula (Pannonia). – V: Annales du 22e Congrès de l‘AIHV , 149–160. KREMER, G. 2001, Antike Grabbauten in Noricum . – ÖAI Sonder - LAZAR, I. 2021b, A Look through the Glass; Glass Material from schriften Band 36, Wien. the Roman Necropolis of Budva in the Social and Economic KRIŽ, B. 2003, Draga pri Beli Cerkvi – antična nekropola/Draga Context of the Empire. – V: D. Medin (ur.), Antička Budva , Pod - near Bela Cerkev – Roman cemetery . – Katalog razstave / Exhibi - gorica, 376–397. tion catalogue, Novo mesto. LAZAR, I. 2022, Pogled skozi steklo / A Look through the Glass. – KRIŽ, B. 2017, Jantar – dragulji Baltika v Novem mestu / Amber – Monographiae Universitatis Hereditati 1, Koper. Jewels of the Baltic in Novo mesto . – Katalog razstave / Exhibition LAZAR, I. 2023, Opredelitev steklenega gradiva. – V: A. Pleste - catalogue, Novo mesto. njak, A. Gaspari in T. Žerjal, Celje, Mariborska cesta, III. Etapa , KRIŽ, B., P. STIPANČIČ in A. ŠKEDELJ PETRIČ 2009, Arheološka Arheologija na avtocestah Slovenije 111, Ljubljana, 417–431. podoba Dolenjske / The Archaeological Image of Dolenjska . – Ka- LEBEN SELJAK, P. 2004, Antropološka analiza skeleta iz groba 78 . talog stalne arheološke razstave / Catalogue of the permanent – Neobjavljeno poročilo, Arhiv ZVKD Slovenije, OE Novo mesto, archaeological exhibition, Novo mesto. Novo mesto. KRIŽ, B. in P. TURK 2003, Bernstein- und Glasschmuck aus Novo LELEKOVIĆ, T. 2007, Reljefna terra sigillata iz Westerndorfa s mesto, Slowenien . – Keltenmuseum, Hochdorf. podruĉja Cibala (Vinkovci, Istoĉna Hrvatska). – Arheološki radovi KÜHNE, A. 1999, Antike kieselkeramische Sinterwerkstoffe. – V: R. i rasprave 15, 43–77. Busz in P. Gercke (ur.), Türkis und Azur. Quarzkeramik im Orient LOESCHCKE, S. 1919, Lampen aus Vindonissa, Ein Beitrag zur und Okzident . Ausstellungskatalog, Kassel, 104–110. Geschichte von Vindonissa und des Antiken Beleuchtungswesens . KUJUNDŽIĆ, Z. 1982, Poetovijske nekropole . – Katalogi in mono - – Zürich. grafije 20, Ljubljana. LOVENJAK, M. 1997, Štirje novi miljniki s ceste Emona–Neviodu - KUNINA, N. 1997, Ancient Glass in the Hermitage Collection . – St. num . – Arheološki vestnik 48, 89–96. Petersburg, Ars Publishing House. LOVENJAK, M. 1998, Inscriptiones Latinae Sloveniae 1 . – Situla LANGE, H. 1990. Römische Terrakotten aus Salzburg . – Katalog 37, Ljubljana. zur Ausstellung im Salzburger Museum Carolino Augusteum, LOVENJAK, M. 2003, Municipium Flavium Latobicorum Nevio - Salzburger Museum C.A., Salzburg. dunum. – V: M. Šašel Kos in P. Scherrer (ur.), The Autonomus LAZAR, I. 1996, Latenske in zgodnjerimske najdbe iz Savinje v Towns of Noricum and Pannonia , Situla 41, Ljubljana, 93–106. Celju. – Arheološki vestnik 47, 279–296. LOVENJAK, M. 2006, Rimski miljniki na Dolenjskem. – Rast 2 LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije . – Opera Instituti archae - (104), 175–183. ologici Sloveniae 7, Ljubljana. LOVENJAK, M. in U. BAVEC 2006, Nova rimska miljnika na Karte - LAZAR, I. 2004a, Odsevi davnine – Antično steklo v Sloveniji / ljevem. – Rast 2 (104), 184–188. Spiegelungen der Vorzeit – Antikes Glas in Slowenien. – V: I. LUDOVICI, W. 1908, Urnengräber römischer Töpfer aus Rheinza - Lazar (ur.), Rimljani–steklo, glina, kamen / Die Römer–Glas, Ton, bem und Ill. Folge dort aufgefundener Stempelnamen und Stem - Stein , Celje, Ptuj, Maribor, 11–81. pelbilder bei meinen Ausgrabungen 1905 – 1908 . – Rheinzabern. LAZAR, I. 2004b, Najdbe rimskega stekla iz Logatca ( Longati - LUBŠINA TUŠEK, M. 2010, Potrčeva cesta na Ptuju. – Varstvo spo - cum ) / Finds of Roman glass from Logatec ( Longaticum ). – V: I. menikov, Poročila 46 , 301–304. Lazar (ur.), Drobci antičnega stekla / Fragments of Ancient Glass , Annales Mediterranea, Koper, 57–65. LUBŠINA TUŠEK, M. 2016, Rimski grobovi na območju Potrčeve LAZAR, I. 2006a, ceste na Ptuju. – Zloženka ob razstavi, Ptuj. Ilovica pri Vranskem . – Arheologija na avtoce-stah Slovenije 1, Ljubljana. MADDEN, K. 2017, Breaking the Mould. Roman Non-Elite Plaster LAZAR, I. 2006b, Vessels with base marks from Slovenia. – V: D. Death Masks: identifying new form of Funerary Commemoration and Memory. – Assemblag e, 13–31. Foy in M.-D. Nenna (ur.), Corpus des signatures et marques sur verres antiques, vol. 2, Lyon, 245–272. MAIURI, A. 1958, Ercolano. I nuovi scavi (1927–1958). – Rome. 176 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 MANDRUZZATO, L. in A. MARCANTE 2007, Vetri antiche del MIHOVILIĆ, K. 1979, Prstenje i naušnice rimskog doba Slovenije. Museo Archeologico Nazionale di Aquileia. – CCV Friuli Venezia – Arheološki vestnik 30, 223–243. Giulia 3, AIHV Italia, Trieste. MIKL CURK, I. 1987, Rimska lončena posoda na Slovenskem. – MANNING, W. H. 1985, Catalogue of the Romano-British iron Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana. tools, fittings and weapons in the British Museum. – London. MIKL CURK, I. 1996, Sto zgodb slovenskih arheoloških spomeni-MARDEŠIĆ, J. 2002, Jantar. – V: E. Marin (ur.), Longae Salonae. kov. – Ljubljana. Arheološki muzej Split, Split, 175–202. MILETIĆ ČAKŠIRAN, I. 2015, Keramika tankih stijenki s lokaliteta MARKOVIĆ, Č. 2012, Antička Budva: nekropole; istraživanja 1980– Sv. Kvirin u Sisku. – Opuscula Archaeologica 37/38 (2013/2014), 1981. – Podgorica. 111–160. MASELLI SCOTTI, F. 1996, Presupposti per l’individuazione di MILETIĆ ČAKŠIRAN, I. 2019, Tipološko kronološka klasifikacija Aquileia come terminale della via dell’ambra in epoca romana. – rimske keramike iz Siscije. – Doktorska disertacija, Sveučilište u Lungo la via dell’ambra, Udine, 125–129. Zagrebu, Filozofski fakultet, Zagreb. MASON, P. 2003a, Rimska vojaška utrdba. – V: D. Prešeren (ur.), MILLEKER, E. J. 1988, The Three Graces on a Roman Relief Mirror. Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, – Metropolitan Museum Journal 23, 69–81. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 67–71. MILOVANOVIĆ, B. 2018, Power and wealth of the citizens of Vi- MASON, P. 2003b, Obrežje M M P. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja minacium. – V: M. Korać (ur.), Vivere militare est. From Populus pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, Vodnik to Emperors – Living on the Frontier. Monographies 68/2, vol. II, po najdiščih, Ljubljana, 201–202. Beograd, 101–141. MASON, P., P. PREDAN, T. BRITOVŠEK in I. PINTER 2008, Novo MIŠKEC, A. 2004, Opredelitev novcev z najdišča Ribnica (Krško, mesto. – Varstvo spomenikov 44, 178. Velika dolina, Spodnja Ribnica). – Poročilo. ZVKD Slovenije, OE MASON, P. 2006, The Roman Fort at Obrežje and Augustan Mi Novo mesto, Novo mesto.-litary Activity in the Sava Valley in Slovenia. – V: Rom auf dem MIŠKEC, A. 2012, Analysis of the coin finds from the graves in Weg nach Germanien. Geostrategie, Vormarschtrassen und Logi- the northern cemetery of Emona. – V: I. Lazar, B. Županek (ur.), stik. Internationales Kolloquium in Delbrück-Anreppen vom 4. bis Emona med Akvilejo in Panonijo / Emona between Aquileia and 6. November 2004, Mainz, 187–198. Pannonia, Koper, 133–141. MASON, P. 2012, Something old something new, something MIŠKEC, A. in M. PFLAUM 2007, Našli smo zaklad, o novčni za-borrowed… Romanisation and the creation of identity in early kladni najdbi z Drnovega / Buried treasure: the coin hoard from Roman central and south-eastern Slovenia. – V: I. Lazar in B. Drnovo. – Katalog razstave, Ljubljana. Županek (ur.), Emona med Aqvilejo in Panonijo (Emona between MIŠKEC, A., B. ŽUPANEK, Š. KARO in G. TICA 2020, Severno Aquileia and Pannonia) , Koper, 389–406. emonsko grobišče – raziskave na najdišču Kozolec . – Situla 45, MASON, P. in B. ŽUPANEK 2018, Being Roman: Rethinking Eth- Ljubljana. nic and Social Boundaries in the Roman South-Eastern Alpine MULH T., M. ČERNE RADOJEVIĆ, M. JANEŽIČ in T. VERBIČ 2014, World. – Theoretical Roman Archaeology Journal 1 (6), 1–16, DOI: Poročilo o izvedenih arheoloških izkopavanjih na območju gra - https://doi.org/10.16995/traj.354. dnje stanovanjske hiše Maksimović – Vrhnika. Parcela št. 2215/2, MAVER, A. 2004, Spremembe v pridatkih iz poznolatenskega v k. o. Vrhnika. – Neobjavljeno poročilo, ZVKDS, OE Ljubljana, rimski čas v dolenjskih grobovih. – Neobjavljena seminarska na- Ljubljana. loga, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v MURKO, M., M. OMAHEN in M. STRAŠEK 2012, Poročilo o ar-Ljubljani, Ljubljana. heoloških izkopavanjih na arheološkem najdišču PSC Mačkovec, MAZZEO SARACINO, L. 2000, Lo studio delle terre sigillate pa- cona 1a-jug/faza 3. – Neobjavljeno poročilo, ZVKDS, OE Novo dane: problemi e prospettive. – V: G. P. Brogiolo in G. Olcese mesto, Novo mesto. (ur.), Produzione ceramica in area padana tra il II secolo a.c. e il NAGY, A. 2017, Resatus and the stamped pottery, Aquincum Stu-VII secolo d.c.: nuovi dati e prospettive di ricerca , Documenti di dies 1. – Budapest. archeologia 21, 31–45. NESTROROVIĆ, A. 2005, V dragulje vbrušene podobe sveta. Rim-MCKIE, S. 2017, The Social Significance of Curse Tablets in the ske geme Slovenije. – Katalog razstave, Ljubljana. North-Western Provinces of the Roman Empire . – Doktorska di-NIKOLIĆ-ĐORĐEVIĆ, S. 2000, Antička keramika Singidunuma – sertacija, The Open University. oblici posuda. – Singidunum 2, Beograd, 11–244. MELLAART, J. 1972, Älter als Babylon. Die Geschichte von Ҫatal NOVŠAK, M., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK in T. ŽERJAL 2019, Hüjük. – Mannheimer Forum 72, 117–166. Križišče pri Spodnjih Škofijah . – Arheologija na avtocestah Slovenije 81, MIGOTTI, B. 2020, Dva rimska nadgrobna medaljona iz sjeverne Ljubljana. Hrvatske u kontekstu noričko-panonske kamenoklesarske proi-zvodnje. – Arheološki radovi i rasprave 19, 53–76. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 177 OLLITRAULT, M. 2020, Les clous de caligae et »de char«, à décor PETRU, P. 1969b, Rimski grobovi iz Dobove, Ribnice in Petrušnje (époques tardo-républicaine et impériale). – Magistrska naloga, vasi. – Razprave 1. razr. SAZU 6, 5–82. Université Rennes 2, Rennes. PETRU, S. 1969c, Rimski grobovi iz Globodola. – Razprave 1. razr. OŽANIĆ ROGULJIĆ, I. 2007, Keramika tankih stijenki s tri odabra- SAZU 6, 85–108. na položaja u Vinkovcima. – Prilozi 24, 173–180. PETRU, P. 1971, Hišaste žare Latobikov. – Situla 11, Ljubljana. OŽANIĆ ROGULJIĆ, I. in A. KONESTRA 2017, Pannonian slipped PETRU, P. 1975, XII, Krško, Ribnica, Podgračeno. – V: Arheološka ware in Dalmatia. – V: G. Lipovac Vrkljan, B. Šiljeg, I. Ožanić Ro-najdišča Slovenije , Ljubljana, 259. guljić in A. Konestra (ur.), Rimske keramičarske i staklarske radio-PETRU, P., T. KNEZ in A. URŠIČ 1966, Poročilo o raziskovanju su nice. Proizvodnja i trgovina na jadranskom prostoru , Zbornik III. -burbanih predelov Neviodunuma v letih 1960–1963. – Arheološki međunarodnog arheološkog kolokvija, 4.–5. studenoga 2014, vestnik Zagreb, Crikvenica, 453–460. 17, 469–502. PALAVESTRA, A. in V. KRSTIĆ 2006, The Magic of Amber. – PETRU, S. 1972, Emonske nekropole. Odkrite med leti 1635–1960 Nati-. onal Museum, Beograd. – Katalogi in monografije 7, Ljubljana. PARMEGGIANI, G. 1990, I cuoi. – V: F. Berti (ur.), Fortuna Maris, La PETRU, S. in P. PETRU 1978, Neviodunum (Drnovo pri Krškem). – Nave Romana di Comacchio – Katalog razstave, Bologna, 86–96, Katalogi in monografije 15, Ljubljana. 211–231. PFÄFFLI, B. 2013. Kinder? Kinder! Auf Spurensuche in Augusta Ra- PARKER, A. 2016. Staring at Death: The Jet Gorgoneia urica of Roman . – Augster Museumshefte 34. Ausstellungstexte und Hin-Britain. – V: S. Hoss, S. in A. Whitmore (ur.), Small Finds and Anci- tergrundinformationen zur gleichnamigen Ausstellung, Museum ent Social Practices in the North Western Provinces of the Roman Augusta Raurica, Augst. Empire, Oxford, 98–113. PHILPOTT, R. 1991, Burial Practices in Roman Britain: A survey of PAULY-WISSOWA 1899, Paulys Realencyclopädie der classischen grave treatment and furnishing. A.D. 43–410. – British Archaeolo-Altertumswissenschaft III. – Stuttgart. gical Reports British Series 219. PEACOCK, D. P. S. in D. F. WILLIAMS 1986, Amphorae and the PIRKOVIČ, I. 1968, Crucium: rimska postna postaja med Emono in Roman economy Neviodunom. – Situla . – London, New York. 10, Ljubljana. PEČNIK, J. 1892a, Iz davne prošlosti. (Starinoslovne črtice o no- PIRLING, R. 1976, Klothos Kunkel. – V: T. E. Haevernick in A. von vejših izkopinah). – Dom in svet 5 Saldern (ur.), Festschrift für Waldemar Haberey , 2–31. , Mainz, 101–109. PEČNIK, J. 1892b, Iz davne prošlosti. (Starinoslovne črtice o no PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče-. – Katalogi vejših izkopinah). – Dom in svet 5, 223–226. in monografije 8, Ljubljana. PEČNIK, J. 1904, Medvedjek. – Izvestja muzejskega društva za PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol / The Kranjsko Pottery of Emona Necropolises XIV, 30.. – Disertationes et monographiae XX, Ljubljana. PERKO, V. 2012, Fiat Lux! Svetila na prostoru današnje Slovenije v antiki. – V: V. Perko, A. Nestorović in I. Žižek (ur.) 2012, Ex ori- PLESTENJAK, A., T. VERBIČ, P. VOJAKOVIĆ, I. MURGELJ, I. BEKLJA- ente lux. Rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije. Priložnostna NOV ZIDANŠEK, S. HVALEC, S. PORENTA, B. TOŠKAN, J. DIRJEC, publikacija ob IV. Mednarodnem kongresu Zveze raziskovalcev J. HRUSTEL 2013, Ivančna Gorica: arheološke raziskave v letih svetil, ILA, Ptuj, 15.–19. maj 2012, 24–83, Ptuj. 2008 in 2009. – Sevnica. PERKO, V., A. NESTOROVIĆ in I. ŽIŽEK (ur.) 2012, Ex oriente lux. POLFER, M. 2000, Reconstructing funerary rituals: the evidence Rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije. Priložnostna publika- of ustrina and related archaeological structures. – V: J. Pearce in cija ob IV. Mednarodnem kongresu Zveze raziskovalcev svetil, M. Millet (ur.), Struck Burial, Society and Context in the Roman ILA, Ptuj, 15. do 19. maj 2012, Ptuj. World, Oxford, 30–37. PESAVENTO MATTIOLI (ur.) et al., 1992, Anfore romane a Padova: POLLINI, J. 2007, Ritualizing Death in Republican Rome: Memory, ritrovamenti della città Religion, Class Struggle, and the Wax Ancestral Mask Tradition‘s . – Modena. PETRU, P. 1960, Vihre. – Origin and Influence on veristic Portraiture. – V: N. Laneri (ur.), Varstvo spomenikov 8, 63. Performing Death. Social Analyses of Funerary Traditions in the PETRU, P. 1961, Podoba antičnega podeželja na Dolenjskem in v Ancient Near East and Mediterranean. Oriental Institute Semi-Spodnjem Posavju v luči najdb na avtomobilski cesti. – Dolenjski nars 3, Chicago, 237–286. Dostopen: https://www.researchgate. zbornik 1960–1961, Novo mesto, 193–202. net/publication/303256846_Ritualizing_Death_in_Republican_ PETRU, P. 1966, Hišaste žare, dokaz migracije dela plemena Lato Rome_Memory_Religion_Class_Struggle_and_the_Wax_Ance- - stral_Mask_Tradition‘s_Origin_and_Influence_on_veristic_Portrai - bici. – Arheološki vestnik 17, 361–371. ture [accessed Jul 09 2023]. PETRU, P. 1969a, Poskus časovne razporeditve lončenine iz rim - PREMERSTEIN, v. A. in S. RUTAR 1899, Römische Strassen und skih grobov na Dolenjskem in Posavju. – Razprave 1. razr. SAZU Befestigungen in Krain . – Wien. 6, 195–214. 178 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 PRICE, J. 1985, Early Roman Vessel Glass from Burials in Tripoli- SCHINDLER KAUDELKA, E., U. FASTNER in M. GRUBER 2001, Ita-tania: a Study of Finds from Forte della Vite and other sites now lische Terra Sigillata mit Appliken in Noricum. – Denkschriften, in the National Museum of Antiquities in Tripoli. – V: D. J. Buck Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch- in D. J Mattingly (ur.), Town and Country in Roman Tripolitania, -historische Klasse 298. Archäologische Forschungen 6. British Archaeological Reports, International series no. S274, Ox- SCHINDLER KAUDELKA, E. in S. ZABEHLICKY-SCHEFFENEGGER ford, 67–106. 2007, Auerbergkeramik vom Magdalensberg. – Antichità altoa - PRICE, J. 1991, Decorated Mould-Blown Tablewares in the First driatiche 65, 225–248. Century AD. – V: M. Newby in K. Painter (ur.), Roman Glass: Two SCHINDLER KAUDELKA, E. in V. MANTOVANI 2018, La ceramica Centuries of Art and Invention , London, 56–75. comune depurata del Magdalensberg 2. – V: M. Janežič et al. PRICE, J. 2011, Mould-blown and impressed designs and names (ur.), Nova odkritja med Alpami in Črnim morjem: rezultati raz-on vessels in Britain. – Corpus des signatures et marques sur ver- iskav rimskodobnih najdišč v obdobju med letoma 2005 in 2015. res antiques, Vol. 3, Lyon, 15–80. Monografije CPA 6, 327–399. RADMAN LIVAJA, I. 2004, Militaria Sisciensia. Nalazi rimske vojne SCHLICK-NOLTE, B. 1999, Ägyptische Fayencen und Ägyptisch opreme iz Siska u fundudu Arheološkog muzeja u Zagrebu. – Ka- Blau im alten Ägypten. – V: R. Busz in P. Gercke (ur.), Türkis und talozi i monografije Arheološkog muzeja u Zagrebu 1, Zagreb. Azur, Quarzkeramik in Orient und Okzident, Ausstellungskatalog, RIHA, E. 1979, Kassel, 12–51. Die römischen Fibeln aus Augst und Kaiseraugst . – Forschungen in Augst 3, Augst. SCHMID, S. 2010, Die römischen Fibeln aus Wien. – Monografien RIHA, E. 1986, der Stadtarchäologie Wien 6, Wien. Römisches Toilettgerät und medizinische Instru-mente aus Augst und Kaiseraugst. – Forschungen in Augst 6, SEYFERT, O. 1995, The Dictionary of Classical Mythology, Religion, Augst. Literature and Art. – – New York. RIHA, E. 1990, Der römische Schmuck aus Augst und Kaiseraugst. SICHTERMANN, H. 1986, Gratiae. – V: L. Kahil (ur.), Lexicon ico-– Forschungen in Augst 10, Augst. nographicum mythologiae classicae III (1), Zürich-München, RIHA, E. 1994, 203–210. Die römischen Fibeln aus Augst und Kaiseraugst . – Forschungen in Augst 18, Augst. SLABE, M. 1975, Antični grob iz Šahovca pri Dobrniču. – Arheo- RIŽNAR, I. 2021, Poročilo o preiskavi malt z arheološkega najdi loški vestnik 26, 242–249.-šča Ribnica. – Neobjavljeno poročilo, ZVKDS, Ljubljana. SLABE, M. 1993, Antična nekropola na Pristavi pri Trebnjem. – ROTTLOFF, A. 1999, Römische Glasverarbeitung in Vestnik 12, Ljubljana. Augusta Vindelicum – Augsburg. – Bayerische Vorgeschichtsblätter 64, ŞÖFÖROĞLU, M. in L. SUMMERER 2016, Light for the Death. 168–193. Lamps as Grave Oferings in Light of a New Hellenistic / Roman RUPRECHTSBERGER, E. M. 1979, Tomb in Kormakiti/Korucam. – V: L. Summerer in H. Kaba (ur.), Die römischen Bein- und Bron - The Northern Face of Cyprus, New Studies in Cypriot Archaeology zenadeln aus dem Museen Enns und Linz . – Linzer Archäologi - and Art History , 259–277. sche Forschungen 9, Linz. RUPRECHTSBERGER, E. 1978, SPAER, M. 2001, Ancient Glass in the Israel Museum: Beads and Die romsichen Bein- und Bronze - Other Small Objects . – Jerusalem. nadeln aus den Museen Enns und Linz . – Linzer Archäologischer Forschungen 8, Linz. SPIER, J. 1992, Ancient Gems and Finger Rings. – The J. Paul Getty SAGADIN, M. 1979, Antične pasne spone in garniture v Sloveniji. Museum, Malibu, California. – Arheološki vestnik 30, 294–338. STEMBERGER FLEGAR, K. in V. VIDRIH PERKO 2016, Grave with SCHALTENBRAND OBRECHT, V. 2012, gladius from Bobovek near Kranj (Slovenia): An attempt at in- Stilus. – Forschungen in terpretation. – V: X. Pauli Jensen in T. Grane (ur.), Imitation and Augst 45/1, 2, Augst. Inspiration. Proceedings of the 18th International Roman Military SCHENKE, G. 2003, Schein und Sein. Schmuckgebrauch in der Equipment Conference held in Copenhagen, Denmark, 9th–14th römischen Kaiserzeit. – Monographs on Antiquity 1, Peeters, June 2013 , Copenhagen, 7–10. Leeuven. Poročilo o predho STEMBERGER FLEGAR, K. in J. VINDER 2020, - SCHINDLER KAUDELKA, E. 1975, Die dünnwandige Gebrau- dnih arheoloških raziskavah na območju gradnje »TP PC Drnovo chskeramik vom Magdalensberg. – Kärntner Museumsschriften vzhod I in kablovodi KB 20 KV« v Drnovem. – Neobjavljeno poro-58, Klagenfurt. čilo, ZVKDS, Novo mesto. SCHINDLER KAUDELKA, E. 1998, Die dünnwandige Gebrau- STEMBERGER FLEGAR, K. in A. KOVAČIČ 2020, Antična medicina chskeramik vom Magdalensberg 2. Die pareti sottili vom Süd- v Sloveniji. – V: V. Vidrih Perko (ur.), 10. Valičev arheološki dan. bungen auf dem Magdalensberg. 1980 bis 1986, Magdalensberg Medvedjek STEMBERGER FLEGAR, K. in P. PREDAN 2022, –Gmaj-Grabungsbericht 16, 389–427. hang des Magdalensberges. – V: G. Piccotini (ur.), Die Ausgra- Zbornik predavanj, Kranj 10. december 2020, Kranj, 40–47. na. – Arheologija na avtocestah Slovenije 103, Ljubljana. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 179 STERGAR, P. in A. KOVAČIČ 2016, Poročilo o izvedenih arheoloških TESTA, G. in S. LUGLI 2000, Gypsum–anhydrite transformations raziskavah – arheološko izkopavanje in izvedba arheološkega in Messinian evaporites of central Tuscany (Italy). – Sedimentary dokumentiranja ob gradnji na zemljiščih 402/2, 402/22, 402/23, Geology 130, 249–268. 402/24 in 403/10 k. o. Šmartno. – https://geohub.gov.si/ghapp/is THOMSON de GRUMMOND, N. 1985, The Etruscan Mirror. – No-kd/?page=eArheologija&views=Prikaz-app%2CView-5 tes in the History of Art 4/2–3, 26–35. STERN, E. M. 1995, Roman Mold-blown Glass: The First through TICA, G. 2022, Grofove njive pri Drnovem. – Arheologija na avto-Sixth Centuries . – Toledo Museum of Art. cestah Slovenije 94, Ljubljana. STERNINI, M. 1994, Bottiglie in vetro con bolli greci. – V: Epigrafia TICA, G. et al. 2004, 2005, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na della produzione e della distribuzione, Colloque de Rome, EFR najdišču Drnovo 1 . – Neobjavljeno poročilo, ZVKDS, Ljubljana. 193, Rome, 567–574. TOLAR, T. 2021, Arheobotanična analiza vzorcev z lokacije Ribni-STRMČNIK GULIČ, M. 1981, Antično grobišče v Starem trgu pri ca 2001–2004 . – Neobjavljeno poročilo, ZVKDS, Ljubljana. Slovenj Gradcu. – Arheološki vestnik 32, 348–389. TOYNBEE, J. M. C. 1971, Death and Burial in the Roman World . – STRONG, D. in D. BROWN (ur.) 1976, Roman Crafts . – London. Thames and Hudson, London. ŠAŠEL, J. 1966, Keltisches portorium in den Ostalpen (zu Plin. TONC, A., I. RADMAN-LIVAJA in M. DIZDAR 2013, The Warrior n. h. III 128). – V: Corolla memoriae Erich Swoboda dedicata, Grave from Sveta Trojica near Starigrad Paklenica. – V: M. Sana - Römische Forschungen in Niederösterreich 5, 198–204 = Opera der (ur.), Weapons and Military Equipment in a Funerary Context, selecta ,1992, 500–506) . Proceedings of the XVII ROMEC Conference , Zagreb 2010, Za - ŠAŠEL, J. 1975, Rimske ceste v Sloveniji. – V: Arheološka najdišča greb, 245–258. Slovenije, Ljubljana, 74–81. TOMAŽ, A. 2025, Ribnica pri Brežicah I. Prazgodovina. – Arheo-ŠAŠEL, J. 1977, Viae militares. – V: Studien zu den Militärgren- logija na avtocestah Slovenije 118/1, Ljubljana. zen Roms II. – Beihefte der Bonner Jahrbücher 38, Köln–Bonn, TOMAŽ, A., I. LAZAR in E. SCHINDLER KAUDELKA 2025a, Ribni-334–244 = Opera Selecta , 1992, 459–468). ca pri Brežicah III. Romula, območje Petričev grič . – Arheologija na ŠAŠEL, J. 1993, Dokument o rimskem templju v Trebnjem na Do- avtocestah Slovenije 118/3, Ljubljana. lenjskem – novo odkritje. – V: M. Slabe, Antična nekropola na TOMAŽ, A., I. LAZAR in D. BREŠČAK 2025b, Ribnica pri Breži-Pristavi pri Trebnjem, Ljubljana, 34–39. cah IV. Romula, naselbina . – Arheologija na avtocestah Slovenije ŠAŠEL KOS, M. 1984, Prerez čez zgodovino celejanskih prebi- 118/4, Ljubljana. valcev v luči onomastičnih in prozopografskih podatkov. – Živa TOMAŽ, A. in Z. MILEUSNIĆ 2025, Ribnica pri Brežicah V. Zgodnji antika 34 , 252–255. srednji, srednji in novi vek . – Arheologija na avtocestah Slovenije ŠAŠEL KOS, M. 1997, The End of the Norican Kingdom and the 118/5, Ljubljana. Formation of the Provinces of Noricum and Pannonia. – V: B. TOMAŽ, A. et al. 2025c, Ribnica pri Brežicah VI. Analize. – Arhe-Djurić in I. Lazar (ur.), Akti IV. mednarodnega kolokvija o proble-ologija na avtocestah Slovenije 118/6, Ljubljana. mih rimske provincialne umetnosti , Situla 36, Ljubljana, 21–42. TORBÁGYI, M. 2009, ʻPurse Findsʼ in the Late Roman Graves in ŠAŠEL KOS, M. 1998, The Roman inscriptions in the National Mu-Pannonia. – V: S. Bíró (ur.), Ex officina… Studia in honorem Dénes seum of Slovenia . – Situla 35, Ljubljana. Gabler , Győr, 525–536. ŠAŠEL KOS, M. in P. SCHERRER (ur.) 2003, The Autonomus Towns TREISTER, M. Y. 1996, Essays on the Bronzeworking and Toreutics of Noricum and Pannonia I . – Situla 41, Ljubljana. of the Pontus. – V: G. R. Tsetskladze (ur.), New Studies on the ŠAŠEL KOS, M. 2010, The early urbanisation of Noricum and Black Sea Littoral, Colloquia Pontica 1, Oxford, 73–130. Pannonia. – V: L. Zerbini (ur.), Roma et le province del Danubio, TRILLMICH, W. 1983, Die Charitengruppe als Grabrelief und Kne-Ferrara, Cento, 209–230. ipenschild. – Jahrbuch des Deutschen Archäologischen Instituts ŠEMROV, A. 2010, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowe- 98, 311–349. nien, Bd. 6. – Wetteren – Ljubljana. TUDOT, E. 1860. Les statuettes en terre cuite du centre de la Gaule. ŠRIBAR, V. 1964, Problemi prehoda poznega latena v rimsko Collection de figurines en argile, oeuvres premières de l’art gau- dobo na področju doline Krke. – Doktorska disertacija, Filozofska lois, avec les noms des céramistes qui les ont exécutées. – Paris. fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. UDOVČ, K. 2022a, Mokrice. – Arheologija na avtocestah Slove-ŠTERBENC ERKER, D. 2002, Quid lacrimis … Rimska ženska pred nije 96, Ljubljana. obličjem smrti med 2. stol. pr. n. št. in 2. stol. n. št. – Založba cf*, UDOVČ, K. 2022b, Draga pri Beli cerkvi. – Arheologija na avtoce-Ljubljana. stah Slovenije 101, Ljubljana. TABORELLI, L. 1999, Unguentari di vetro della necropoli marchi- URŠIČ, A. 1985, Rimsko grobišče na Velikem Kamnu. – V: M. Gu-giane: tipi di medie e grandi dimensioni, tra II e III secolo D. C. štin (ur.), Veliki Kamen , Posavski muzej Brežice 7, Brežice, 19–32. – Picus 19, 267–298. 180 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 VERBIČ, T. 2001, Poročilo o geološkem pregledu območja arhe- WINDL, H. 1975, La Tène- und kaiserzeitliche Gräberfeld von Mi-oloških izkopavanj pri Ribnici. – Neobjavljen elaborat, ZVKDS, hovo (Unterkrain – Dolenjsko). – Doktorska disertacija, Universität Ljubljana. Wien, Wien. VERBIČ, T. 2004, Poročilo o geološkem ogledu arheoloških iz- ZABEHLICKY-SCHEFFENEGGER, S. 1992, Terra sigillata aus kopavanj pri Ribnici v letu 2004. – Neobjavljen elaborat, ZVKDS, dem Gräberfeld Beletov vrt. – V: Knez, T., Novo mesto 2. Keltsko– Ljubljana. rimsko grobišče Beletov vrt / Novo mesto 2. Keltisch–römisches VERMEULE, C. 1980, Roman Pictorial Mirrors. – Gräberfeld Beletov vrt. – Carniola archaeologica 2, Novo mesto, North Carolina 75–78. Museum of Art Bulletin 14, 21–36. VIČIČ, B. 1983, Rimska ZABEHLICKY-SCHEFFENEGGER, S. 1997, Dreifuss-schüsseln mit villa rustica iz Dolnjega Brezovega pri Sev - Töpfermarken vom Magdalensberg. – Rei Cretariae Romanae nici. – Arheološki vestnik 34, 288–297. Fautorum Acta 35, 127–132. VIDRIH PERKO, V. 2000, Amfore v Sloveniji. – Annales, Ser. hist. ZAHLHAAS, G. 1975, Römische Reliefspiegel . – Kataloge der Prä - sociol. 10/2 (22), 421–455. historischen Staatssammlung 17, Kallmünz. VIDRIH PERKO, V. 2004, Arheološka keramika v postizkopavalnih ZAHLHAAS, G. 2003, Die Sammlung Marie-Luise und Dr. Tho - in muzeoloških procesih. Študijski primer Ribnica na Dolenjskem. mas Dexel (Braunschweig) . – München. – Argo 47/2, 16–26. VIDRIH PERKO, V. 2006a, Keramično gradivo. – V: Lazar. I. 2006, ZIMMER, G. 1987, Spiegel im Antikenmuseum. – Bilderhefte der Staatlichen Museen Preußischer Kulturbesitz 52. Berlin. Ilovica pri Vranskem , Arheologija na avtocestah Slovenije 1, Lju - bljana, 86–247. ŽERJAL, T. 2008, Rimska vila rustika v luči drobnih najdb: primer VIDRIH PERKO 2006b, Amfore. – V: Plesničar Gec najdišča Školarice pri Spodnjih Škofijah. – Doktorska disertacija, et al., Emonski Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. forum / Emona forum . Annales Mediterranea, Koper, 99–108. VIDRIH PERKO V. in M. ŽUPANČIČ 2011, Local brick and amphorae ŽERJAL, T. 2020, Lončenina. – V: A. Miškec, B. Županek, Š. Karo in G. Tica 2020, Severno emonsko grobišče – raziskave na najdišču production in western Slovenia. – V: G. Lipovac Vrkljan, I. Radić Kozolec , Situla 45, Ljubljana, 226 – 233. Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičarske i staklarske radionice. Proizvodnja i trgovina na jadranskom prostoru. Zbornik I. među- ŽERJAL, T. in M. NOVŠAK 2020, Školarice pri Spodnjih Škofijah. – narodnog arheološkog kolokvija, 151–163. Arheologija na avtocestah Slovenije 86, Ljubljana. VOJAKOVIĆ, P. in M. NOVŠAK 2022, Drnovo 2. – Arheologija na ŽERJAL, T., J. KRAJŠEK in I. BEKLJANOV ZIDANŠEK 2023, Opre- avtocestah Slovenije 104, Ljubljana. delitev keramičnega gradiva. – V: A. Plestenjak, A. Gaspari in T. VOJAKOVIČ, P., I. BELJANOV ZIDANŠEK in J. KRAJŠEK 2022, Ana Žerjal, Celje, Mariborska cesta, III. Etapa, Arheologija na avtoce- - stah Slovenije 111, Ljubljana, 362–417. liza grobnih pridatkov. – V: Vojaković, P. in M. Novšak 2022, Drno - vo 2. – Arheologija na avtocestah Slovenije 104, Ljubljana, 68–73. ŽITKO, N. 2013, Velika Dobrava. Obravnava rimskega grobišča. VOJVODA, M., S. GOLUBOVIĆ in I. MIKIĆ 2021, – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Mors immatu - Univerza v Ljubljani, Ljubljana. ra. Novac i apotropejsko-profilaktički elementi u pogrebnim ri - tualima. Južna nekropola Viminaciuma. – Posebna izdanja 72, ŽUPANEK, B., M. RAVNIK, A. MIŠKEC, G. TICA, T. ŽERJAL, B. TO- Beograd. ŠKAN, L. GALE, T. TOMAZO RAVNIK in Š. KARO 2020, Struktu- VOLKEN, M. 2011, Les clous de chaussures du site Pfyngut: les re. – V: A. Miškec, B. Županek, Š. Karo in G. Tica 2020, Severno emonsko grobišče – raziskave na najdišču Kozolec , Situla 45, Lju - bases d‘une typo-chronolohie. – V: O. Paccolat (ur.), Pfyn / Finges bljana, 139 – 186. Évolution d‘un terroir de la plaine du Rhône. Le site archéologique de »Pfyngut« (Valais, Suisse), Laussane, 315–387. ŽUPANEK, B., A. MIŠKEC, Š. KARO in G. TICA 2022, Pokop v VOLKEN, M. 2017, The Roman hobnails, finds from the Valais, Emoni: zaščiteni živi, nevarni umrli. – Keria: Studia Latina et Gra- eca 24 (2), 55–84. Switzerland and first steps towards a typology and chronology. − Journal of Roman Military Equipment Studies 18, 5–26. VOMER GOJKOVIČ, M. in I. ŽIŽEK 2015, Pot v neznano. Grobišča rimske Petovione / Path Beyond. Cemeteries of Roman Poetovio. – Katalog razstave, Ptuj. WARTKE, R.-B. 1999, Quarzkeramik in Vorderasien. – V: R. Busz in P. Gercke (ur.), Türkis und Azur. Quarzkeramik im Orient und Okzident, Ausstellungskatalog, Kassel, 52–65. WIEWEGH, Z. 2003, Jugoistočna nekropola Siscije. – Zagreb. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 181 8Katalog arheoloških kontekstov in gradiva Alenka Tomaž, Irena Lazar, Ana Kovačič, Monika Zorko Katalog arheoloških kontekstov in gradiva je organiziran antropološke opredelitve pa so delo Tamare Leskovar in na način, da v prvem delu predstavljamo opise arheo- Nidie Lisić.222 loških kontekstov, ki so vezani na ostaline evidentirane Arheološko gradivo je predstavljeno opisno in v risbi,223 v rimske ceste na celotnem območju izkopnega polja naj-nekaterih primerih pa tudi v fotografiji. V primerih, ko je bilo dišča Ribnica pri Brežicah – Romula (poglavje 8.1.1). Sledi v grobu odkrito večje število enakih predmetov (npr. železni mu katalog gradiva (poglavje 8.1.1.1). žebljički, deli bronaste pločevine ali steklene jagode), je v V drugem delu kataloga predstavljamo arheološke konte- risbi večkrat predstavljeno manjše število predmetov kot jih kste, vezane na zahodno grobišče (poglavje 8.2), pri čemer je bilo najdenih v grobu. V teh primerih je to v opisu tudi je najprej predstavljen katalog arheoloških kontekstov, ki jih navedeno. vežemo na grobne parcele (poglavje 8.2.1), sledi mu katalog Izrisano gradivo je na tablah organizirano po posameznih z gradivom, odkritim v grobnih parcelah (poglavje 8.2.1.1). arheoloških kontekstih (SE) in v naslednjem vrstnem redu: Nato sledi katalog grobov z grobnimi inventarji. Grobovi so predmeti iz jantarja, predmeti iz kosti, kovinski predmeti predstavljeni z opisom, grafičnim prikazom, določitvijo an- (zlato, srebro, bron, železo, svinec), stekleni predmeti, izdel- tropoloških ostalin, določitvijo rastlinskih in živalskih ostan- ki iz keramike, kamniti predmeti in novci. kov ter s katalogom grobnih inventarjev (poglavje 8.2.2). Pri steklenem posodju je tehnika izdelave posode (izdelano Sledita kataloški pregled kontekstov, ki so interpretirani v kalupu, pihano v kalup) napisana za opisom predmeta, kot ustrine (poglavje 8.2.3), s katalogom najdb (poglavje tehnika prostega pihanja pa se ne navaja posebej, saj je 9.2.3.1), in pa katalog preostalih arheoloških kontekstov, ki večina izdelkov izdelanih s prostim pihanjem. Barve stekla so povezani z grobiščem (poglavje 8.2.4). navajamo samo za namerno obarvano ali razbarvano/de- V tretjem delu kataloga (poglavje 8.3) so predstavljeni rim kolorirano steklo, prav tako opišemo, če je steklo neprosoj- - no. Barve oz. odtenka naravno obarvanega stekla (modro skodobni arheološki konteksti, ki so se sicer nahajali na zelenkasto ali zelenkasto modro) v opisu ne navajamo. območju grobišča, vendar niso vezani na sam kontekst grobišča, med njimi rimskodobne plasti (poglavje 8.3.1) in Keramika je nadalje razdeljena glede na njeno uporabnost rimskodobne strukture (poglavje 8.3.2). Sledi katalog najdb, (žare, ostali izdelki iz žgane gline, fina keramika,224 groba ki so bile odkrite v teh kontekstih (poglavje 8.3.3). keramika, kadilnice, oljenke, keramika za shranjevanje in Vsi evidentirani arheološki konteksti in plasti so predstavljeni transport). Posamezne zvrsti posodja fine keramike si na- dalje sledijo v sosledju: tera sigilata, keramika tankih sten, z opisom in ustreznimi grafičnimi ter fotografskimi prikazi, recijske čaše, čaše, fini lonci, vrči, skodele, sklede, krožniki in v kolikor so bili dostopni. Konteksti (SE) plasti in polnil so pokrovi, v primeru grobe kuhinjske keramike pa v sosledju beleženi s številko, konteksti vkopov pa so označevani na trinožniki, pekači, pokrovi in lonci. način, da je pripadajoča številka podčrtana s črto. Dimen - zije stratigrafskih kontekstov so beležene v metrih, velikosti Oznaka osnovne oblike posodja je bila opredeljena v ti- posameznih sestavin v strukturi plasti ali polnil pa v centi- stih primerih, kjer je bilo to mogoče. Opisi tehnoloških metrih. Barve stratigrafskih kontekstov so zabeležene veči- noma opisno.221 Opredelitve paleozooloških ostankov je opravil Borut To 222  V katalogu so predstavljene le osnovne opredelitve, celotna po- - ročila so dostopna v zvezku Ribnica pri Brežicah VI. Analize (Tomaž škan, makrobotanične ostanke je opredelila Tjaša Tolar, et al. 2025c). 223  Arheološko gradivo je na tablah predstavljeno v merilu 1: 2, izje- moma pa tudi v drugih merilih, kar je označeno na tabli. 221 Kjer je bila v dokumentaciji dostopna tudi opredelitev s pomočjo 224  Med fino keramiko smo umestili tudi krožnike, ki so sicer nekoliko Munsellove lestvice, je zabeležena tudi ta (vendar ne za vse arheo- bolj grobih faktur kot namizna keramika in v funkcionalnem smislu loške kontekste). sodijo med namizno kuhinjsko keramiko. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 183 značilnosti gradiva so narejeni na makroskopski ravni,225 do- 8.1 Katalog arheoloških ločene so bile fakture,226 barva je zabeležena opisno. Na- kontekstov, vezanih na rimsko dalje sledi oznaka okrasa, navedena pa so tudi opažanja, cesto, s katalogom gradiva vezana na samo ohranjenost predmeta in zaznane poseb- nosti. Vse mere gradiva so izražene v cm. 8.1.1 Katalog arheoloških kontekstov, Okrajšave vezanih na rimsko cesto cm Sektor III B barva ohr. ohranjen/-a centimeter PN posebna najdba db. debelina pr. premer SE 3344, sek. III, kv. F–G/12–13 d. sestavljali spodnji del nasutja rimskodobne ceste, ta je potekala dno rek. rekonstruiran/-a v smeri vzhod–zahod. Pri pripravi terena je bila cesta skoraj v dl. Plast sivega proda, peska in nekaj prsti, vse močno zbito, ki so dolžina pok. pokrov F faktura roč. ročaj celoti odstranjena. Ohranjenih je bilo le spodnjih 0,10 m. Doku-frg. odlomek SE stratigrafska enota mentirana je bila v skupni dolžini 4,13 m. Na cesti so bili odkriti gl. glavica žeblja š. širina bronasta igla (G1), železen klin (G2), novec (G3) in odlomki ži-g gram valskih kosti (Bos taurus, Aves, indet št. odl. število odlomkov . sp.). Gre za ostanke rim-inv. št. skodobne ceste v smeri vzhod–zahod. inventarna številka sek. sektor kv. kvadrant sp. spodaj SE 3356/SE 3350, sek. III, kv. F–G/12–13 l. lok t. teža Vkop za južni odvodni kanal rimskodobne ceste, pravokotne mm tlorisne oblike in pravokotnega preseka (SE 3356), zasut z zbiti- milimeter tr. trn žeblja n. mi prodniki, peskom in peščeno ilovico (SE 3350). noga u. ustje nv. največji/-a vel. velikost Sektor V O oblika v. višina SE 411 = SE 433, SE 964, SE 967 (z njimi v povezavi SE 438, OBD številka obdelave zg. zgoraj SE 436), sek. V, sonde 8, 9, 12, 13 in 15 Zbita plast, sestavljena iz peska, prodnikov (velikosti od 5 do Legenda 10 cm), drobirja in lomljencev (velikosti od 15 do 20 cm), svetlo olivno sive barve (5Y 6/2), db. do 0,20 m. Na SE 411 so leža - li deli bronastih predmetov (G4–G5), deli železih predmetov keramika (G7–G8), keramika (G9), drobci stekla in oglje, kakor tudi od- Sus scrofa lomki živalskih kosti ( in indet . sp.). V sami strukturi steklo cestišča (SE 411) je bila v sondah 13 in 15 zaznana tudi plast železo drobirja, širine 0,42 m in db. 0,15 m–0,18 m (SE 438), ki morda bron predstavlja popravilo ceste ali pa le različno tehniko gradnje. kost Sprva je bila SE 411 227 označena kot ostalina rimskodobne ceste, ožgana glina pozneje pa kot ostalina ceste in njene ruševine, ki seže na obe opeka strani cestnega jedra (SE 964); to je bilo narejeno pretežno iz kamen drobnejših belih karbonatnih prodnikov in ga približno na sre - jantar dini predeljujejo trije večji kamni (SE 967), med katerimi en seže oglje nekoliko nad površino ceste, druga dva pa sta v njegovi struk - turi. Na površini ceste je bila v sondi 12 zaznana še od 0,35 m do 0,40 m široka linija večjih lomljencev, velikosti 18 × 17 cm (SE 436), ki bi lahko delovala kot pomoč pri odvodnjavanju ali pa gre za popravilo ceste. Rimskodobna cesta in posutje ob njej (SE 411 = SE 433/SE 964/SE 967) sta bila dokumentirana v širini 6,0 m in debelini do 0,20 m. Ob severnem in južnem robu cestišča (SE 411/SE 964/SE 967) sta bili dokumentirani še dve utrditvi oz. robnika: 225  Makroskopski parametri opazovanja so prirejeni po Horvat (1999). 226  Seznam okrajšav in opisi evidentiranih faktur so razloženi v prilogi 227  Oziroma v severnem profilu sond 8, 9 in 15 je označena tudi kot 3, seznam in opis oblik keramičnega posodja pa v prilogi 4. SE 433. 184 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 SE 437, sek. V, sonda 10 Skupek večjega kamenja, velikosti 23 × 20 cm, ki se je nahajal v širini 0,45 m in višini 0,35 m ter je v povezavi s cesto – kot polnilo jarka, ki je potekal ob južnem robu rimskodobne ceste. SE 441, SE 440, sek. V, sondi 13, 15 Fina, kompaktna, peščena tanka plast rumenkasto rjave barve (10YR 5/6) (SE 441), evidentirana v naravnih kotanjah ob cesti (SE 411/SE 964/SE 967), v kateri se je nahajal tudi skupek kera- mike (G13–G17), kamenja, oglja in več odlomkov živalskih kosti SE 445, (indet. sp.) (SE 440). Š. 0,45 m–0,50 m, db. 0,15 m. Obe predsta- sek. V, sondi 15, 22 vljata erozijo z rimskodobne ceste. Lomljenci, velikosti od 20 × 20 cm do 40 × 40 cm, so bili do- kumentirani ob severnem robu cestišča (SE 411/SE 964/SE 967), med njimi tudi obdelan kamen (G10). Gre za utrditev cestišča – robnik, ob katerega je bil nasut drobnejši prod. Dl. 1,80 m, š. 0,37 m (vidno pod profilom) in db. 0,13 m. Sektor VI SE 777, sek. VI, sonda 6/4 Kompaktna svetlo rjava (2.5Y 5/4) plast, nepravilne oblike, z ve- liko grušča in proda, dokumentirana v severozahodnem vogalu sonde 6/4 v debelini do 0,35 m. Plast ni bila izkopana v celoti. SE 905, sek. V, sonda 16 Gre za ostaline rimskodobne ceste oziramo eno od njenih na- Lomljenci, nedefinirane oblike in velikosti (locirani v južnem sutij. Ob sami cesti (SE 777) so bili v preseku dokumentirani še preseku), ki so predstavljali južni rob/robnik cestišča (SE 411/SE konteksti: SE 777A, ki predstavlja odtočni jarek ob južnem robu Ob rimskodobni cesti (SE 411/SE 964/SE 967) so bili zaznani tudi proda in grušča, spranega oziroma posutega s ceste SE 777, in je podobna plasti SE 766 in SE 773, ter plast SE 777C, ki pred 964/SE 967). samega cestišča, plast SE 777B, širine 0,60 m, ki predstavlja plast izdanki erozijskih nasutij: - stavlja sloj mivke, prav tako sprane z rimskodobne ceste in je SE 431, sek. V, sonde 5, 8, 9, 15 podobna plasti SE 779. Gre za ostanke rimskodobne ceste, ki je Kompaktna plast drobnejšega proda, velikosti do 2 × 5 cm, večinoma potekala pod traso nekdanje magistralne ceste Lju- nanešenega v debelini 0,16 m, s posamičnimi najdbami (G11– bljana–Zagreb. Dokumentirana dl. 4,20 m, š. 1,50 m, db. 0,35 m. G12), ki je predstavljal erozijo s cestišča (SE 411/SE 964/SE 967). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 185 SE 779 sek. VI, sonda 7 Do 0,35 m debela drobljiva plast mivke, nepravilne oblike, oker olivno zelene barve (7.5YR 6/4), ki je ležala pod plastjo pro- da SE 773. V zahodnem delu sonde je segala plast mivke tudi preko SE 773. Plast je podobna plasti SE 777C in enaka SE 1565 v sektorju VII. Gre za plast mivke, sprane z rimskodobne ceste SE 777. Dl. 24,0 m, š. do 4,0 m, db. 0,35 m. SE 766, sek. VI, sonda 7–13 Do 0,20 m debela drobljiva plast proda in mivke, nepravilne oblike, rumeno svetlo rjave barve (7.5YR 6/4), ki vsebuje tudi nekaj večjih prodnikov (velikosti od 8 × 6 cm do 15 × 11 cm). Gre za plast proda in mivke, posute oz. sprane z rimskodobne ceste SE 777, nad ruševino SE 776. Dl. 18,50 m, š. 0,35 m, db. 0,25 m. SE 800, sek. VI, sonda 13 Do 0,15 m debela, drobljiva plast mivke, svetlo rumeno rjave barve (10YR 6/6), ki je ležala pod plastjo proda SE 766 in je bila z njega sprana. Dl. 5,6 m, š. do 4,50 m, db. do 0,15 m. SE 773, sek. VI, sonda 12–13/2 Do 0,20 m debela kompaktna plast peščene ilovice, svetlo rjave barve (10YR 5/6), ki vsebuje prod in posamezne manjše pro- dnike, velikosti okoli 8 × 4 cm. Plast je deloma prekrivala plast mivke SE 779. Gre za plast proda, posutega z rimskodobne ce- ste SE 777. Dl. 22,50 m, š. 1,05 m, db. 0,20 m. Sektor VII SE 1524, sek. VII, kv. A/23–25 Nepravilna struktura iz prodnikov, velikosti 3,0 × 5,0 cm, v kateri so se nahajale posamezne najdbe in odlomki živalskih kosti (in- det. sp.) (G18). Gre za južni rob rimske ceste oz. erozijo prodni- kov iz nje. Dl. okoli 5,0 m, š. okoli 2,0 m in db. 0,10 m. 186 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 SE 1565, sek. VII, kv. B/3–5 Ozka, peščena plast peska in ilovice s posameznimi najdbami (G19), nepravilne oblike, čisto ob severnem preseku sektorja, ki jo je na dva dela razdelila tanka linija proda (SE 773). V sektorju VI je bila označena kot SE 779. Dokumentirana dl. 5,0 m, š. do 0,5 m. Sektor XVI SE 2633, SE 2660, SE 2657, SE 2661, sek. XVI, kv. 2–5 Plast močno zbitega proda, pomešanega s peskom, podolgo- vate oblike in nepravilnega preseka. Gre za ostanek rimskodobne ceste (sl. 26). Dokumentirana dl. 30,8 m, š. 6,55 m, db. 0,15 m. Kot sestavni del SE 2633 so bile pod njo evidentirane SE 2660, SE 2657, SE 2661, pri čemer SE 2660 predstavlja plast gosto zbitega, zaobljenega proda različnih veli do krožno trdno koncentracijo večjih kamnov dolomitnega - kosti, dolžine 1,80 m in db. 0,10 m, SE 2657 predstavlja plast leča lomljenca, velikosti od 30–50 cm. Dl. 1,90 m, š. 1,83 m in db. - stega profila, sestavljena iz oglatega dolomitnega in kremenče 0,06 m. SE 3864 in SE 3865 pa predstavljata dve krožni, trdni - vega peska drobne velikosti, dolžine 3,50 m in db. 0,20 m, SE 2661 koncentraciji večjih kamnov dolomitnega lomljenca velikosti od pa plast gosto zbitih kamnov povprečne velikosti 8 × 4 cm, med 30–50 cm. SE 2656, SE 3903, sek. XXIV, kv. A–C/40–45 sek. XVI, kv. A/6 Drobljiva siva plast, sestavljena iz peska in drobnih kamnov, ve-Plast skoraj zaobljenega proda večje velikosti, pomešanega z likosti od 1 × 1 cm, do posameznih večjih lomljencev velikosti 7 katerim se je nahajal tudi oglat dolomitni in kremenčev pesek Sektor XXIV drobne velikosti. Dokumentirana dl. 3,50 m, db. 0,20 m. erozijsko plastjo SE 2602, pod katero se je tudi nahajala, nepra- × 7 cm. Dokumentirana je bila v dolžini 45,0 m, širini do 5,0 m vilnega preseka. Plast predstavlja erozijo proda ob cesti. Doku - in debelini do 0,15 m. Zgrajena je bila izključno iz dolomitnega mentirana dl. 3,10 m, db. 0,18 m. drobljenca (zdrobljena dolomitna kamnina), lokalno dostopne Sektor XXIII surovine. Dolomit izhaja iz vznožja hriba, neposredno južno od lokacije. Ležala je nad SE 3904 (paleotla) in je bila prekrita s SE 3860 s SE 3861–SE3865, sek. XXIII, kv. A, B/35–37 SE 3902 (plast pod ornico). Peščena in drobno prodnata, tanka, zbita plast dolomitnega drobljenca, temno rumeno rjave barve (10YR 4/6). Dokumen- tirana je bila v dolžini ok. 30 m in širini 4 m ob južnem robu izkopnega polja. Db. plasti znaša med 0,05 in 0,07 m. Na njej so se ohranile krožne oz. polkrožne koncentracije večjih kamnov dolomitnega lomljenca (SE 3861–SE 3865), ki predstavljajo utr- ditev roba rimske ceste. SE 3861 tako predstavlja polkrožno trdno koncentracijo večjih kamnov iz dolomitnega lomljenca velikosti od 30–50 cm. Dl. 1,05 m, š. 1,40 m, db. 0,12 m. SE 3862 predstavlja polkrožno/podolgovato trdno koncentracijo večjih kamnov dolomitnega lomljenca, velikosti od 30–50 cm. Ohra- njena dl. 1,9 m, š. 0,80 m, db. 0,08 m. SE 3863 orisuje polkrožno Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 187 8.1.2 Katalog gradiva iz kontekstov SE 431 rimske ceste 11 SE 431, sek. V, sonda 15, PN 2203 SE 3344 2,2 cm, rek. ohr. dl. 10,1 cm. Del železnega žeblja s trnom pravokotnega preseka. Ohr. š. 1 SE 3344, sek. III, kv. G/13, PN 5464 12 SE 431, sek. V, sonda 8, PN 1245 Odlomek bronaste igle ovalnega preseka. Pr. 0,2 cm, ohr. dl. Železen žebelj s kvadratno ploščato glavico in trnom kvadra-2,0 cm. tnega preseka. Š. gl. 2,2 cm, ohr. dl. 5,6 cm. 2 SE 3344, sek. III, kv. F/12, PN 5463 SE 440 Del železnega klina skoraj kvadratnega preseka. Korodiran. Š. 13 0,8 cm, ohr. dl. 9,0 cm. SE 440, sek. V, PN 1225a, OBD 2598 Odlomek ustja in ostenja sigilatne skodelice, tip Consp. 34. Na 3 SE 3344, sek. III, kv. F/12, PN 5469 zunanji in notranji površini je ohranjen rdeč premaz. Na ostenju Novec: Caius (Agrippa)/As/kovan 37–41/Rom/RIC 58/PMBr aplika rozete. F: TS2. B: roza. Pr. u. 11,2 cm, ohr. v. 2,6 cm. 1787, t. 10,05 g, pr. 27 mm. 14 SE 440, sek. V, PN 1225b, OBD 2599 V plasti SE 3344 sta se nahajala še dva odlomka bronaste plo-Odlomek prstanastega dna in ostenja sigilatne sklede (?). Na čevine (3 g) (PN 5462, PN 5459). zunanji in notranji površini je ohranjen temno rdeč premaz. F: SE 411 TS12. B: temno rdeča. Pr. d. 11,2 cm, ohr. v. 3,2 cm. 4 SE 411, sek. V, sonda 9, PN 581 SE 441 Del bronaste igle kvadratnega preseka. Ohr. dl. 2,4 cm, db. igle 15 SE 441, sek. V, sonda 20, PN 1249 0,2 cm. Del bronastega pločevinastega traku, morda okova, s krožni-5 SE 411, sek. V, sonda 9, PN 579 ma perforacijama (ohranjen tudi del druge). Š. 1,0 cm, ohr. dl. Igla in peresovina bronaste fibule. Ohr. š. 0,8 cm, ohr. dl. 2,5 cm. 3,6 cm. 6 SE 411, sek. V, sonda 18, PN 1242 16 SE 441, sek. V, sonda 20, OBD 1293a Del bronaste igle s kaveljčkom, pravokotnega preseka. Š. Groba keramika. Odlomek odebeljenega ustja lonca, tip Au- 0,2 cm, ohr. dl. 2,4 cm. erberg. Odlomek je prežgan. F: KK1. B: lisasta, svetlo rjava do 7 temno siva. Pr. u. 14,0 cm, ohr. v. 1,8 cm. SE 411 (vrh), sek. V, sonda 10, PN 589 Del zvite železne pločevine ploščatega preseka. Vel. 1,6 × 17 SE 441, sek. V, sonda 20, OBD 1293b 1,4 cm. Prazgodovinska keramika. Odlomek ostenja posode, pro- 8 storočne izdelave iz drobnozrnate lončarske mase (z večjimi SE 411 (vrh), sek. V, sonda 12, PN 1221 Del pravokotnega železnega predmeta, ki se v zgornjem delu B: siva. (?). Vel. 2,6 × 3,2 cm. vključki železovih oksidov). Na kleku je izdelana manjša aplika. širi na obe strani v obliki črke T. Presek je sploščen ovalen. Ko- rodiran. Ohr. š. 3,8 cm, ohr. dl. 6,0 cm. SE 1524 9 SE 411, sek. V, sonda 9, OBD 832 18 SE 1524, sek. VII, kv. A/24, PN 2597 Odlomek prstanastega dna in ostenja sigilatne sklede. Na zu- Bronasta močno profilirana fibula z gumbom in pravokotno nanji in notranji površini je ohranjen temno rdeč premaz. F: nogo. Lok je okrašen z vrezi. Š. 1,8 cm, dl. 4,0 cm, v. 2,2 cm. TS16. B: rdeče rumena. Pr. d. 9,2 cm, ohr. v. 2,0 cm. SE 1565 V plasti SE 411 so se nahajali še odlomki stekla (PN 590), druge- ga stekla (2 g) (PN 585 in PN 1205) ter majhen kamnit odbitek 19 SE 1565, sek. VII, kv. B/5, PN 2886 (0,5 g) (PN 1207). Del okrogle ploščice iz bronaste pločevine. Viden je okras vre- zanih koncentričnih krogov. Ohr. vel. 2,6 × 3,4 cm. SE 445 10 SE 445, sek. V, sonda 15, PN 2218 – OK 25 Delno fragmentiran obdelan kamen. Dl. 27,2 cm, š. 20,3 cm. 188 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 1–3 SE 3344, 4–9 SE 411, 12 SE 431; 13, 14 SE 440, 15–17 SE 441, 18 SE 1524, 19 SE 1565; merilo 1 : 2. 189 kontekstov, vezanih na zahodno krit z ruševino SE 3616. Skupaj s SE 3613 in SE 3614 predstavljajo severno stranico grobne parcele A. Dl. 4,70 m, š. 0,40–0,50 m, grobišče, z gradivom 8.2 Katalog arheoloških apnenčastih kamnov, lomljencev, velikosti do 20 cm in manj. Kamni in lomljenci so bili vezani z malto. Zid je bil deloma pre - v. 0,05–0,08 m. 8.2.1 Katalog grobiščnih konstrukcij SE 3613, sek. XXI, kv. A/24–25 Zahodni zid grobne parcele A, oziroma vogal konstrukcije, ki je grobnih parcel bila postavljena na peščeno-meljasta tla SE 3602. Ohranjen je Grobna parcela A bil v višino 1 vrste kamnov, sestavljen pa iz apnenčastih lomljen- Ograjo grobne parcele A so sestavljali kamniti zidovi SE 425, Dl. 0,40 m, š. 0,40 m, v. 0,06 m. cev, vezanih z nekaj malte. Del kamnov je ležal bočno ob zid. SE 3612, SE 3613 in SE 3614. Zaznani so bili tudi ostanki njene ruševine SE 3616. Okoli zidov ograje grobne parcele je bilo na SE 3614, sek. XXI, kv. A/24–25 dveh mestih zaznano tlakovanje SE 930 in SE 426 = SE 926 (v Vzhodni zid grobne parcele A, ki je bil postavljen na peščeno- zvezi tudi SE 931). Notranjost grobne parcele A je zapolnjevala -meljasta tla SE 3602. Ohranjen je bil v višino 1 vrste kamnov, SE 3615. V grobni parceli A se nahajajo grobovi 8, 9, 11, 12 in 15. sestavljen pa iz apnenčastih lomljencev. Del kamnov je ležal ob SE 425, obeh straneh zidu kot ruševina. Dl. 1,10 m, š. 0,45 m, v. 0,06 m. sek. V, kv. A/24–25 Zid, v obliki dokaj pravilnega nezaključenega kvadrata, sesta- SE 426 = SE 926, SE 931, sek. V, sonda 10, A/24–25 vljen iz večjih lomljencev velikosti do 27 × 23 cm. Š. zidu je zna- Plast nepravilne tlorisne oblike in preseka, sestavljena iz pro- šala med 0,50 in 0,65 m. Kamni so bili vezani z malto, ohranjeni dnikov premera do 10 cm, večjih kosov opeke, peščene ilovice, sta bili dve vrsti kamnov višine do 0,30 m ( posamičnih najdb (G22) in odlomkov živalskih kosti (indet G20 – G21 ). Zid je . sp., predstavljal vzhodno, zahodno in južno stranico grobne parce Capra hircus , Bos taurus-). Del SE 426 = SE 926 sta bila tudi dva le A, na njen vzhodni krak pa se je naslanjal na južni zid grobne kamna lomljenca, označena kot SE 931. Dl. 2,40 m, š. 1,5 m, db. parcele B (SE 443). do 0,10 m. SE 3612, sek. XXI, kv. A/24–25 SE 930, sek. V, sonda 9 Severni zid grobne parcele A, ki je bil postavljen na pešče- Plast iz preperelega drobirja, ki se je na zahodni strani dotikala no-meljasta tla SE 3602. Ohranjen je bil v višini ene vrste zidu (SE 425) grobne parcele A, verjetno njegova ruševina. Dl. 2,5 m, š. 0,70 m, db. 0,10 m. SE 3616, sek. XXI, kv. A/24–25 Ruševinska plast nepravilne tlorisne oblike, sestavljena iz večjih in manjših apnenčastih kamnov, iste sestave kot zid SE 3612, ki 3612 ga je prekrivala v njegovem severozahodnem delu. Del ruševi- 3613 ne je ležal na zidu, na njegovi severni strani. V njej tudi najdbe G9 G11 G15 G8 keramika G7 steklo G12 3614 kamen 425 bron G grob Grobna parcela A 919 443 Grobna parcela B 444 0 5 m M 1 : 75 190 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 (G23–G27). Ohranjene dimenzije plasti 2,30 × 1,40 m, db. od SE 919, sek. V, sonda 15, kv. A/26 0,10 m–0,15 m. Manjši zidec ukrivljene tlorisne oblike, sestavljen iz manjših pro- SE 3615, dnikov in lomljencev, vezanih s peščeno ilovico. V njem se je sek. XXI, kv. A/24–25 nahajal tudi odlomek živalske kosti (Sus scrofa). Zidec je bil v Plast trdne in zbite rjave (10YR 4/3) peščeno-meljaste ilovice, ki višino ohranjen do ene vrste, ki se je naslanjala na vzhodni zid so jo zamejevali trije zidovi grobne parcele A. V polnilu nekaj (SE 444) ograje grobne parcele B. Dl. 1,50 m, š. 0,50 m, v. od drobcev oglja, drobnih odlomkov opeke, kamnov in lončenine. 0,05 m–0,08 m. Ohranjena v dimenzijah 4,0 m × 0,40 m do 1,30 m, db. do 0,10 m. Grobno parcelo B je zamejevala ograja, ki sta jo sestavljata zi Ograjo grobne parcele C so zamejevali kamniti zidovi s temelji - SE 3706/SE 3716, SE 3750 in SE 3756, notranjost grobne parcele dova SE 443 in SE 444 ter tlakovanje SE 954. V grobni parceli B pa je bila zapolnjena s plastjo SE 3717. Na zunanji strani zaho - se je nahajal le grob 7. Grobna parcela B Grobna parcela C dne ograje je bila vidna še konstrukcija SE 3715, ki bi morda lah- SE 443, sek. V, sonda 15, kv. A/24–25 ko nakazovala zid sosednje grobne parcele, ki pa se ni ohranila. Južni zid ograje grobne parcele B, ki se je naslanjal na SE 425, V grobni parceli C so se nahajali grobovi 34, 44, 58, 72 in 78. sestavljen iz proda in lomljencev, vezanih z malto (G28). Dl. SE 3706/SE 3716, sek. XXII, kv. A/28–29 1,40 m, š. 0,47 m. Južni zid grobne parcele C (SE 3706), sestavljen iz večjih kamni-SE 444, sek. V, sonda 15, kv. A/24–25 tih blokov apnenca, kakor tudi manjših kamnov, vezanih z mal- Vzhodni prostostoječi zid ograje grobne parcele B, sestavljen to (G29). Ohranjen je bil v višino ene vrste in je ležal na temelju iz lomljencev, velikosti 20 × 30 cm, vezanih z malto. Dl. 1,40 m, SE 3716. Zid s temeljem SE 3716 se je dotikal jugozahodnega š. 0,47 m. roba grobne parcele D. Dl. 8,07 m, š. 0,71 m. SE 954, sek. V, sonda 15, kv. A/24–25 SE 3750, sek. XXII, kv. A–B/28 Trdna plast, sestavljena iz večjih prodnikov, velikosti 14 cm × Zahodni temelj grobne parcele C, sestavljen iz lomljencev, ve- 6 cm. Plast se je nahajala ob SE 425, sredinskem zidu ograje, likosti do 18 × 18 cm, z nekaj malte med njimi (G30–G31). Nad med grobnima parcelama A in B. Dokumentirana dl. 0,40 cm, temeljem je bil na njegovem južnem delu še viden ostanek zidu db. 0,06 m. SE 3706. Dl. 6,12 m, š. 0,82 m. SE 3765, sek. XXII, kv. B–C/28–29 Severni temelj grobne parcele C, sestavljen lomljencev, velikosti do 18 × 18 cm, z nekaj malte med njimi. Ohranjena dl. 5,6 m, š. 0,84 m. 3765 SE 3717/SE 3731, sek. XXII, kv. A–B/28 Svetlo rjava peščena ilovica z manjšimi kamni (SE 3717), znotraj G72 grobne parcele C. Z njo v povezavi je tudi SE 3731, rjavo črna plast 3750 G78 G44 keramika steklo železo 3706 bron G58 G34 kost opeka 3749 G59 kamen G grob G105 G60 3716 Grobna parcela C 4041 4039 G57 4038 G56 0 5 m Grobna parcela D 4040 M 1 : 100 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 191 ilovice z ogljem in najdbami (G32–G42), ki je ležala zunaj oziroma ramenom je poudarjen. F: KK1. B: temno siva. Pr. u. 7,8 cm, pr. zahodno od groba 34 do zahodnega temelja grobne parcele C. d. 5,2 cm, rek. v. 12,2 cm. SE 3715, sek. XXII, kv. A/27–28 21 SE 425, sek. V, sonda 15, PN 1238 Kamnita konstrukcija, ki je potekala od JZ vogala grobne par- Novec: Kelti, vzhodnokeltsko kovanje, zgodnji pokovi Filipa II., cele C do oz. tudi pod severnim robom groba 21 in dalje proti Noricum, tavriška skupina 9/zabrisani tip/Tetr/kovan: 1. stoletje zahodu. Verjetno gre za ostaline zidov še ene grobne parcele, pr. n. št./–/TKN 83–161/PMBr 1343, ožgan, t. 9,13 g, pr. 25 mm. ki pa ni bila več ohranjena, razen tega dela temelja. Grobna parcela D Ograjo grobne parcele D so zamejevali zidovi s temelji SE 4039/ SE 3749, SE 4040/SE 4038 in SE 4041, notranjost pa je zapolnje- vala plast SE 4037. V grobni parceli D so se nahajali grobovi 56, 57, 59, 60 in 105. 22 SE 426, sek. V, sonda 9, PN 1204, OK 10 SE 4039/SE 3749, sek. XXII, kv. A–B/29–30 fotografija). Dl. 45,2 cm, š. 38,0 cm. Obdelan profiliran kamen (apnenec), morda del spomenika (le SE 4039 predstavlja zid med obema grobnima parcelama, se- stavljen iz kamnov in malte, ki je ležal na temelju SE 3749, sesta- vljen iz velikih lomljencev, velikosti do 20 × 20 cm, in ohranjen v višino do 5 vrst kamnov. Kamni so bili vezani z malto. Dl. 5,5 m, š. do 0,56 m. SE 4040/SE 4038, sek. XXII, kv. A/29–30, B/29–31 Južni temelj (SE 4040) z zidom (SE 4038) grobne parcele D. Ka- mniti temelj je sestavljen iz kamnov, večinoma velikosti 15 × 15 cm in posamičnih večjih kamnitih blokov, brez veziva, med- tem ko so bili kamni zidu vezani z malto. Na določenih delih je bil zid grajen iz velikih kamnitih blokov, velikosti do 30 × 40 cm. Dl. temelja 6,58 m, š. temelja 0,58 m–0,69 m, ohranjena dl. zidu 5,13 m, š. zidu od 0,43 m–0,49 m. SE 4041, sek. XXII, kv. A–B/29–30 Kamniti temelj vzhodnega zidu ograje grobne parcele D. Temelj je sestavljen iz lomljencev, različnih velikosti do 20 × 20 cm, ve- 23 SE 3616, sek. XXI, kv. A/24, PN 5559 zanih z malto. Ohranjena dl. zidu 4,20 m, š. zidu do 0,53 m, š. Posrebren bronast gumb z okrasom koncentričnih krogov. Pr. zidu z ruševino do 1,03 m. 2,6 cm, db. 0,1–0,2 cm. SE 4037, sek. XXII, kv. B/29–31 24 SE 3616, sek. XXI, kv. A/24, PN 6544 Med zidovi ograje grobne parcele D se je nahajalo zasutje Fina keramika. Odlomek vodoravnega ustja in ostenja fine- rumeno rjave peščene ilovice s posamičnimi najdbami (G43– ga lonca. Na robu ustja je široka kanelura, na njem vidni tudi G45). Vanj je bilo v jugozahodnem vogalu grobne parcele ostanki črne smole. F: N2. B: rdeče rumena. Pr. u. 22,0 cm, ohr. D vkopanih triindvajset manjših jam228 premera med 0,05 in v. 4,5 cm. 0,18 m ter globine med 0,03 in 0,27 m, za katere menimo, da so 25 SE 3616, sek. XXI, kv. A/24, PN 6543 bile posledica recentnih živalskih posegov. Fina keramika. Odlomek prstanastega dna in ostenja sklede. Katalog gradiva iz kontekstov rimske ceste Ostenje je rahlo ožgano. F: N1/N2. B: bledo rjava. Pr. d. 4,2 cm, ohr. v. 3,4 cm. Grobna parcela A 26 SE 3616, sek. XXI, kv. A/24, PN 6542 20 SE 425, sek. V, kv. A/24, PN 1214, OBD 2601 Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja, ostenja in dna čaše Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja, ostenja in dna ali manjšega lončka (oblika L 2.2). Rame je narebreno. F: KK1. B: manjšega finega lonca (oblika FL 2.1). Prehod med vratom in lisasta, črna do rjava. Pr. u. 8,0 cm, pr. d. 6,0 cm, rek. v. 10,0 cm. 27 SE 3616, sek. XXI, kv. A/24, PN 6545 Kadilnica. Odlomek ostenja kadilnice. Ostenje je okrašeno s 228  SE 3772/SE 3773, SE 3775/SE 3776, SE 3777/SE 3778, SE 3779/ tremi vodoravnimi rebri, razčlenjenimi z odtisi palčke. Notra- SE 3780, SE 3781/SE 3782, SE 3784/SE 3785, SE 3786/SE 3787, nja površina je ožgana. F: N1/N2. B: rdeče rumena. Vel. 6,0 × SE 3788/SE 3789, SE 3790/SE 3791, SE 3792/SE 3793, SE 3794/SE 6,0 cm. 3795, SE 3796/SE 3797, SE 3798/SE 3799, SE 3800/SE 4001, SE 4002/ SE 4003, SE 4004/SE 4005, SE 4006/SE 4007, SE 4008/SE 4009, SE 4010/SE 4011, SE 4012/SE 4013, SE 4014/SE 4015, SE 4016/SE 4017 in SE 4027/SE 4028. 192 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 20, 21 SE 425, 23–27 SE 3616; merilo 1 : 2. 193 Grobna parcela B 35 SE 3717, sek. XXII, kv. A–B/28, OBD FLO 1328–8 28 Železna paličica šesterokotnega preseka. Korodirana. Š. 1,0 cm, SE 443, sek. V, sonda 15, PN 1250 ohr. dl. 4,2 cm. Del gosto narebrenega ročaja steklenice. Vel. 3,6 × 4,0 cm, db. 0,8 cm. 36 SE 3717, sek. XXII, kv. A–B/28, OBD 3717–1 Grobna parcela C Fina keramika. Odlomek dna in ostenja posode. F: N1. B: svetlo rdeče rumena. Pr. d. 4,0 cm, ohr. v. 1,2 cm. 29 SE 3716, sek. XXII, kv. A/29, PN 5526 37 SE 3717, sek. XXII, kv. A–B/28, OBD 3717–3 Del zatiča z masivno bronasto glavico s profiliranim robom in z Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja in ostenja lončka. Na železnim trnom kvadratnega preseka. Ohr. vel. gl. 2,2 × 2,0 cm, ostenju okras vodoravnega metličenja. Na ustju so ostanki smo-ohr. dl. 3,0 cm. le. F: KK1. B: črna. Pr. u. 8,0 cm, ohr. v. 5,0 cm. 30 SE 3750, sek. XXII, kv. A–B/28, OBD 3750–1 38 SE 3717, sek. XXII, kv. A–B/28, OBD 3717–2 Fina keramika. Odlomek ustja, ostenja in dna krožnika. Na no-Groba keramika. Odlomek dna in ostenja lončka. F: KK4. B: zu-tranji in zunanji površini je ohranjen svetlo rjav premaz. F: N1a. nanja površina je črna, notranja pa svetlo rdeče rumena. Pr. d. B: rjava. Vel. 3,4 × 4,8 cm. 6,2 cm, ohr. v. 1,2 cm. 31 SE 3750, sek. XXII, kv. A–B/28, OBD 3750–2 39 SE 3717, sek. XXII, kv. A–B/28, OBD FLO 1328–4 Novoveška keramika. Odlomek izvihanega in odebeljenega Kadilnica. Odlomek ostenja kadilnice, na zunanji strani okrašen ustja in vratu lonca. Notranja površina je ožgana. F: NVKK1. B: z vodoravnim valovitim rebrom. Odlomek je prežgan. F: N1. B: bledo rjava. Pr. u. 18,0 cm, ohr. v. 2,6 cm. siva. Vel. 3,0 × 3,8 cm. 32 SE 3717, sek. XXII, kv. A–B/28, OBD FLO 1328–9 40 SE 3717, sek. XXII, kv. A–B/28, OBD FLO 1328–5 Zvit trn železnega žebljička kvadratnega preseka. Glavica ni Transportno posodje. Odlomek ustja in vratu male amfore, tip ohranjena. Korodiran. Š. tr. 0,2 cm, ohr. dl. 2,6 cm. Dressel 6B. F: A3. B: rdeče rumena. Pr. u. 10,0 cm, ohr. v. 6,3 cm. 33 SE 3717, sek. XXII, kv. A–B/28, OBD FLO 1328–7 41 SE 3717, sek. XXII, kv. A–B/28, OBD FLO 1328–10 Trn železnega žebljička kvadratnega preseka. Glavica ni ohra-Keramična jagoda (?) zvezdaste oblike. Š. 0,5 cm, dl. 0,9 cm. njena. Korodiran. Š. tr. 0,3 cm, ohr. dl. 3,0 cm. 42 SE 3731, sek. XXII, kv. A/28, PN 5951 34 SE 3717, sek. XXII, kv. A–B/28, OBD FLO 1328–6 Fina keramika. Odlomek uvihanega ustja in ostenja sklede (obli-Poškodovan železen žebelj s ploščato glavico in trnom kva-ka S 4). Na zunanji in notranji površini je delno ohranjen svetlo dratnega preseka. Močno korodiran. Ohr. š. gl. 2,2 cm, ohr. dl. rjav premaz. Ostenje je na zunanji strani okrašeno s pasovoma 3,2 cm. peresnega okrasa. Posoda je ožgana. F: N1a. B: lisasta, siva do svetlo rjava. Pr. u. 19,6 cm, ohr. v. 5,2 cm. 194 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 28 SE 443, 29 SE 3716, 30, 31 SE 3750, 32–41 SE 3717, 42 SE 3731; merilo 1 : 2. 195 Grobna parcela D 43 SE 4037, sek. XXII, kv. B/30, OBD 4037–3 Fina keramika. Odlomek močno profiliranega ročaja vrča. F: N3. B: rdeče rumena. Š. roč. 4,6 cm, ohr. dl. 5,0 cm, db. roč. 1,8 cm. 44 SE 4037, sek. XXII, kv. B/30, OBD 4037–1 Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja in vratu lonca. Na robu ustja je plitva kanelura. F: KK1. B: površina je temno rjava, prelom pa črn. Vel. 2,2 × 3,0 cm. 45 SE 4037, sek. XXII, kv. B/30, OBD 4037–2 Groba keramika. Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika ali pekača. F: KK2. B: črna. Vel. 1,6 × 3,4 cm. 196 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 SE 4037, merilo 1 : 2. 197 8.2.2 Katalog grobov z grobnimi M 1 : 20 inventarji Grob 1 – SE 418a/SE 417, SE 418, sek. V, sonda 9 B S kamnitimi ploščami obložena grobna jama (oblika Žb3), več-kratni pokop. Opis: v kvadratni grobni jami (SE 418a), so bile vse štiri stene in dno obloženi z velikimi neobdelanimi kamnitimi ploščami iz A lokalnega litotamnijskega peščenjaka (SE 417), med njimi tudi najdbe (G64–G65). Na vzhodni strani je imel grob izdelano po- ličko v smeri sever–jug, širine 0,23 m, dolžine 0,59 cm in višine 0,08 m. Prostor med grobno skrinjo in steno grobne jame je bil zapolnjen s kamni različnih dimenzij ter izkopano zemljo. Pri- datki so bili razvrščeni po vsej površini groba, tako na polici kot A B na dnu. Na južni strani groba sta se nahajali dve hišasti žari (ena 149,51 dvodelna s skledo in pokrovom) ter tretja v severovzhodnem vogalu grobne skrinje (G55–G57). Glede na to in na izsledke 418 antropološke analize predvidevamo, da gre za trojni pokop. V severozahodnem vogalu groba so bili najdeni naslednji pridat- 418a ki: lonec z narebrenim vratom (G58), dve oljenki tipa Loeschcke X, s pečatom OCTAVI (G63) in SEXTI (G62), kroglasta steklenica z ročajem (G54), odlomek bronaste igle (G47) in dno balzama- rija (G52). Deli kvadratne steklenice z ročajem so bili najdeni na različnih koncih groba (G53). V polnilu groba so bili najdeni še drobni odlomki keramike (G59–G61) in stekla, železni žebljički (G48–G49) ter drobci živalskih kosti. V hišastih žarah so bile razen kalciniranih kosti in žganine najdene še nekatere najdbe: v dvodelni hišasti žari (G57) balzamarij v obliki datlja (G50) in jantarna ploščica z reliefom ležečega psa (G46), v ostalih dveh žarah pa fragmenti dveh različnih balzamarijev (G51). žala posodica. Verjetno je bila povezana z grobnim obredjem, svetlo modri in svetlo sivi, redko temno modri. enako kot odlomek stekla in živalski zob v polnilu med ploščami Opis: v PN 5055 so odlomki lobanje in dolgih kosti tanki, ver-na vzhodni strani. jetno so otroški. Pogačica je sicer razvita, tako da ne gre za Opomba: na kamniti zagozdi ob zahodni stranici groba 1 je le- – 68,35 g, 21 mm). Barva: umazano bela, nekateri odlomki so – 9,96 g, 36 mm, dolge kosti – 98,45 g, 43 mm, nedoločljivo Zunanje dimenzije grobne skrinje: 0,85 × 0,85 m, globina osebo, mlajšo od 12 let. Gre pa za otroka. V polnilu hišne žare 0,50 m. so odlomki lobanje z deloma odprtimi lobanjskimi šivi, ki kažejo Notranje dimenzije grobnega prostora: 0,50 × 0,50 m. znake zraščanja. Kosti niso robustne, zatilnična izboklina ni izra- Datacija: druga polovica 1. in prva polovica 2. stoletja. a močno uničena zaradi visokih temperatur. Vretenčni obroč žena. Sklepna površina črevnice je rahlo konkavna in porozna, Kostni ostanki: SE 418 – teža: 253,98 g (lobanja – 30,15 g, 17 je povsem zraščen. Deloma ohranjeni kolčni vozel izgleda mm, rebra – 18,98 g, 31 mm, vretenca – 2,04 g, 16 mm, dolge zelo ozek. Ohranjen je en zob, najverjetneje ličnik, ki je pov- kosti – 94,8 g, 45 mm, nedoločljivo – 108,01 g, 16 mm). Barva: sem razvit, grizna površina je obrabljena. Ohranjena skalnica umazano bela. Drugo: živalske kosti. PN 5053, PN 5054 – teža: je povsem razvita. Verjetno gre za zrelo odraslo osebo, morda 297,25 g (lobanja – 54,84 g, 35 mm, rebra – 42,23 g, 47 mm, žensko. V SE 418 so v hišasti žari poleg kosti verjetno odra- ramenski obroč – 1,91 g, 26 mm, dlani/stopala – 5,24 g, 16 mm, sle ženske še tanki odlomki lobanje in dolgih kosti, ki kažejo dolge kosti – 72,08 g, 35 mm, nedoločljivo – 120,95 g, 21 mm). na otroka. V PN 5052 so prisotni nekateri deli lobanje odrasle Barva: umazano bela. PN 5052 – teža: 544,07 g (lobanja – osebe, ki so podvojeni. Najbolj izrazita je zatilnična z zatilnično 110,13 g, 31 mm, rebra – 25,5 g, 56 mm, medenični obroč – 1,83 izboklino, ki je v tem primeru izražena. Lobanjski šivi so v fazi g, 18 mm, dolge kosti – 272,24 g, 49 mm, nedoločljivo – 134,37 zraščanja. Deloma ohranjen nadočesni obok je zaobljen. Dolge g, 32 mm). Barva: predvsem umazano bela, nekateri večji od- kosti so robustne, zatilnična izboklina je izražena. Verjetno gre lomki so temno modri. PN 5055 – teža: 52,34 g (lobanja – 4,63 za zrelo odraslo osebo, morda moškega. Tudi tu so prisotni g, 17 mm, rebra – 6,03 g, 24 mm, dolge kosti – 24,94 g, 38 mm, tanki odlomki lobanjskih in dolgih kosti verjetno otroka. Gre nedoločljivo –16,74 g, 15 mm). Barva: umazano bela in svetlo verjetno za tri osebe, dve zreli odrasli osebi, morda moškega in siva. PN 5051 – teža: 237,55 g (lobanja – 33,88 g, 36 mm, rebra žensko, ter za otroka. Izgleda, kot da so kosti otroka pomešane – 3,05 g, 25 mm, vretenca – 23,86 g, 26 mm, medenični obroč s kostmi odraslih oseb. 198 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 199 Grobni inventar 53 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5061 46 Kvadratna steklenička, fragmentirano ohranjena, restavrirana. SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5063 ke, ohranjena v celoti. Najdena je bila znotraj dvodelne hišaste na ramenu. Na dnu steklenice sta ohranjena dva koncentrična žare ( G57 ). Spodnja stran ploščice je neoblikovana in rahlo za - kroga. Dno je rahlo vboklo. Pr. u. 4,2 cm, š. 6,75 cm, v. 11,7 cm, glajena. Psička je prikazana v ležečem položaju, tačke so zvite š. trebuha 6,75 cm. Jantarna ploščica z reliefno podobo ležeče volkulje oz. psič- ustje. Gosto narebren ročaj je pritrjen na vrat tik pod ustjem ter Steklenička ima izvihano, navznoter zapognjeno in sploščeno in glava je natančno oblikovana s smrčkom, gobcem, očmi in ušesi. Na vratu ima ogrlico, okrašeno z luknjami. Jantar je ru- meno svetlo rjave barve. Š. 2,9 cm, dl. 5,2 cm, db. 1,2 cm. 47 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5062 Delno ohranjena bronasta igla okroglo-večkotnega preseka. Igla je rahlo prepognjena in se proti koncu zožuje. Pr. 0,35 cm, ohr. dl. 6,2 cm. 48 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 6945 Železen žebljiček z nepravilno gobasto glavico in trnom okro- glega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 0,7 cm, ohr. dl. 0,7 cm. 49 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5064 Trn železnega žebljička okroglega preseka. Glavica ni ohranje- na. Močno korodiran. Pr. gl. 0,3 cm, ohr. dl. 1,4 cm. 50 54 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5060 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5059 Balzamarij v obliki datlja iz medeno rjavega stekla, pihan v ka Kroglasta steklenička, ki ima izvihano in navznoter cevasto - lup. Na zgornjem delu so na notranji strani vidni ostanki pozla zapognjeno ustje. Steklenička ima profiliran ročaj, ki je pritrjen - te. Balzamarij je skoraj v celoti ohranjen, manjka samo majhen na vrat tik pod ustjem in na ramenu stekleničke. Dno je rahlo del ustja, po ostenju je viden šiv stika kalupa. Najden je bil v vboklo. Pr. u. 4,8 cm, pr. d. 5,0 cm, v. 11,7 cm. dvodelni hišasti žari (G57). Pr. u. 1,6 cm, š. 3,1 cm, v. 6,1 cm. 51 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5058 Več odlomkov ustja, vratu in ostenja balzamarija iz dekolorira- nega stekla. Odlomki so se nahajali znotraj hišaste žare (G55). Pr. u. 2,8 cm, ohr. v. 7,6 cm. 52 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5302 Dno in del ostenja balzamarija, dno je rahlo vboklo. Pr. d. 4,9 cm, ohr. v. 3,2 cm. 200 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 1, merilo 1 : 2. 201 55 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5051 Hišasta žara (oblika H 1.1), dobro ohranjena, restavrirana. Žara ima zaobljeno, podolgovato telo, ki se zožuje proti nizkemu prstanastemu dnu s poudarjeno stojno ploskvijo. Zgornji del žare, ki posnema streho hiše, ima konično obliko in se končuje s koničnim gumbom. Dve vrezani črti poudarjata prehod zgor- njega dela v zaobljeno telo, drugi dve pa spodnji rob odprtine vrat. Odprtina vrat je trapezoidne oblike. Na spodnjem delu, desno od vrat, je narejena luknja (zunanji premer 0,8 cm, notra- nji 0,36 cm). Na zunanji površini so ohranjene sledi temno rde- čega premaza. F: HŽ1. B: lisasta, svetlo oranžna. Pr. nv. 24,0 cm, pr. d. 9,2 cm, v. 34,0 cm, odprtina vel. 8,5 × 7,0 × 6,0 cm. 202 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 55 Grob 1, merilo 1 : 2. 203 56 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5052 Hišasta žara (oblika H 1.2), dobro ohranjena, rekonstruirana. Žara ima kroglasto zaobljeno, rahlo bikonično telo, ki se zožuje proti prstanasti nogi. Zgornji del ima bogato profilirano konično obliko, ki se končuje s sploščenim gumbom. Na treh delih je poudarjen z vodoravnim plastičnim rebrom, okrašenim s po- ševnimi vrezanimi črtami. Odprtina vrat je trapezoidne oblike. Ohranjena so tudi vrata hišaste žare z luknjo (zunanji premer 0,8 cm). V višini spodnjega roba odprtine vrat je ostenje žare okrašeno s širšo kaneluro. Na zunanji površini so ohranjene sle- di oranžno rdečega premaza. Premaza na vratcih ni. F: HŽ1. B: lisasta, svetlo oranžna. Pr. nv. 23,5 cm, pr. d. 10,5 cm, v. 30,0 cm, vratca vel. 10,0 × 7,5 × 9,3 cm. 204 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 1, merilo 1 : 2. 205 57 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5053 in PN 5054 58 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5055 Dvodelna hišasta žara (oblika H 3), sestavljena iz sklede in po- Fina keramika. Lonec z dvema rebroma na vratu, ustje je rahlo krova. Skleda (PN 5053) je posnetek sigilatne sklede tipa Drag. odebeljeno (oblika FL 1). Ostanki temno sivo rjavega premaza 25. Ustje je ravno, vrat pa cilindričen. Prehod v spodnji del skle- so ohranjeni na zgornjem delu zunanje površine. Na ramenu de je poudarjen s kaneluro in širokim horizontalnim rebrom. je lonec okrašen z linijo peresnega okrasa. Ohranjen je v ce- Skleda ima visoko prstanasto dno. Na zunanji in notranji po- loti. Vidne so sledi lončarskega vretena. F: N6a. B: siva. Pr. u. vršini, večinoma v zgornjem delu, je ohranjen rdeče oranžen 10,3 cm, pr. d. 6,0 cm, v. 19,6 cm. premaz. Pod ustjem je pas peresnega okrasa. V zgornji del sklede je bila naknadno vrezana „odprtina“ vrat, pravokotne oblike. Ohranjena so tudi vratca. Skupaj s koničnim pokrovom (PN 5054) je skleda tvorila hišasto žaro. Delno ohranjen po- krov je konično zaobljene oblike, rob je rahlo izvihan navzven. Na notranji strani je oblikovano plastično rebro. Vrh pokrova je poškodovan, zunanjost pokrova in notranji rob sta premazana z rdečim premazom. F pokrova: N1a, F sklede: N2a. B: rjava. Pr. u. (zunanji) 24,5 cm, pr. d. 11,0 cm, v. 16,5 cm, vratca vel. 7,0 × 4,3 cm. Pr. pok. (zunanji) 24,5 cm, pr. u. (notranji) 20,5 cm, v. 10,3 cm. 206 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 1, merilo 1 : 2. 207 59 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5214 63 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5056 Fina keramika. Dva odlomka ustja in ostenja krožnika (oblika K Zelo dobro ohranjena pečatna oljenka, tip Loeschcke X. Nosek 1). F: N2. B: rdeče rumena. Vel. 4,4 × 4,3 cm, vel. 2,0 × 1,8 cm. oljenke je ožgan. Na dnu je ohranjen žig OCTAVI, pod napi- 60 som je rastlinski okras. F: O2. B: močno oranžna. Dl. 11,3 cm, š. SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5215 7,9 cm, v. 3,9 cm. Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika. Ob robu so vidni ostanki temno rjavega premaza ter belega premaza na zunanji strani. Odlomek je prežgan. F: NK1. B: svetlo rdeča. Vel. 2,3 × 2,0 cm. 61 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 6651 Groba keramika. Odlomek ostenja posode. Ostenje je okraše- no z vodoravnim metličenjem. F: KK1. B: sivo rjava. Vel. 3,0 × 4,2 cm. 62 SE 418, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 5057 Pečatna oljenka, tip Loeschcke X. Na ramenu ima tri gumbe, na enem je globok vrez. Na dnu je slabše ohranjen pečat SEXTI. Na disku in robu ramen so ohranjeni ostanki železa. F: O2. B: oranžna. Dl. 8,9 cm, š. 6,2 cm, v. 3,0 cm. 64 SE 417, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 2206 Groba keramika. Del ustja, ostenja in dna čaše (oblika Č 5.2). F: KK4. B: lisasta, temno sivo rjava. Pr. u. 8,4 cm, pr. d. 6,0 cm, rek. v. 14,4 cm. 65 SE 417, grob 1, sek. V, sonda 9, PN 6905 Del zakrivljenega kamnitega predmeta, ovalnega preseka. Š. 1,1 cm, ohr. dl. 8,4 cm. V SE 418 so se nahajali še odlomki keramike (30 g), kos žlindre (28 g), dva kosa korodiranega železa (0,5), dva odlomka dna balzamarija (PN 5066) (1 g) in več drobcev stekleničke oziroma mogoče deli balzamarija iz dekoloriranega stekla (PN 5065) (5 g), ki so se nahajali v eni od žar (G56). 208 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 1, merilo 1 : 2. 209 Grob 2 – SE 420a/SE 419, SE 420, SE 420A, SE 420B, sek. V, PN 5068 – teža: 8,27 g (lobanja – 4,43 g, 35 mm; rebra – 0,36 sonda 9, kv. A/23 g, 17 mm; medenični obroč – 2,61 g, 24 mm; nedoločljivo – 0,87 S kamnitimi ploščami obložena grobna jama (oblika Žb3), več- g, 15 mm). Barva: rjava do bela. kratni pokop. PN 5069 – teža: 41,52 g (lobanja – 10,37 g, 33 mm; rebra – 2,48 Opis: v pravokotni grobni jami (SE 420a) so bile vse štiri stene g, 25 mm; vretenca – 8,46 g, 33 mm; ramenski obroč – 3,39 g, obložene z velikimi kamnitimi ploščami iz lokalnega litotamnij- 37 mm; stopalo – 0,71 g, 15 mm; dolge kosti – 10,39 g, 32 mm; skega peščenjaka (SE 419) različnih debelin (0,75 × 0,68 × 0,13 nedoločljivo – 5,72 g, 20 mm). Barva: umazano bela, redko m), ki so bile postavljene na način, da so se medsebojno podpi- svetlo modra. rale. Prostor med grobno skrinjo (SE 419) in steno grobne jame Opis: deloma ohranjeni lobanjski šivi so odprti, a kažejo zna-(SE 420a) je bil zapolnjen s kamnitimi zagozdami različnih di-ke zraščanja. Prisotni so tudi tanjši odlomki lobanjskih kosti z menzij, fragmenti opeke in keramike ter izkopano zemljo. Dno drobnimi šivi, morda otroški. Ohranjenih je nekaj zob, pred-groba je bilo vkopano v sterilno rumeno rjavo ilovico, iz katere vsem korenin, ki so povsem razvite, vendar pa je poleg tudi je bila na južni strani izoblikovana nizka polička (SE 420B) pra-ličnik s končano krono in pričetkom rasti korenine, ki kaže na vokotne oblike, velikosti 0,45 × 0,30 m in višine 0,07 m. Dno otroka, starega 7,5 leta ± 1 leto. Ohranjena telesa vretenc imajo groba je prekrivala do 0,10 m debela mastna črna (10YR 2.5/1) povsem zraščen obroč, križnično-črevnična sklepna površina je plast žganine, premešana s peščeno ilovico in delci kalciniranih le deloma ohranjena, a je rahlo porozna in konkavna. Prisotna kosti (SE 420A). V jugovzhodnem vogalu groba so se na polički sta tudi dva okretača odrasle osebe (PN 5067 in eden v PN nahajali: hišasta žara ( G78 ), kroglast lonec z zaglajeno površi-5069) ter tri skalnice (SE 420 in PN 5067). Večina ohranjenih no ( G79 ) in čaša ( G84 ) kot deli pivskega servisa. V zgornjem skeletnih elementov verjetno pripada dvema odraslima ose-zasutju groba (SE 420), ki ga je predstavljala do 0,50 m debela bama. Zob in nekaj odlomkov lobanje morda kažejo tudi na temno sivo rjava (2.5Y 3/4) plast mivkaste peščene ilovice z prisotnost otroka. Vendar izgleda kot da so skeletni elementi drobci peska, premera 0,1 cm, so bili najdeni odlomki stekle-pomešani po arheoloških kontekstih. V PN 5069 so vretenca nih ( G75 – G77 ) in keramičnih posod ( G80 – G83 , G85 ), bronast odrasle osebe, odlomki lobanje pa izgledajo otroški. V PN 5068 žebljiček ( G67 ), deli železnih žebljev ( G68 – G74 ) ter bronasta so odlomki lobanje in medenice odrasle osebe. V SE 420 so igla – šivanka ( G66 ). Grob je bil prekrit s kamnito ploščo, katere odlomki lobanje zrele ali starejše odrasle osebe z deloma zra-deli so ob izkopavanju ležali v notranjosti groba, kar bi lahko ščenimi šivi in tanki odlomki otroške lobanje, hkrati so prisotne nakazovalo na to, da je bil grob morda izropan. V grobu je povsem razvite korenine kočnika in ličnikov odrasle osebe ter bilo glede na njegovo velikost tudi sorazmerno malo najdb, krona ličnika otroka. Lobanjske kosti odrasle osebe sicer niso vse ohranjene pa so ležale v vogalu, ki ga je prekrival pokrov. robustne, je pa nadočesni obok rahlo zaobljen, morda gre za Šivanka ( G66 ) je bila v zasutju nad njim, 40 cm višje kot polička moškega. V PN 5067 prevladujejo lobanjske kosti zrele ali sta-z najdbami. rejše odrasle osebe (deloma zraščeni šivi), a so poleg tudi tanke Ob severozahodnem vogalu groba 2 je na zunanji strani le- lobanjske kosti otroka. Ohranjen sklep spodnje čeljustnice je žala koncentracija žganine s kalciniranimi kostmi in najdbami širok (17 mm) in bolj kaže na moškega. Tudi glabela je nekoliko (SE 951), označena kot grob 22. izražena. Medialna sklepna površina ključnice kaže na osebo, Zunanje dimenzije grobne skrinje: 1,35 × 1,10 m, globina nad zreli ali starejši odrasli osebi in enega 7,5 leta ± 1 leto starega staro med 35 in 60 let. Tako gre verjetno za tri osebe: za dve 0,75 m. Notranje dimenzije grobnega prostora: 0,90 × 0,80 m. Datacija: prva polovica 2. stoletja. Kostni ostanki: SE 420 – teža: 216,85 g (lobanja – 65,77 g, 34 mm; rebra – 18,79 g, 33 mm; vretenca – 12,55 g, 18 mm; me- denični obroč – 1,54 g, 22 mm; dolge kosti – 76,86 g, 55 mm; nedoločljivo – 41,34 g, 33 mm). Barva: modra do bela. PN 5067 – teža: 876,91 g (lobanja – 195,24 g, 37 mm; rebra – 54,61 g, 55 mm; vretenca – 87,54 g, 28 mm; dlani/stopala – 22,32 g, 34 mm; ramenski obroč – 15,85 g, 50 mm; pogačica – 7,78 g, 28 mm; medenični obroč – 21,28 g, 37 mm; križnica – 10,61 g, 47 mm; dolge kosti – 309,22 g, 71 mm; nedoločljivo – 152,46 g, 30 mm). Barva: umazano bela, redko modra. otroka. 210 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 20 B A A B 149,82 419 420 420a 420B 211 Grobni inventar 74 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5211 66 Delno ohranjen železen žebelj s kvadratno ploščato glavico in SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5082 Bronasta šivanka okroglega preseka. Spodnji del je zvit, konica ohr. dl. 2,4 cm, š. tr. 1,8 cm. trnom kvadratnega preseka. Konica odlomljena. Š. gl. 2,6 cm, 67 75 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5079 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 6946 Odlomek izvihanega zataljenega ustja in ostenja steklene poso je odlomljena. Ušesce je ovalno. Ohr. dl. 7,8 cm, pr. 0,1 cm. Bronast žebljiček s pravokotno glavico in trnom kvadratnega de. Vel. 1,6 × 1,3 cm. - 68 76 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5077 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 6947 Več odlomkov prstanastega dna in ostenja posode, dekolorira preseka. Vel. gl. 0,6 × 0,8 cm, ohr. dl. 0,4 cm. Železen žebljiček s stožčasto glavico in zakrivljenim trnom pra- no steklo. Pr. d. 1,8 cm, ohr. v. 1,7 cm. - Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- steklo. Vel. 1,7 × 0,6 cm. seka. Korodiran. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,3 cm. 78a, 78b SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5067 70 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 6949 Hišasta žara (oblika H 2.1) bikonične oblike. Sredinski del tru-Železen žebljiček z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra-pa je cilindričen s kvadratno do romboidno odprtino. Zgornji tnega preseka. Korodiran. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,4 cm. 69 77 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5076 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 6948 Odlomek izvlečenega prstanastega dna posode, temno zeleno vokotnega preseka. Korodiran. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,2 cm. del odprtine je poškodovan. Gumb žare je strehaste oblike. Na 71 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5086 zunanji strani je viden svetlo rjavooranžen premaz. Na hrbtni Železen žebelj z okroglo kupolasto glavico in trnom kvadratne- strani in pri dnu žare je na zunanji strani vrezan grafit. F: HŽ1. ga preseka. Pr. gl. 1,4 cm, v. 2,8 cm. B: svetlo rjava. Nv. pr. 21,0 cm, pr. d. 8,5 cm, v. 27,7 cm, odprtina vrat 6,8 × 7,8 cm. 72 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5085 Železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kva- dratnega preseka. Pr. gl. 1,2 cm, dl. 4,3 cm, š. tr. 0,7 cm. 73 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5084 Železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kva- dratnega preseka. Konica je odlomljena. Pr. gl. 1,4 cm, ohr. dl. 5,55 cm, š. tr. 0,4 cm. 212 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 2, merilo 1 : 2. 213 79 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5068 Fina keramika. V celoti ohranjen fin lonec z izvihanim ustjem, trebušatim trupom in prstanastim dnom (oblika FL 2.1). Delno je ožgan. F: N1. B: svetlo oker. Pr. u. 10,5 cm, nv. pr. 16,0 cm, pr. d. 7,1 cm, v. 17,3 cm. 214 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 2, merilo 1 : 2. 215 80 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5074 85 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5075 + PN 5071 Fina keramika. Odlomek ustja in ročaja posode. Pri ustju je na Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja in ostenja čaše ročaju izdelana plitva okrogla čašica. F: N2. B: svetlo rumena. (oblika Č 3). Ostenje je okrašeno s tremi vzporednimi vodo- Pr. čašice 4,6 cm, v. 3,8 cm. ravnimi kanelurami. F: KK1. B: lisasta, črna do svetlo rjava. Pr. u. 81 10,6 cm, ohr. v. 6,9 cm. SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5073 Fina keramika. Odlomek navzven odebeljenega ustja skle- V SE 420 so se nahajali še odlomki brona amorfne oblike (PN de. Pod ustjem je plitva kanelura. F: N3. B: oranžna. Vel. 3,5 × 5083) (0,8 g), odlomki in drobci stekla različnih predmetov: PN 2,5 cm. 5080 (1 g), PN 5081 (0,8 g) in PN 5078 (0,8 g), košček stekla (1 82 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5070 g), koščki korodiranega železa (2,5 g) in odlomka žlindre (4 g). g), odlomki gradbenega materiala (15 g), odlomki keramike (65 Fina keramika. Del krožnika z ravnim dnom in zaobljenim ustjem (oblika K 1). Ustje je prostoročno dodelano. Posoda je prežgana. Na notranji površini so ohranjene sledi rdeče rjavega premaza. F: NK2. B: lisasta, svetlo rjava do rdeča. Pr. d. 16,0 cm, pr. u. 19,0 cm, v. 4,2 cm. 83 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5072 Fina keramika. Odlomek odebeljenega ustja in dela ostenja kro- žnika (oblika K 4). Odlomek je prežgan. F: NK1. B: lisasta, svetlo rdeča do siva. Vel. 5,3 × 3,5 cm. 84 SE 420, grob 2, sek. V, kv. A/23, PN 5069 Groba keramika. Čaša z izvihanim ustjem, jajčastim trupom in izvlečenim, rahlo vbočenim dnom (oblika Č 3). Rame je okra- šeno z dvema plitvima kanelurama. F: KK1. B: lisasta, črna do svetlo rjava. Pr. u. 10,2 cm, pr. d. 7,5 cm, v. 15,8 cm. 216 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 2, merilo 1 : 2. 217 Grob 3 – SE 429a/SE 429, sek. V, sonda 5, kv. A/22 Grobni inventar Preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojni pokop. 86 SE 429, grob 3, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5087 Opis: delno ohranjen grob. Grobna jama (SE 429a), nepravilne Železni žebljički z nepravilno stožčasto glavico in trnom kvadra- krožne oblike in U-preseka je bila vkopana v rjavo geološko tnega preseka. Večinoma je trn na koncu zvit. Večina žebljičkov plast do globine 0,11 cm. Žganina z žganimi kostmi, premeša- je potolčenih. Ohranjenih je 157 celih žebljičkov z glavico in na z zelo temno sivkasto rjavo (10YR 3/2) peščeno ilovico z trnom ter 15 ločenih trnov. Izrisanih je 10 celih železnih žebljič- drobci keramike (SE 429), je bila raztresena po celotni grobni kov in 2 trna. Pr. gl. od 0,6 do 1,0 cm, ohr. dl. od 1,2 do 1,8 cm, jami. V žganini je bilo odkritih več kot 170 železnih žebljičkov š. tr. 0,3 cm. oziroma klini ( 87 SE 429, grob 3, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5231 G88 ali njihovih delov (G86–G87) in močno korodirani železni žeblji vkopom za telefonski kabel (SE 406a/SE 407/SE 410/SE 419/ Dva železna žebljička z nepravilno fasetirano stožčasto glavico –G97). Grob je bil poškodovan z recentnim SE406) in presekan z vkopom testne sonde. in trnom kvadratnega preseka. Trn odlomljen (a, b). Tretji žeblji- ček močno poškodovan (c). a – ohr. dl. 1,1 cm, š. gl. 1,8 cm, š. tr. Dimenzije grobne jame: 0,55 m × 0,45 m, globina 0,11 m. 0,2 cm, b – ohr. dl. 1,2 cm, š. gl. 0,75 cm, š. tr. 0,2 cm, c – ohr. dl. Datacija: 0,9 cm, š. gl. 0,8 cm, pr. tr. 0,1 cm. /. Kostni ostanki: 88 SE 429, grob 3, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 6950 SE 429 – teža: 132,88 g (lobanja – 16,41 g, 28 mm; rebra – 7,36 g, 31 mm; dlani/stopala – 1,21 g, 16 mm; dolge Trn železnega žebljička kvadratnega preseka. Š. tr. 0,2 cm, ohr. kosti – 44,14 g, 36 mm; nedoločljivo – 64,43 g, 29 mm). Barva: dl. 1,6 cm. temno modra do bela. 89 SE 429, grob 3, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 6951 Opis: prisotni zobje (en zgornji drugi ali verjetneje tretji kočnik, Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- trije ličniki in dva podočnika) so povsem razviti. Tudi ostanki seka. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,3 cm. dolgih kosti kažejo na povsem razvit skelet odrasle osebe. Kosti 90 SE 429, grob 3, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 6952 niso robustne, del nadočesnega oboka je oster. Morda gre za Železen žebljiček z večjo stožčasto glavico in zakrivljenim tr-žensko. nom kvadratnega preseka. Pr. gl. 1,0 cm, dl. 1,6 cm. 91 SE 429, grob 3, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 6953 Železen žebljiček s stožčasto glavico, zakrivljenim in zavitim tr- nom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 1,5 cm. 92 SE 429, grob 3, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 6954 Dva železna žebljička s stožčasto glavico in trnom kvadratnega A preseka. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 1,0 cm. B 93 SE 429, grob 3, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 6955 Dve stožčasti glavici železnih žebljičkov z odlomljenimi trni kva- dratnega preseka. Pr. gl. od 0,9 do 1,0 cm, ohr. dl. od 0,5 do 0,9 cm. A B 94 SE 429, grob 3, sek. V, sonda 9, kv. A/22, PN 5212, M 1 : 20 149,40 PN 5230 429 Delno ohranjen železen žebelj s ploščato okroglo ovalno gla- 429a vico in trnom kvadratnega preseka. Konica je odlomljena. Š. gl. 1,4 cm, š. tr. 0,4 cm, ohr. dl. 7,2 cm. 95 SE 429, grob 3, sek. V, sonda 9, kv. A/22, PN 5213 Delno ohranjen železen žebelj s ploščato, ovalno glavico in tr- nom kvadratnega preseka. Spodnji del odlomljen. Š. gl. 1,3 cm, š. tr. 0,3 cm, ohr. dl. 3,0 cm. 96 SE 429, grob 3, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5228 Zvit (v obliki črke S) trn žeblja ali kline. Presek trna je kvadraten. Pr. tr. 0,5 cm, ohr. dl. 6,1 cm. 97 SE 429, grob 3, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5229 Ukrivljen (v obliki črke L) odlomek železnega trna kline ali že- blja. Presek trna je pravokoten. Š. tr. 0,7 × 0,5 cm, ohr. dl. 4,1 cm. V SE 429 so se nahajali še številni odlomki močno korodiranega železa (130 g). 218 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 3, merilo 1 : 2. 219 Grob 4 – SE 430a/SE 428, SE 430, sek. V, sonda 5, kv. A/22 Kostni ostanki: SE 430 – teža: 368,71 g (lobanja – 90,51 g, 39 Opis: grobna jama skoraj pravilne kvadratne oblike in pravo določljivo – 117,77 g, 25 mm). Barva: rjava do bela, a predvsem - svetlo sivo modra. Nekaj odlomkov dolgih kosti je rjavo črnih. S kamenjem obložena grobna jama (oblika Žb2), enojni pokop. mm; rebra – 2,5 g, 28 mm; dolge kosti – 164,85 g, 45 mm; ne- kotnega preseka (SE 430a) je bila vkopana 0,25 m v rjavo ilov- nato plast. Na dno jame sta bili položeni ena poleg druge dve Opis: precej robustne lobanjske kosti, zatilnična izboklina je iz- pravokotni kamniti plošči iz peščenjaka, velikosti 50 × 32 cm ražena. Šivi so skromno ohranjeni, izgledajo deloma zraščeni. in debelin od 8 do 10 cm. Stene so bile obložene s kamnitimi Verjetno gre za zrelo odraslo osebo, morda za moškega. je bila zahodna stena grobne jame zvezno obložena z različno lomljenci, vmes tudi drobci keramike in opeke (SE 428). Pri tem Grobni inventar velikimi lomljenci, posamezni kamni pa so ležali tudi ob vzhodni 98 SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5092 stranici, predvsem pa v kotih in v polnilu groba. Polnilo groba Dva odlomka koščene igle s kroglasto glavico. Š. gl. 0,5 cm, pr. (SE 430) je predstavljala žganina s sežganimi kostmi, premeša- 0,25–0,3 cm, ohr. dl. 2,0 cm in 1,65 cm. peska do 0,1 cm). Vsi pridatki v grobu so bili močno fragmenti 99 SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5096-na s sprijemljivo, fino temno sivo rjavo peščeno ilovico (drobci rani. Po celotnem grobu so bili razmetani odlomki več različnih Okrogla, sploščena glavica železnega žeblja. Na sredini je keramičnih posod ( majhna luknjica, najverjetneje nastala zaradi odlomljenega trna. G103 – G115 ), del staljene steklene posode ( Vel. 0,8 × 1,0 cm, pr. luknjice 0,2 cm. G101 ), več fragmentov železnih predmetov ( G99 – G100 ), dva odlomka koščene igle – lasnice (G98) ter nekaj modrih stekle- 100 SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5095 nih jagod (G102). Grobna konstrukcija je bila poškodovana in Del železnega zatiča, na vrhu razcepljen v nepravilno T–obliko. le delno ohranjena. Razmetani pridatki in žganina, pomešana Š. 4,1 cm, v. 3,1 cm, db. 1,0 cm. z zemljo, pa kažejo na to, da bi bil grob morda lahko izropan. Dimenzije grobne jame: 0,87 × 0,83 m, globina 0,25 m. Datacija: 2. stoletje. 101 SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5094 428 Odlomek ostenja steklene posode. Na zunanji površini sta vidni dve plitvi kaneluri. Vel. 1,8 × 1,6 cm. A B 102 SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5093 Tri cele in ena poškodovana jagoda iz temno modrega ste- kla (a–d). Jagode so nepravilne kvadratne oblike. Š. 0,3 cm, dl. 428 0,3 cm. 103 SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5091 149,53 A Keramika tankih sten. Ustje in del ostenja skodelice (oblika KTS B O3). Na ostenju ima ravno rebro, pod njim je kanelura. F: KTS2. B: temno siva. Pr. u. 8,0 cm, ohr. v. 2,6 cm. M 1 : 20 430 430a 104 SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5221 Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja finega lonca. Zunanji rob ustja je okrašen s koleščkanjem. F: N2. B: svetlo rdeče rjava. Pr. u. 11,8 cm, ohr. v. 1,9 cm. 105 SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5088 Fina keramika. Dno in del ostenja finega lonca (oblika FL 2.1). Na zunanji površini so vidni ostanki temno rjavega premaza. F: N2. B: rdeče rjava. Pr. d. 10,0 cm, ohr. v. 17,4 cm. 106 SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5089b Fina keramika. Odlomka vodoravno izvihanega in navznoter odebeljenega ustja finega lonca. F: N2. B: rdeče rumena. Pr. u. 22 cm, ohr. v. 1,2 cm. 220 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 4, merilo 1 : 2. 221 107 SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5219 112 SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 6575 Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika (oblika K 4). F: Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika (oblika K 1). NK1. B: svetlo rdeče rjava. Vel. 2,6 × 3,6 cm. Na notranji in zunanji površini so vidni ostanki rdečega prema- 108 za. F: NK1. B: svetlo rjava. Vel. 2,0 × 1,4 cm. SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5217 Fina keramika. Odlomek odebeljenega ustja in ostenja krožnika 113 SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5220 (oblika K 2). F: NK1. B: svetlo rjava. Vel. 3,2 × 1,8 cm. Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika (oblika K 1). 109 Na notranji površini je ohranjen oranžen premaz. F: NK1. B: SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5090 svetlo rdeče rjava. Vel. 2,7 × 1,4 cm. Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika (oblika K 4). Na obeh površinah je viden premaz, na notranji površini je rjav, 114 SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5089a na zunanji pa rdeč in pri robu ustja temnejši. Odlomek je delno Fina keramika. Delno ohranjen pokrov s horizontalno izvihanim prežgan. F: NK1. B: lisasta, svetlo rjava do rdeče rumena. Vel. robom z notranjo profilacijo (oblika P 2). Na notranji površini je 4,9 × 3,6 cm. v sledovih ohranjen temno rjav premaz. F: NK2. B: rdeče rume- 110 na. Pr. pok.18,1 cm, ohr. v. 5,4 cm. SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5216 Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika (oblika K 1). 115 SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 6576 Ob robu ustja, na zunanji površini, je ohranjen temno rjav pre- Groba keramika. Odlomek ostenja lonca, okrašenega z metliča- maz. F: NK1. B: lisasta, svetlo rdeče rjava. Vel. 3,5 × 2,0 cm. stim okrasom. F: KK2. B: zunanja površina je sivo rjava, notranja 111 pa zelo svetlo rjava. Vel. 6,7 × 4,1 cm. SE 430, grob 4, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5218 Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika (oblika K 1). V SE 430 so se nahajali še amorfni odlomki železa (2 g) (PN Na notranji površini je ohranjen oranžen premaz. F: NK1. B: 5097), odlomki gradbenega materiala (53 g) in odlomki kera- rjavo siva. Vel. 3,3 × 1,8 cm. mike (201 g). 222 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 4, merilo 1 : 2. 223 Grob 6 – SE 435a/SE 435, sek. V, sonda 5, kv. A/22 B Preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojni pokop. Opis: grobna jama (SE 435a) nepravilne oblike s slabo dolo- čljivimi mejami je bila vkopana v ilovnato rjavo plast. Žganina z žganimi kostmi, pomešana z dokaj sipko temno rjavo (10YR 3/3) peščeno ilovico (SE 435), je bila raztresena po celotni grobni jami. V polnilu so bili najdeni odlomki opeke in kera- mike (G119–G121) ter ena zelena (G116) in dve modri stekle- ni jagodi (G117–G118). Glede na slabo prostorsko zamejitev A groba, majhno globino, bližino groba 4 ter podobne najdbe je možno, da se je v SE 435 nahajal grobni inventar prekopanega A B in izvrženega dela groba 4. 149,50 Dimenzije grobne jame: 0,83 m × 0,75 m, ohranjena globina 435 A M 1 : 20 0,10 m. 435a Datacija: 2. stoletje (?). Kostni ostanki: SE 435 – teža: 47,91 g (lobanja – 11,94 g, 27 mm; Grobni inventar Barva: temno modra do bela. dolge kosti – 22,3 g, 34 mm; nedoločljivo – 13,67 g, 24 mm. 116 SE 435, grob 6, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5100 Jagoda podolgovate oblike in šestkotnega preseka, temno ze- Opis: lobanjski odlomki imajo le deloma ohranjene šive, ki leno steklo. Dl. 0,9 cm, š./db. 0,55 cm. izgledajo drobni in deloma zraščeni. Odlomki niso robustni. Odlomki dolgih kosti prav tako niso robustni, vendar izgledajo 117 SE 435, grob 6, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5101 povem razviti in verjetno pripadajo odrasli osebi. Deloma je Večkotna jagoda, temno modro steklo. Vel. 0,4 × 0,3 cm. ohranjena hrbtna linija stegnenice, ki ni pretirano izražena, a je 118 SE 435, grob 6, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5102 jasno vidna. Verjetno gre za odraslo osebo. Večkotna jagoda, temno modro steklo. Vel. 0,4 × 0,3 cm. 119 SE 435, grob 6, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5099 Fina keramika. Del vratu, verjetno vrča. Odlomek je delno ož- gan. F: N1. B: lisasta, svetlo rjava do rdeča. Pr. vratu 9,3 cm, ohr. v. 7,1 cm. 120 SE 435, grob 6, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 5098 Fina keramika. Delno ohranjen krožnik z rahlo odebeljenim ustjem (oblika K 3). Ob notranjem robu so ohranjene sledi rde- čega premaza. Krožnik je ožgan. F: NK1. B: lisasta, svetlo rjava do rdeča. Pr. u. 20,5 cm, pr. d. 18,7 cm, v. 3,5 cm. 121 SE 435, grob 6, sek. V, sonda 5, kv. A/22, PN 6577 Fina keramika. Odlomek odebeljenega roba pokrova. F: NK4. B: temno siva. Vel. 1,6 x 3,2 cm. V SE 435 so se nahajali še odlomki keramike (21 g), odlomki gradbenega materiala (59 g), del koščene igle (0,5 g) in amorf- ni drobci žlindre (19 g). 224 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 6, merilo 1 : 2. 225 Grob 7 – SE 439a/SE 439, SE 439M, SE 439z, SE 439p1, velikosti od 1 do 2 cm, s pridatki (G168–G185). Posamezne SE 439p2, SE 442, SE 915, SE 955, SE 957 (povezava še najdbe pa so bile odkrite tudi v sami kamniti konstrukciji grob- SE 945, SE 946, SE 949, SE 434a), sek. V, grobna parcela B, nice SE 439 (G186–G189). V SE 915 so se nahajali še deli košče- zidana grobnica 1, sonda 15, kv. A/25 nih igel (G122–G123), razlomljeni bronasti fibuli (G126–G127), Zidana grobna konstrukcija, pravokotna zidana grobnica (obli železni žebljički in žeblji (G128–G153), deli železne pločevine - ka Žc1), večkratni pokop. (G154), odlomki keramike (G158–G164), kristal kamene strele (G165), kamnit odbitek (G166) in novec (G167). V SE 442 so se pravokotna konstrukcija, izdelana iz lomljencev apnenca in pe- vina (G178), del železnega prstana s ključem (G179), deli sta-229 ščenjaka (SE 439), ki so bili vezani z zemljo in malto (SE 439M). Opis: v pravokotno grobno jamo (SE 439a) je bila postavljena nahajali železni žebljički in žeblji (G168–G177), železna ploče- ljene steklene posode (G180) in odlomki keramičnega posodja Zunanja linija obodnih zidov je merila v smeri sever–jug 2,20 m, (G181–G185). V kamniti konstrukciji SE 439 pa so se nahajali v smeri zahod–vzhod pa 2,00 m, z odprtino za vhod v sredini deli železnih žebljev (G186–G189). severne stene, širine 0,60 m. Notranji prostor grobnice je imel kvadraten tloris, velikosti 1,30 × 1,25 m, z ohranjeno višino do Ob zahodni zunanji steni grobnice je bila odložena še zaplata 0,62 m. Ohranjena širina sten grobnice je znašala med 0,30 in estriha (SE 945), dolžine 1,33 m, s povezanim zemljenim nasu- 0,50 m. Vhod je bil zaprt z zaporo iz lomljencev (SE 439z), ki tjem (SE 946), dolžine 0,90 in debeline do 0,03 m. Za njiju se presega zunanji rob vhoda. je sprva domnevalo, da ju je grobnica poškodovala, podobno kot zaplato žganine (SE 949) ob vzhodni steni grobnice. Meni- Zaznani sta bili dve fazi izgradnje grobnice. V prvi fazi so mo pa, da je vse kontekste, kakor tudi ostanek plasti SE 434a bili zgrajeni obodni zidovi grobnice (SE 439) in dno debeline med tlakoma SE 955 in SE 957, predvsem zaradi v njih odlože- 0,08 m, ki je bilo izdelano iz drobnih lomljencev. Vzdolž juž- nih najdb, treba razumeti kot ostaline obrednih dejavnosti okoli ne stene grobnice je bila zgrajena polička (SE 439p1), široka grobnice (G190–G196). 0,38 m, dolga 1,25 m in visoka 0,17 m. V vzhodni del konstrukci- je poličke je bila vstavljena plošča iz peščenjaka, velikosti 0,70 m Zunanje dimenzije grobne jame: 2,20 × 2,00 m. × 0,35 m in višine 0,08 m. Notranje stene zidov, dno in polička Notranje dimenzije grobnice: 1,25 × 1,30 m, globina 0,62 m. tlakovan s tlakom (SE 955), debeline 0,08 do 0,10 m, sestavlje Datacija: sredina oziroma druga polovica 2. stoletja. so bili fino zaglajeni in ometani. Dohod k vhodu grobnice je bil - nim iz lomljencev in proda, katerih hodna raven je ustrezala višini dna grobnice. Tlak je bil ohranjen v obsegu 0,70 × 0,55 m. V drugi fazi sta bila dno grobnice in polička obnavljana s plastjo kamenja in zemlje. Dno je bilo s tem vzdignjeno za 0,16 m in zaglajeno z ometom debeline 2 cm. Polička (SE 439p2) je bila vzdignjena za 0,19 m glede na prvo fazo, njena širina pa se je povečala z 0,38 m na 0,60 m. Zaglajena je bila z ometom, ki je bil na vrhu debel do 4 cm. Tlakovanje ob vhodu (SE 957) je bilo prav tako vzdignjeno za 0,16 m, da bi ustrezalo višini dna grob- nice. Ohranjena velikost tlaka je znašala 1,15 × 0,57 m. Na polički so stale tri žare: steklena (G155) v sredini in dve hi- šasti ob straneh (G156–G157). Zgornji del žare, ki je stala v vzhodnem vogalu je manjkal. Vratca žare so ležala proti sre- dini poličke. Dve v celoti ohranjeni bronasti fibuli (G124–G125) sta ležali ob stekleni žari. Med žarami so bili najdeni še drobci kalciniranih kosti, ki so padle iz poškodovanih žar. Pivski servis, ki sta ga sestavljala lonec z narebrenim vratom (G166) in čaša (G165), je stal na dnu grobnice ob vzhodni steni, pod poličko. Grob sta zapolnjevali dve polnili, spodnje (SE 915), ki ga je se- stavljala temno olivno rjava (2.5Y 3/3) fina, dokaj sprijemljiva ilovica z drobci peska in pridatki (G122–G167), in je zapol- njevala celotni spodnji del grobnice, v debelini do 0,50 m, ter zgornje polnilo groba (SE 442), debeline do 0,10 m, ki ga je se- stavljala zbita olivno rjava (2.5Y 4/3) peščena ilovica s prodom, 229  Analiza malte je bila opravljena na treh vzorcih, pri čemer sta dva vzorca (VZ 105, VZ 206) pokazala, da vsebujeta agregate različnih zrnavosti, komponente pa so večinoma lokalnega značaja. Vzorec VZ 207 pa ni bil vzorec malte, ampak drobec belega detritičnega neogenskega apnenca tipa packstone (Rižnar 2021). 226 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Kostni ostanki: SE 915 – PN 5104 – teža: 834,7 g (lobanja – Barva: predvsem bela, redko temno modra. Patologija: izgu- 72,73 g, 41 mm; rebra – 13,1 g, 42 mm; vretenca – 20,66 g, 24 ba zob pred smrtjo. Opombe: na odlomku golenice so vidni mm; ramenski obroč – 2,22 g, 31 mm; dlani/stopala – 10,41 g, ostanki kovine. Več fragmentov je obarvanih. 37 mm; medenični obroč – 13,68 g, 46 mm; dolge kosti– 370,48 Opis: PN 5104 – nekateri odlomki lobanje imajo ohranjene šive, g, 80 mm; nedoločljivo – 329,09 g, 36 mm). Drugo: živalske ko - ki so mestoma povsem zraščeni. Ohranjenih je tudi nekaj zob, sti, odlomki kovine. Barva: temno siva do bela, redkeje modra verjetno dva ličnika in en podočnik, izgledajo povsem razviti. in črna. Dolge kosti izgledajo povsem razvite. Skromno ohranjen obroč SE 915 – PN 5103 – teža: 367,99 g (lobanja – 31,32 g, 35 mm; vretenca je zraščen. Deloma sta ohranjeni tudi obe čeljustnici z rebra – 5,90 g, 30 mm; dolge kosti – 224,05 g, 74 mm; nedo- nekaj zobnicami za zobe. Izgleda, da je zobnica za spodnji de- ločljivo – 106,72 g, 46 mm). Barva: bela ali temno siva, sklepne sni drugi ličnik zraščena in je zob izpadel pred smrtjo. Verjetno površine predvsem temno modre ali umazano bele. gre za zrelo ali starejšo odraslo osebo. Premer glave nadlah- SE 442 – teža: 111,25 g (lobanja – 24,22 g, 31 mm, rebra – 5,21 tnice je velik (41 mm) in bolj kaže na moškega. Tudi nadočesni g, 40 mm, dlani/stopala – 0,45 g, 12 mm, dolge kosti, 33,12 g, 60 mm, nedoločljivo – 48,25 g, 22 mm). Drugo: živalske kosti. B A A B 150,00 439 439 M 1 : 20 227 obok je zaobljen. V PN 5103 so lobanjske kosti nekoliko bolj gracilne, prisotna je tudi podvojena (leva) skalnica. Lobanjski šivi so zraščeni. Verjetno gre za zrelo ali starejšo osebo, morda žensko. V SE 442 prisotni skeletni elementi so povsem razviti, nekateri lobanjski šivi so zraščeni, nekateri deloma odprti. Pri- soten nadočesni obok je oster. Gre za zrelo ali starejšo odraslo osebo, morda žensko. Te kosti pripadajo ali tretji osebi ali pa osebi v PN 5103. PN5110 – teža: 1315,6 g (lobanja – 155,6 g; zo- bje – 1,6 g; vretenca – 20,8 g; rebra – 11,3 g; ramenski obroč – 9 125 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5116 g; medenica – 41,9 g; pogačica – 8,9 g; sklepne površine – 66 Bronasta noriško-panonska dvogumbasta fibula tipa Almgren g; dlani/stopala – 31,4 g; dolge kosti – 525,7 g; nedoločljivo – 236g. Dl. 7,9 cm, š. 2,5 cm, v. 2,7 cm. 437,8 g, verjetno otroško – 5.8 g). 126 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5117 Opis: skoraj povsem ohranjena leva pogačica verjetno odrasle Delno ohranjena bronasta noriško-panonska dvogumbasta fi- osebe. Dve lopatici in glavi koželjnice, različne velikosti, a ne bula, najverjetneje tipa Almgren 236g. Rek. dl. 7,6 cm, ohr. š. izrazito. Mogoče je, da pripadata različnima osebama (premer 2,0 cm, v. 2,5 cm. 15 mm in 17 mm). Jasno zraščen obroč teles vretenc kaže na odraslo osebo, starejšo od 25 let. Odlomki treh kolčnih voz 127 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5110b - lov in različna odprtost morda kažejo na moškega in žensko. Del noge in loka bronaste dvogumbaste noriško-panonske fi- Verjetno pri moškem je deloma ohranjena črevnično-križnič bule, najverjetneje tipa Almgren 236g. Noga je trikotno perfori- - na sklepna površina, ki nima več mladostniškega izgleda. Tako rana. Na loku je vrezan cikcak okras. Deformirana v ognju. Ohr. gre verjetno za zrelo ali starejšo odraslo osebo. Dolge kosti so dl. 6,2 cm, ohr. v. 2,3 cm. načina sežiga. Ohranjen je del sklepa spodnje čeljustnice (14 Železni žebljički s stožčasto glavico in trnom kvadratnega prese-mm). Ohranjene korenine zob so povsem razvite. Lobanjski šivi zelo različnih dimenzij, kar lahko kaže na več oseb ali posledico 128 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5119a so zaprti, deloma zaprti ali povsem odprti, nekateri so še zelo noma ukrivljeni. Pr. gl. od 0,8 do 1,3 cm, ohr. dl. od 1,2 do 1,8 cm. ka (21 kosov, od tega 11 izrisanih). Trni so v spodnjem delu veči- nazobčani. Odlomki treh različnih senčnic s sklepom za čelju- stnico, verjetno vsi od odraslih oseb. Odlomek nadočesnega 129 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5119b oboka, ki je precej oster. Dve levi skalnici mladostnika ali odrasle Železni žebljički z gobasto glavico in trnom kvadratnega pre- osebe. Odlomki dolgih kosti, ki so zelo porozni, na nekaterih seka (12 kosov, od tega 5 izrisanih). Trni so v spodnjem delu so vidne tvorbe nove, nezrele kosti. Verjetno gre za patološke ukrivljeni. Pr. gl. od 0,7 do 1,3 cm, ohr. dl. od 1,2 do 1,4 cm. spremembe, aktivne v času smrti. 130 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5306c Živalski ostanki: SE 915 (iz PN 5110) – Indet spec (1 frg. – indet. Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- fr.); Gallus domesticus (1 frg. – tibiotarsus dist.); Aves (27 frg. – seka, z uvito konico. Pr. gl. 1,1 cm, pr. tr. 0,15 cm, ohr. dl. 1,3 cm. Helix pomatia (3 frg. – hišica); SE 442: varia); Gastropoda (2 frg. – hiška); Indet. Spec. (3 frg. – indet. fr.); 131 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, PN 5306d Cepaea (1 frg. – hišica); Gastropoda Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- (10 frg. – hišica); Sus sp. (1 frg. – maxilla z M2). seka. Pr. gl. 1,0 cm, pr. tr. 0,2 cm, ohr. dl. 1,2 cm. Grobni inventar 132 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5233d 122 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5111 Železen žebljiček z okroglo stožčasto glavico in trnom kvadra- Zgornji del koščene igle. Oblikovana je kot steber z bazo in tnega preseka. Trn je v spodnjem delu zvit. Pr. gl. 1,1 cm, rek. dvodelnim kapitelom. Telo je spiralno narebreno. Baza je pr- dl. 1,5 cm. stanasto oblikovana, kakor tudi spodnji del. Dvodelni kapitel je 133 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5233e okrašen s kratkimi poševnimi zarezami. Spodnji del igle je od-Stožčasta glavica železnega žebljička, ovalne oblike, z nastav-lomljen. Igla je bila prežgana. Š. gl. 0,55 cm, pr. igle 0,3–0,4 cm, kom za trn kvadratnega preseka. Vel. gl. 0,8 × 1,0 cm, ohr. dl. ohr. v. 2,9 cm. 1,0 cm. 134 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5306e Železen žebljiček s poškodovano stožčasto glavico in nastav- kom za trn kvadratnega preseka. Dl. 0,6 cm, pr. tr. 0,2 cm, pr. 123 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5112 gl. 0,9 cm. Odlomek zgornjega dela koščene igle s stožčastim zaključkom. Presek igle je okrogel. Š. gl. 0,35 cm, pr. tr. 0,3 cm, ohr. dl. 1,8 cm. 135 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5119c Železni žebljički z gobasto glavico, trni niso ohranjeni (4 kosi, 124 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5115 od tega 2 zrisana). Pr. gl. 1,2 cm, ohr. dl. od 0,4 do 0,6 cm. Bronasta noriško-panonska dvogumbasta fibula tipa Almgren 236g. Dl. 7,6 cm, š. 2,7 cm, v. 2,9 cm. 136 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5233f Gobasta, okrogla glavica železnega žeblja, nepravilne oblike. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 0,5 cm. 228 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 7, merilo 1 : 2. 229 137 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5232c 147 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5233a Železen žebljiček s ploščato pahljačasto glavico in upognje- Trn železnega žeblja ali kline. Presek trna je okrogel. Ohr. dl. nim trnom kvadratnega preseka. Š. gl. 0,8 cm, pr. tr. 0,3 cm, dl. 3,1 cm, pr. tr. 0,4 cm. 2,9 cm. 148 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5233b 138 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5232b Trn železnega žeblja ali kline, ohranjen v dveh delih. Presek trna Železen žebljiček s ploščato pahljačasto glavico in trnom kva- je kvadraten. Rek. ohr. dl. 3,4 cm, vel. tr. 0,3 × 0,3 cm. dl. 3,5 cm. dratnega preseka. Trn je upognjen. Š. gl. 0,7 cm, pr. tr. 0,3 cm, 149 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5120b Trn železnega žeblja ali kline, kvadratnega preseka. Najden v 139 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5232d žari (G157). Ohr. dl. 2,2 cm, pr. tr. 0,15 cm. Železen žebljiček s ploščato pahljačasto glavico in trnom kva SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5232f 151 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5120a-Trn železnega žeblja ali kline. Trn je polkrožno zvit (v zankico). dratnega preseka. Konica je odlomljena. Š. gl. 0,6 cm, pr. tr. Presek trna je okrogel. Najden v žari ( G157 ). Ohr. dl. 2,2 cm, pr. 0,2 cm, ohr. dl. 3,5 cm. tr. 0,25 cm. 141 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5232e 152 0,35 × 0,2 cm, dl. 4,4 cm. Trn železnega žeblja ali kline, kvadratnega preseka. Najden v žari ( G157 ). Ohr. dl. 1,8 cm, pr. tr. 0,2 cm. 140 vokotnega preseka. Konica je odlomljena. Š. gl. 0,8 cm, vel. tr. Železen žebljiček s ploščato pahljačasto glavico in trnom pra- 150 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5120c Železen žebljiček s ploščato pahljačasto glavico in trnom kva SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5233c - Trn železnega žeblja ali kline, v spodnjem delu upognjen. Pre-dratnega preseka. Konica je odlomljena. Š. gl. 0,6 cm, pr. tr. sek trna je kvadraten. Ohr. dl. 1,6 cm, vel. tr. 0,4 × 0,4 cm. 0,25 cm, ohr. dl. 2,8 cm. 142 153 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5233g SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5232a Trije odlomki železnih trnov. Dva sta nepravilnega preseka, tretji Železen žebljiček s ploščato pahljačasto glavico in trnom kva - pa je pravokoten. Š. od 0,4 do 0,8 cm, ohr. dl. od 1,4 do 1,6 cm. dratnega preseka. Š. gl. 0,8 cm, pr. tr. 0,2 cm, dl. 4,0 cm. 143 154 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5306f SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5232g Odlomek železne pločevine podolgovate oblike. Vel. 1,1 × Trn, najverjetneje železnega žebljička, s ploščato pahljačasto 1,8 cm. glavico. Pr. tr. 0,25 cm, ohr. dl. 3,3 cm. 144 155 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5110a SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5306b Kroglasta steklena žara z navzven izvihanim in cevasto zapo-Železen žebelj s ploščato, poškodovano kvadratno glavico. gnjenim robom ustja. Dno je vboklo. Pr. u. 16,4 cm, pr. d. 8,6 cm, Presek trna je nepravilen. Pr. gl. 1,5 cm, pr. tr. 0,3 cm, ohr. dl. rek. v. 9,2 cm. 2,6 cm. 145 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5306a Železen žebelj s poškodovano ploščato glavico in odlomljenim trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 1,2 cm, pr. tr. 0,25 cm, ohr. dl. 4,5 cm. 146 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5121 Železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega preseka. Pr. tr. 0,7 cm, ohr. dl. 8,7 cm. 230 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 7, merilo 1 : 2. 231 156 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5104 Hišasta žara (oblika H 1.3). Trebušasta hišasta žara z odprtino. Rdeč premaz je slabo ohranjen. Del z odprtino je od ostalega dela posode oddeljen z dvema vodoravnima rebroma, razčle- njenima s poševnimi odtisi, vrh se zaključuje s stožčastim gum- bom. Odprtina je trapezoidne oblike. Dno je rahlo vbočeno s poudarjeno stojno ploskvijo. Zgornji del žare je okrašen s ko- leščkanjem. F: HŽ1. B: oranžna. Pr. d. 10,5 cm, nv. pr. 24,4 cm, pr. gumba 2,0 cm, v. 32,2 cm, vel. odprtine 4,75 × 8,8 × 5,4 cm. 232 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 7, merilo 1 : 2. 233 157 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5103 159 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5108 Hišasta žara (oblika H 2.2). Spodnji del bikonične hišaste žare Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja čaše (oblika Č 2). Ustje s trapezoidnimi vratci, brez zgornjega dela. Dno je rahlo vbo- je rahlo izvihano, vrat je narebren. F: N4. B: zunanja površina čeno s poudarjeno stojno ploskvijo. Na zunanji strani so sledi je svetlo rjava, notranja pa do vratu črna. Pr. u. 6,0 cm, ohr. v. temno rdečega premaza. Na spodnjem delu trupa so tri plitve 3,1 cm. široke kanelure. F: HŽ1. B: oranžna. Pr. d. 8,3 cm, nv. pr. 22,0 cm, ohr. v. 21,6 cm, vel. vratc 7,4 × 8,5 × 5,8 cm. 158 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5106 Fina keramika. Čaša (oblika Č 1.2). Ustje je rahlo izvihano in odebeljeno. Vrat je kratek, prehod v rame pa poudarjen. Rame in trup sta okrašena s koleščkanjem. F: N5. B: temno rjavo siva. Pr. u. 5,4 cm, pr. d. 3,2 cm, v. 8,8 cm. 234 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 7, merilo 1 : 2. 235 160 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5105 161 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5109 Fina keramika. Fin lonec z rahlo izvihanim ustjem in narebrenim Fina keramika. Odlomek izvihanega, navzdol zapognjenega vratom ter prstanastim dnom (oblika FL 1). Na zunanji površini ustja posode. Na obeh površinah so sledi rdečega premaza. F: so ohranjene sledi temno rjavega premaza. Posoda je ožga- N2. B: svetlo rjavo oranžna. Vel. 1,3 × 2,2 cm, vel. 1,8 × 2,8 cm. 16,0 cm. na. F: N2. B: lisasta, svetlo rjava. Pr. u. 9,2 cm, pr. d. 5,8 cm, viš. 162 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5107 Fina keramika. Odlomek prstanastega dna sklede. Na zunanji in notranji površini so ohranjene sledi rdečega premaza. F: N2. B: svetlo rdeča. Pr. d. 7,8 cm, ohr. v. 2,2 cm. 163 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5240, PN 5222 Fina keramika. Odlomek roba in ostenja pokrova. Rob je ode- beljen. Na zunanji površini so ostanki rdečega premaza. Na ostenju je plitva široka kanelura. Posoda je delno ožgana. F: N1. B: svetlo rjava. Pr. pok. 13,6 cm, ohr. v. 1,5 cm. 164 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 6582 Groba keramika. Odlomek ostenja lonca, okrašenega z vo- doravnim metličenjem. F: KK1. B: temno rjavo siva. Vel. 3,0 × 2,8 cm. 165 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5113 Kos kristala kamene strele. Je šesterokotnega preseka, s stož- častim zaključkom. Na drugem koncu je poškodovan. Vel. 1,0 × 0,4 cm. 166 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 6578 Kamnit odbitek iz temno rjavega kremena z ohranjenim kor- teksom. Uporabne retuše so vidne na lateralnih robovih. Dl. 1,9 cm, š. 1,7 cm, db. 0,5 cm. 167 SE 915, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5114 Novec: Antoninus Pius (Diva F.)/Dp/kovan od 141/Rom/RIC 1169a/PMBr 1712, t. 10,69 g, vel. 27 × 28 mm. 236 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 7, merilo 1 : 2. 237 168 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5234a 180 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5239 Pet železnih žebljičkov s stožčasto glavico in trnom kvadratne- Odlomek staljenega stekla, morda ročaj (?). Vel. 2,7 × 1,7 cm. 1,2 cm, ohr. dl. od 1,3 do 1,6 cm. ga preseka. Trni so v spodnjem delu ukrivljeni. Pr. gl. od 1,0 do 181 SE 442 grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 6579 Fina keramika. Odlomek ostenja posode. Na zunanji strani je 169 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5234d okrašena s koleščkanjem. F: N1. B: lisasta, bledo rjava do svetlo Železen žebljiček z nepravilno gobasto glavico in trnom kva- siva. Vel. 2,2 × 2,2 cm. dratnega preseka. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,1 cm. 182 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5223 170 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5234b Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja lonca. Rob ustja je Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- stanjšan. F: KK1. B: črna. Vel. 1,8 × 2,4 cm. seka. Pr. gl. 1,2 cm, ohr. dl. 1,6 cm. 183 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5224 171 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5234c Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja lonca. Kos je pre- Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom pravokotnega žgan. F: KK1. B: lisasta, svetlo rjava do temno siva. Vel. 1,8 × preseka. Pr. gl. 1,1 cm, ohr. dl. 1,1 cm. 3,2 cm. 172 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5238a 184 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 6580 Železen žebljiček z močno poškodovano okroglo glavico in tr- Groba keramika. Odlomek ostenja lonca, okrašen z vodorav- nom kvadratnega preseka. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,1 cm. nim metličenjem. F: KK1. B: črna. Vel. 2,6 × 2,0 cm. 173 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5235a 185 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 6581 Železen žebljiček s ploščato pahljačasto glavico. Trn, pravoko- Groba keramika. Odlomek vratu lonca, okrašen z vodoravnim tnega preseka, je odlomljen. Š. gl. 0,7 cm, pr. tr. 0,3 × 0,2 cm, žlebljenjem. F: KK1. B: črna. Vel. 2,3 × 2,5 cm. dl. 3,2 cm. 186 SE 439, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5241c 174 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5235b Nepravilno okrogla gobasta glavica železnega žeblja z nastav- Železen žebljiček s ploščato pahljačasto glavico, ohranjeno v kom za trn, kvadratnega preseka. Močno poškodovana. Vel. gl. dveh delih. Presek trna je kvadraten. Š. gl. 0,6 cm, pr. tr. 0,2 cm, 1,2 × 1,0 cm, ohr. dl. 0,7 cm. rek. dl. 3,6 cm. 187 SE 439, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5241d 175 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5236a Nepravilno okrogla gobasta glavica železnega žeblja. Moč- Železen žebelj s ploščato nepravilno glavico in trnom nepravil- no poškodovana. Trn ni ohranjen. Vel. gl. 1,1 × 1,0 cm, ohr. dl. nega preseka. Pr. gl. 2,5 cm, pr. tr. 0,5 cm, ohr. dl. 2,4 cm. 0,9 cm. 176 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5236b 188 SE 439, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5241a Železen žebelj s ploščato nepravilno glavico in trnom nepra- Železen žebljiček s ploščato pahljačasto glavico in trnom pra- vilnega kvadratnega preseka. Pr. gl. 1,8 cm, pr. tr. 0,3 cm, ohr. vokotnega preseka. Pr. tr. 0,2 cm, ohr. dl. 2,4 cm. dl. 2,1 cm. 189 SE 439, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5241b 177 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5238c Trn železnega žeblja s ploščato pahljačasto glavico in trnom Odlomek večjega železnega žeblja ali kline, pravokotnega pre- kvadratnega preseka. Pr. tr. 0,3 cm, ohr. dl. 2,6 cm. seka. Ohr. š. 1,1 cm, ohr. dl. 2,4 cm. V SE 915 so se nahajali še: amorfen odlomek brona, staljen v 178 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 5238b ognju (0,5 g) (PN 5118), amorfen drobec jantarja iz žare (G156) Zvita železna pločevina (?), pravokotnega preseka. Ohr. š. (0,2 g), odlomki stekla (3 g), odlomki keramike (39 g), drobci 0,5 cm, ohr. dl. 2,8 cm. brona (0,6 g) in amorfni koščki korodiranega železa (41 g). V 179 SE 442, grob 7, sek. V, sonda 15, ožgane gline (8 g) in odlomki keramike (123 g). polnilu SE 442 pa so se nahajali še drobci stekla (1 g), drobci kv. A/25, PN 5237 Delno ohranjen železen prstan s ključem. Ključ je poškodovan. Pr. obroča (zunanji): 2,5 cm, v. 1,3 cm. 238 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 7, merilo 1 : 2. 239 Najdbe v povezavi z grobom 7 194 SE 434a, sek. V, sonda 15, kv. A/25, OBD 1410 190 Fina keramika. Odlomek izvihanega odebeljenega ustja in oste- SE 945, sek. V, sonda 15, kv. A/25, OBD 1378 Kadilnica. Del ustja in ostenja kadilnice (oblika Ka 1). Ostenje ostanki rdečega premaza. Odlomek je prežgan. F: N1a. B: lisa nja finega krožnika (oblika FK 2). Na notranji površini so vidni je okrašeno s tremi vodoravnimi plastičnimi rebri. Rob ustja in sta, rdeča do črna. Pr. u. 22,0 cm, ohr. v. 2,0 cm. -rebra so okrašeni s poševnim odtiskovanjem šila. Odlomek je delno ožgan. F: N1/N2. B: svetlo rdeče rumena. Pr. u. 20,0 cm, 195 SE 434a, sek. V, sonda 15, kv. A/25, OBD 1367 ohr. v. 7,2 cm. Fina keramika. Odlomek izvihanega odebeljenega ustja in oste- 191 nja finega krožnika (oblika FK 2). Na notranji površini so vidni SE 434a, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 1243a Bronasta enogumbasta fibula. Dl. 5,4 cm, š. 2,0 cm, v. 1,9 cm. sta, rdeča do črna. Vel. 2,7 × 4,8 cm. ostanki rdečega premaza. Odlomek je prežgan. F: N1a. B: lisa- 192 SE 434a, sek. V, sonda 15, kv. A/25, PN 1243b 196 SE 434a, sek. V, sonda 15, kv. A/25, OBD SE 434a–1 Odlomka sploščenih glavic dveh bronastih igel s trni ovalnega Prazgodovinska lončenina. Odlomek uvihanega ustja in ostenja preseka. Š. gl. 0,5 cm, ohr. dl. od 0,9 do 1,6 cm. sklede, izdelane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase 193 SE 434a, sek. V, sonda 15, kv. A/25, OBD 1409 (kremen, sljuda, organski delci). Gladka površina je svetlo rdeče Tera sigilata. Odlomek dna sigilatnega krožnika. Na zunanji in rjava, poškodovana. Pr. u. 22,8 cm, ohr. v. 2,9 cm. notranji površini je slabo ohranjen rdeč premaz. Dno je okraše- no s kanelurama in pasom peresnega okrasa. F: TS2. B: bledo rjava. Vel. 2,8 × 3,0 cm. 240 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 190 SE 945, 191–196 SE 434a; merilo 1 : 2. 241 Grob 8 – SE 906a/SE 906, sek. V, grobna parcela A, sonda M 1 : 20 8, kv. A/24 Preprosta grobna jama, pokop v žari (oblika Ža3), enojen pokop. Opis: grob leži v vzhodnem delu grobne parcele A, tik ob 906 906a G198 vzhodnem robu groba 15, vendar stratigrafsko nad njim. Grob-na jama (SE 906a), verjetno krožne tlorisne oblike, je bila po- škodovana z recentnim vkopom telefonskega kabla (SE 406a/ SE 407/SE 410/SE 419/SE 406) in z vkopom testne sonde. V grobno jamo je bil položen fin lonec v funkciji žare (G198) s sežganimi kostmi ter nezoglenelim strokom česna. V njem so bili najdeni še odlomki balzamarija (G197), pod njim pa majhen kristal kamene strele (G199). V polnilu groba (SE 906), sestavlje- vidni izraziti osteofiti in šmorlovi vozli. Verjetno gre za zrelo ali nem iz temno rumenkasto rjave (10YR 3/4), fine, dokaj prhke starejšo odraslo osebo, morda za moškega. peščene ilovice, ni bilo zaznati sledov žganine. Rastlinski ostanki: česen, Allium Sativum (?), nezoglenel (?) Dimenzije grobne jame: ohranjena velikost 0,54 × 0,38 m, strok česna. globina 0,20 m. Grobni inventar Datacija: 2. stoletje. Kostni ostanki: SE 906, PN 584 – teža: 882,35 g (lobanja – Vodoravno izvihano ustje in del vratu balzamarija. Pr. u. (zuna-79,54 g, 46 mm; rebra – 22,72 g, 59 mm; vretenca – 29,01 g, 38 197 SE 906, grob 8, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5242 nji) 3,35 cm, ohr. v. 5,4 cm. mm; dlani/stopala – 9,2 g, 19 mm; medenični obroč – 5,99 g, 34 mm; dolge kosti– 353,31 g, 67 mm; nedoločljivo – 382,58 g, 198 SE 906, grob 8, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 584 39 mm). Barva: črna do bela. Patologija: na telesu vretenca so Fina keramika. Deloma ohranjen fin lonec (oblika FL 3). Ustje vidni osteofiti in šmorlovi vozli. je horizontalno izvihano, vrat je kratek, poševen in narebren. Opis: ohranjeni odlomki lobanje so precej robustni, zatilnična nizki nogi. Na dnu je grafit. Fin lonec je bil v grobu v funkciji Poudarjen je prehod v močno zaobljeno telo, ki se zožuje proti izboklina je izražena. Kolčni vozel je ozek. Nekateri lobanjski šivi žare. F: N3. B: prežgan. Pr. u. 14,5 cm, pr. d. 7,0 cm, v. 23,5 cm. so povsem zraščeni. Vretenčni obroč je zraščen, na vretencih so 199 SE 906, grob 8, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5123 Odlomek kristala kamene strele, šesterokotnega preseka, s pi- ramidalnim zaključkom. Ležal je pod žaro. Vel. 0,7 × 0,25 cm. 242 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 8, merilo 1 : 2. 243 Grob 9 – SE 908a/SE 908, sek. V, grobna parcela A, sonda Dimenzije grobne jame: 0,56 × 0,50 m, globina 0,26 m. 8, kv. A/24 Datacija: 2. stoletje. Preprosta grobna jama, pokop v žari (oblika Ža3), enojen Kostni ostanki: SE 908 – teža: 37,2 g (lobanja – 14,85 g, 21 mm; pokop. rebra – 3,39 g, 22 mm; dolge kosti – 2,69 g, 20 mm; nedoločlji-Opis: grob se je nahajal znotraj grobne parcele A, ob ograji, v vo – 16,27 g, 10 mm). Drugo: majhna polžja hišica. Barva: bela, njenem severozahodnem vogalu. Grobna jama (SE 908a), ne-redko temno siva. pravilne okrogle tlorisne oblike in U-preseka, je bila do 0,26 m Opis: nekateri odlomki imajo ostre, odprte lobanjske šive. Kro-vkopana v rjavo ilovnato peščeno plast. Na dno grobne jame je na stalnega zgornjega prvega kočnika je le deloma razvita bila najprej raztresena žganina, na njo pa je bil položen lonec v (3,5–4,5 let). funkciji žare ( G202 ) (brez zgornjega dela). V jami so bili najde- ni še odlomki balzamarija (G201) in dva dela železnega noža Grobni inventar s koščenim držajem ( G200 ). Vrh groba je bil deloma uničen ob gradnji magistralne ceste. Vzhodno od groba je ležal žival- 200 SE 909, grob 9, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5243, PN ski zob, jugovzhodno pa živalska kost, ki morda predstavljata 5126 grobni ritual ob pokopu ali kasneje. Del zložljivega noža s koščenim ročajem. Predmet je prežgan. Ohr. dl. 5,1 cm, š. od 1,5 do 2,3 cm, ohr. dl. 2,3 cm, š. 0,9 cm. B 201 SE 909, grob 9, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5303 Balzamarij s široko izvihanim ustjem in nizkim sploščenim tru- pom iz dekoloriranega stekla. Na dnu je zelo slabo viden žig PATRIMONI. Pr. u. 6,4 cm, pr. d. 5,8 cm, v. 5,2 cm. 202 SE 909, grob 9, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5124 Groba keramika. Delno ohranjen lonec (oblika L 1.1), okrašen s A poševnim metličenjem, manjka zgornji del. Trup lonca je zaob- 149,76 A B ljen, dno je rahlo vboklo. Lonec je bil v grobu v funkciji žare. F: M 1 : 20 KK1. B: lisasta, rjava do črna. Pr. d. 9,0 cm, ohr. v. 18,0 cm. 908 908a V SE 908 so se nahajali še odlomki keramike (23 g). 244 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 9, merilo 1 : 2. 245 Grob 11 – SE 910a/SE 910, sek. V, grobna parcela A, sonda M 1 : 20 8, kv. A/24 Preprosta grobna jama, pokop v žari (oblika Ža3), enojen pokop. Opis: grob se je nahajal znotraj grobne parcele A, v njenem B severovzhodnem delu. Vrh groba je bil deloma uničen verjetno že ob gradnji nekdanje magistralne ceste leta 1958. Grobna jama (SE 910a), nepravilne krožne oblike in U-preseka, je bila A vkopana do 0,10 m v prodnato geološko plast (SE 405). Na dno G219 jame je bila položena žganina, na njo pa lonec (G219), v funk- ciji žare. Manjkal mu je zgornji del. V njem so bili razen žganih kosti najdeni tudi odlomki steklenega balzamarija (G218) in sre- A B brni okov s šestimi zakovicami ( G204 ). Tudi prostor okoli je bil 149,81 zasut z žganino, pomešano s temno rumenkasto rjavo (10YR 3/2), dokaj prhko peščeno ilovico in kamenčki (SE 910), v njej je 910 910a bilo najdenih precej pridatkov, med njimi enodelna srebrna pa-sna spona D- oblike (G203), odlomki srebrnega okova (G205), bronast prstan (G206), železen prstan z gemo iz jaspisa (G207), deli več železnih predmetov (G212–G217), več kot 20 železnih žebljičkov (G210–G211), odlomki stekla in keramike ter bronast novec (G220), močno poškodovan v ognju. Dimenzije grobne jame: 1,00 × 0,60 m, globina 0,08–0,10 m. Datacija: 2. stoletje. Kostni ostanki: SE 910 – teža: 835,81 g (lobanja – 61,34 g, 22 mm; rebra – 11,62 g, 19 mm; vretenca – 7,97 g, 23 mm; ra- menski obroč – 2,25 g, 12 mm; dlani/stopala – 1,19 g, 13 mm; medenični obroč – 4,85 g, 16 mm; dolge kosti – 220,98 g, 29 mm; nedoločljiv – 525,61 g, 17 mm). Barva: temno modra do bela. Drugo: živalske kosti. Opis: odlomki lobanjskih kosti izgledajo robustno, tudi odlom- ki dolgih kosti. Zatilnična izboklina je izrazita. Sicer skromno ohranjena vretenca imajo zraščen vretenčni obroč. Ohranjenih je tudi nekaj zob oz. korenin, predvsem kočnikov in ličnikov, korenine so povsem razvite. Verjetno gre za odraslo osebo, morda moškega. 246 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grobni inventar 209 SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5138 203 Železni žebljički (21 kosov), izrisanih je osem. Trni žebljičkov so SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5246 Srebrna enodelna pasna spona „D“ oblike. Okvir je narejen iz kvadratne oblike in stožčaste, nekatere s fasetirano površino. kvadratnega preseka in večinoma uviti na koncih. Glavice so tanke pločevine, srčaste ali „D“ oblike, z navznoter zvitim kon- Dl. od 1,1 do 1,7 cm, pr. gl. od 0,4 do 0,7 cm, pr. tr. od 0,1 do cem. Notranja prečka, ki ima funkcijo osi za trn, je ozka in se 0,2 cm. Skupna teža je 8 g. proti koncu razširi v rahlo zvita krilca. Z nje se nadaljuje zunanja prečka za pritrjevanje spone za pas. Je pravokotne oblike in perforirana. Ohranjen je tudi trn pasne spone. Dl. 2,4 cm, š. 1,9 cm, db. 0,6 cm. 204 SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5245 Srebrn pasni okov, pravokotne oblike, narejen iz zelo tanke, gla- jene srebrne pločevine s pravokotno perforacijo. Okov ima na daljši strani po tri majhne zakovice (skupno šest), z okroglimi gla- 210 SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 6956 vicami. Okov je v celoti ohranjen. Dl. 5,1 cm, š. 2,0 cm, db. okova Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- pod 0,1 cm, v. zakovice 0,5 cm. seka. Korodiran. Pr. gl. 0,6 cm, dl. 1,2 cm. 211 SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5134 Večji železen klin s ploščato nepravilno pravokotno glavo. Trn je kvadratnega preseka. Konec je zvit. Vel. gl. 2,0 × 1,5 cm, dl. 9,3 cm, š. tr. 0,4 cm. 205 SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5131 En večji in dva manjša odlomka srebrnega okova. Večji ima razdelano obliko – trebušasto srčasti osrednji del, s profilacijo in polovično ohranjeno luknjo za pritrjevanje. Zgornji del ima obliko pravokotne ploščice, ki je okrašena z vrezano črto. Vel. 1,4 × 1,1 cm, db. pod 0,1 cm. 206 SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5133 Bronast prstan romboidnega preseka. Na vrhu ima odebelitev. Vel. 2,3 × 2,5 cm, pr. 0,4 cm. 207 SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5250b Delno ohranjen železen prstan z gemo iz jaspisa (?). Na gemi 212 SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, je upodobitev grozda. Ohr. pr. 0,9 cm, pr. preseka 0,1 × 0,15 cm, kv. A/24, PN 5135 db.0,4 cm. Železen žebelj s ploščato nepravilno okroglo glavo. Trn je kva- dratnega preseka, konica je odlomljena. Vel. gl. 1,9 × 1,6 cm, dl. 8,5 cm, š. tr. 0,7 cm. 208 SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5250a Delno ohranjen železen okov. Na vrhnji strani je okrašen s krož- ci in dvema vzporednima rebroma zapolnjenima s srebrno in- tarzijo. Dl. 4,0 cm, š. 1,4 cm. 247 213 SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5139 218 SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5129 Železen trn kline ali žeblja, pravokotnega preseka. Ohr. dl. Del vboklega dna balzamarija s sploščenim trupom iz dekolo- 2,8 cm, vel. tr. 0,3–0,4 cm. riranega stekla. Pr. d. 8,4 cm, ohr. v. 0,8 cm. 214 SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5136 219 SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5127 Odlomljena železna konica, kvadratnega preseka. Na vrhnjem Groba keramika. Prstanasto dno in del ostenja lonca. Zunanja delu sta ohranjeni dve zarezi. Ohr. dl. 3,0 cm, pr. tr. 0,2 cm. površina je okrašena z metličenjem. Lonec je bil v grobu v funk- 215 ciji žare. F: KK1. B: zunanja površina je lisasta, rjava do temno SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5137 siva, notranja pa rjava. Pr. d. 15,2 cm, ohr. v. 9,8 cm. Odlomljena železna konica, pravokotnega preseka. Ohr. dl. 3,1 cm, pr. tr. 0,2 × 0,15 cm. 220 SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5132 216 Novec: Hadrianus/As/kovan 124–138/Rom/RIC ?/PMBr 1711, SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5248 ožgan, t. 8,48 g, vel. 25,5 × 26,5 mm. Odlomljena železna konica, kvadratnega preseka. Ohr. dl. 3,6 cm, pr. tr. 0,2 cm. 217 SE 910, grob 11, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5249 Odlomljena železna konica, kvadratnega preseka. Ohr. dl. 1,8 cm, pr. tr. 0,1 cm. V SE 910 so se nahajali še: odlomek bronaste pločevine (0,3 g) (PN 5247), drobci posode iz dekoloriranega stekla (3 g) (PN 5130) in drobci druge steklene posode (3 g) (PN 5244) ter amorfni koščki korodiranega železa (34 g). 248 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 11, merilo 1 : 2. 249 Grob 12 – SE 909a/SE 909, SE 916, sek. V, grobna parcela Datacija: konec 1. ali 2. stoletje (?). A, sonda 15, kv. A/24 Kostni ostanki: SE 909 – teža: nedoločljivo – 3,78 g, 51 mm. Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), Barva: umazano bela. enojen pokop. Opis: drobci sežganih kosti in deli debel treh nesežganih od-Opis: grob se je nahajal v jugovzhodnem vogalu grobne lomkov debel dolgih kosti otroka. Verjetno gre za stegnenico parcele A, pod ruševino grobne ograje SE 425. Grobna jama in golenico. Kosti so močno poškodovane, a okvirna izmera (SE 909a), ovalne oblike, je bila vkopana 0,25 m v rjavo ilovnato stegnenice (okoli 60 mm) kaže na dojenčka. Sežgane kosti so peščeno plast. V jamo je bila položena žganina z žganimi kost-nedoločljive, lahko so tudi živalske. mi, pomešana z zelo temno sivo, fino, dokaj sprijemljivo pešče-Grobni inventar no ilovico in peskom (SE 909) ter najdbami odlomkov amfore koščkov staljenega stekla in odlomkov bronaste amorfne plo Železni žebljički (21 kosov) s stožčasto glavico in trnom kva- - dratnega preseka. Trn je pri večini zvit navzgor. Izrisanih je 7 čevine. Čez grob je bil položen kamen preperelega peščenjaka, železnih žebljičkov ( (G228), keramičnega posodja (G224–G226), oljenke (G227), 221 SE 909, grob 12, sek. V, sonda 15, kv. A/24, PN 5145 G221 – G223 ), kamnitega odbitka ( G229 ), velikosti 70 × 30 cm in debeline 10 cm, s še šestimi manjšimi primerkov. Dodatno sta v skupini še dva trna kvadratnega pre- seka. Pr. gl. od 0,4 do 0,8 cm, ohr. dl. od 1,0 do 1,4 cm, pr. tr. od kamni (SE 916). Vse skupaj je prekrivala ruševina SE 425. Grob 12 0,1 do 0,2 cm, skupna teža 8 g. je na severni strani delno poškodoval vkop jarka za telefonski kabel (SE 406a/SE 407/SE 410/SE 419/SE 406). 222 SE 909, grob 12, sek. V, sonda 15, kv. A/24, PN 6957 Dimenzije grobne jame: Železen žebljiček z večjo stožčasto glavico in zakrivljenim tr- 0,8 × 0,47 m, globina 0,25 m. nom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,6 cm, dl. 1,2 cm. 223 SE 909, grob 12, sek. V, sonda 15, kv. A/24, PN 6958 M 1 : 20 Železen žebljiček s stožčasto glavico in zakrivljenim trnom kva- dratnega preseka. Pr. gl. 0,8 cm. dl. 1,4 cm. B 224 SE 909, grob 12, sek. V, sonda 15, kv. A/24, PN 5141 Fina keramika. Odlomek izvihanega odebeljenega ustja in dela vratu vrča z izlivom. F: N1. B: svetlo rjavo rdeča. Vel. 4,4 × 3,3 cm. 916 225 SE 909, grob 12, sek. V, sonda 15, kv. A/24, PN 6584 Groba keramika. Lonec, del ramena in trupa, okrašen z metli- častim okrasom. F: KK2. B: temno siva do črna. Rek. vel. 7,4 × 7,2 cm. A 226 SE 909, grob 12, sek. V, sonda 15, kv. A/24, PN 6583 Groba keramika. Spodnji del trupa lonca, okrašenega z metli- A B častim okrasom. F: KK2. B: temno siva do črna. Ohr. pr. 17,0 cm, 150,05 ohr. v. 7,5 cm. 227 SE 909, grob 12, sek. V, sonda 15, kv. A/24, PN 5142 909a 909 Pečatna oljenka. Rame in del ostenja pečatne oljenke. F: O2. B: rjava. Dl. 4,5 cm, ohr. v. 2,2 cm. 228 SE 909, grob 12, sek. V, sonda 15, kv. A/24, PN 5140 Transportno posodje. Rame in del vratu male amfore, tip Dres- sel 6B. F: A1. B: rdeče rjava. Ohr. pr. 18,5 cm, ohr. v. 12,8 cm. 229 SE 909, grob 12, sek. V, sonda 15, kv. A/24, PN 6788 Kamnit odbitek iz svetlo sivega kremena. Vel. 2,1 × 1,0 × 0,5 cm. V SE 909 so se nahajali še: odlomka staljenega stekla (3 g) (PN 5143), amorfna odlomka bronaste pločevine (0,5 g) (PN 5144), amorfni kos železa (0,5 g), obtolčen prodnik (6 g) in odlomki keramike (31 g). 250 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 12, merilo 1 : 2. 251 Grob 14 – SE 917a/SE 449, SE 917, sek. V, sonda 15, kv. A/26–27 Grobna jama s konstrukcijo, s kamenjem obložena grobna jama (oblika Žb2), brez pokopa. Opis: grobna jama, nepravilne pravokotne oblike (SE 917a), je bila vkopana v rjavo ilovnato geološko plast (SE 432). Stene vkopa so bile obložene z nepravilnimi kamni različnih dimenzij, mestoma vezanih z malto (SE 449). Kamnita groblja večjih lo- mljencev in prodnikov, na vrhu katere je bil velik kamen kot po- krov groba (SE 449), je prekrivala tudi vrhnji del vkopa (SE 917a). Ob zahodni stranici je bil iz kamnov sestavljen blok, ki spominja na poličko, vendar je bila zgornja površina neravna. Možno je, da bi to lahko bil temelj za kakšno nadgradnjo. Grobna jama je bila zapolnjena z olivno rjavo, dokaj sprijeto peščeno ilovico (SE 917), brez sledov žganine. Konstrukcija je bila morda zgra- jena kot grobna, ampak ni bila izkoriščena za pokop. Tudi ni izključeno, da gre za morda za kenotaf. Okoli strukture je bilo nekaj skupkov kamenja, ki bi lahko bili z njo povezani. Dimenzije grobne jame: 1,65 × 1,10 m, globina 0,38 m. Datacija: /. Brez grobnega inventarja. M 1 : 20 A 449 B 149,96 A B 917 917a 252 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 15 – SE 918a/SE 416, SE 918, SE 922, sek. V, grobna M 1 : 20 parcela A, sonda 8, kv. A/24 Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojni pokop. Opis: grob 15 je bil centralni grob v grobni parceli A. Grobna jama (SE 918a) je bila pravokotne oblike z za A- obljenimi vogali, vkopana od 0,30 m do 0,35 v prodnato geološko osnovo SE 405 in SE 423. Stene groba so bile močno ožgane, rdeče oranžne barve. Na dnu jame je bila približno dvajset centimetrov debela plast žganine z ostanki kalciniranih kosti (SE 922), nad njo pa temno sivo rjava (2.5Y 3/2), fina, dokaj sprijemljiva peščena ilovica s posameznimi večjimi kamni in najdbami (SE 918). Nad polnilom SE 918 so bili evidentirani ožgani kamni, odkriti že pri kopanju sonde 8 (SE 416). Jugozahodni vogal groba je bil poškodovan z recentnim vkopom telefonskega ka- bla (SE 406a/SE 407, SE 410, SE 412, SE 406). Najdbe so se večinoma koncentrirale v vzhodnem delu B groba. Na prostoru 30 × 30 cm so ležali trije jantarni pred- meti, deli toaletnega pribora, ki sodijo med najlepše najd- be na najdišču. V žganini (SE 922) je ležala reliefna ploščica A B z motivom mitološke scene ( G230 ), ki je bila najdena pre-149,68 lomljena na dva dela, v vrhnjem polnilu groba (SE 918) pa 907 sta ležali ploščica z reliefom psice s tremi mladiči ( G236 ) in 918 steklenička za dišave v obliki ploščate amfore ( G237 ). 918a V severozahodnem vogalu groba je bila v žganino SE 922 922 položena keramična skleda ( G235 ), v severovzhodnem vogalu pa steklen balzamarij (G232). Ob obeh pa so ležali odlomki oljenk – ene s pečatom (F)ORT(IS) (G234) in druge z reliefom majhne amfore (G233). Nedaleč od njiju je v žganini ležal še velik železen klin (G231), v zgornjem polnilu SE 918 pa kos svinčene ploščice (G240). V polnilu groba SE 918 sta bila najdena še dva železna žeblja (G238–G239) in odlomek steklene žare (G241). V primeru groba 15 gre verjetno za ostaline sežiga trupla v grobni jami (bustum). Za to govori pravokotna oblika sicer žganega groba, količina žganine, pomešane z ostanki kalci- niranih kosti, ki enakomerno pokriva dno groba, ter seveda ožgane stene, ki so zanesljivo posledica visoke temperature. Dimenzije grobne jame: 1,75 × 1,15 m, globina od 0,30 m do 0,35 m. Datacija: druga polovica 1. oziroma prva polovica 2. stoletja. Kostni ostanki: SE 918 – teža: 431,87 g (lobanja – 112,86 g, 37 mm; rebra – 10,30 g, 29 mm; vretenca – 2,55 g, 15 mm; mede- nični obroč – 33,2 g, 47 mm; pogačica – 1,62 g, 18 mm; dolge kosti – 67 mm, 185,24 g; nedoločljivo – 84,38 g, 27 mm). Dru- go: živalske kosti. Opombe: na dolgih kosteh so ostanki železa. Opis: lobanjske kosti izgledajo robustno, zatilnična izboklina je izražena. Deloma ohranjeni lobanjski šivi so zraščeni. Prisotni sta obe skalnici, leva je temno modra, desna je povsem bela. Kosti so povsem razvite, verjetno gre za zrelo ali starejšo odra- slo osebo, morda moškega. 253 Grobni inventar 232 SE 922, grob 15, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5150 230 Balzamarij s široko izvihanim ustjem z zataljenim robom, neko- SE 922, grob 15, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5152 Jantarni pokrov skrinjice z mitološkim motivom. Oblikovan je ostenje. Pr. u. 5,9 cm, pr. d. 7,1 cm, v. 11,8 cm. liko širšim vratom in zajedo na prehodu v nekoliko sploščeno kot školjka podolgovate ovalne oblike. Na levem delu je upo- dobljen delfin (glava obrnjena proti centru, telo zvito, plavut 233 SE 922, grob 15, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5147 dvignjena navzgor), na desnem delu pa morsko bitje oz. hipo- Slabo ohranjena volutna oljenka z reliefom na disku, tip Loe- kamp, pol konj, pol riba. Ozadje je prekrito z valovitimi črtami, schcke I. Ohranjen je del dna ostenja in reliefa z upodobitvijo ki predstavljajo morje. Ohranjena je v dveh delih. Na površini amfore. Oljenka je delno ožgana. F: O1. Ohr. dl. 7,0 cm, ohr. š. ohranjen napis črk P, A, K in A. Vel. 9,4 × 6,0 cm. Barva: rjavo 4,2 cm, ohr. v. 2,4 cm. rdeča. Dl. 9,4 cm, š. 6,0 cm, v. 0,4–1,8 cm. 234 SE 922, grob 15, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5122 Pečatna oljenka. Delno ohranjen spodnji del pečatne oljenke z delom žiga. Na enem fragmentu dna je ohranjen pečat z napisom..ORT.., najverjetneje FORTIS. Oljenka je ožgana. F: O2. Dl. 10,8 cm, š. 6,8 cm, ohr. v. 2,9 cm. 231 SE 922, grob 15, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5156 Železen klin z glavico kvadratnega oziroma pravokotnega pre- seka. Trn je kvadratnega preseka. Je rahlo ukrivljen. Dl. 9,0 cm, vel. gl. 1,0 × 1,2 cm, š. tr. 0,7 cm. 254 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 15, merilo 1 : 2. 255 235 SE 922, SE 918, grob 15, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 239 SE 918, grob 15, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5157 5146 + 5148 Večji železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kva- Fina keramika. Bikonična skledica z izvihanim in navzgor zapo- dratnega preseka. Konica je odlomljena. Pr. gl. 2,15 cm, ohr. v. gnjenim ustjem (oblika S 9). Rob ustja je navznoter odebeljen. 10,1 cm, š. tr. 0,8 cm. Na zunanji in notranji površini so sledi rdečega premaza. Poso- da je delno ožgana. F: N2. Pr. u. 13,0 cm, pr. d. 6,7 cm, v. 4,7 cm, š. 14,2 cm. 236 SE 918, grob 15, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5151 Jantarna okrasna reliefna ploščica z motivom volkulje ali psice v pol ležečem položaju s tremi mladiči (dva sta na spodnjem delu ploščice, pod nogami psice, eden je na zgornji strani, na njenem hrbtu). Zadnja stran ploščice je nepravilne oblike. Bar- va: rjavo rdeča. Dl. 6,3 cm, š. 6,1 cm, db. 2,0 cm. 237 SE 918, grob 15, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5153 Okrasna jantarna steklenička v obliki amfore. Ustje je delno poškodovano, izvihano, vrat je kratek. Telo je ovalno ploščate strani, zraven ročaja, je izdelana ovalna luknja. Barva: rjavo rde- Svinčena ploščica nepravilne oblike. V preseku je vidno, da je oblike, na ramenu sta kratka ročaja, na vrhu zašiljena. Na desni 240 SE 918, grob 15, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5154 ča. Pr. u. 1,4 cm, v. 6,2 cm, š. 5,2 cm, db. 1,9 cm. kos sestavljen iz več tanjših ploščatih delov, medsebojno stalje- nih. Vel. 4,6 × 3,2 cm. 241 SE 918, grob 15, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5149 Odlomek navzven in navzdol zapognjenega odebeljenega ustja in vratu steklene žare. Pr. vratu 7,7 cm, ohr. v. 1,4 cm. V SE 918 so se nahajali še odlomki keramike (61 g), koščki amorfnega korodiranega železa (1 g) in drobci stekla (1 g). 238 SE 918, grob 15, sek. V, sonda 8, kv. A/24, PN 5155 Velik železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadra- tnega preseka. Pr. gl. 2,7 cm, v. 15,3 cm, š. tr. 0,7 cm. 256 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 15, merilo 1 : 2. 257 Grob 16 – SE 913a/SE 913, SE 914, sek. V, sonda 14, kv. morda deli skrinjice (G246), deli železnih žebljičkov in žebljev A/21–22 (npr. G249–G258). V jugovzhodnem vogalu groba sta bila po- Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojni ložena stekleni balzamarij z vboklim dnom (G259) in steklenica pokop. z dolgim cevastim vratom (G260). Nekoliko bolj proti sredini Opis: grobna jama (SE 913a), pravokotne tlorisne oblike z za- SE 913 pa so se nahajali še: modre steklene jagode ( groba pa je ležala jantarna preslica (G242). V polnilu groba obljenimi vogali, velikosti 2,10 m × 1,05 m, je bila vkopana do G269 G267– 0,30 m v prodnato geološko osnovo (SE 405) in deloma v rjavo ga rezila ( ), bronasta igla (G263), koščena igla (G262), deli železne-ilovnato sterilno plast (SE 423). Stene groba so močno ožga- keramično posodje ( G264), drugi deli železnih predmetov (G265–G266), ne, do db. 2 cm. Ožganost je dobro vidna predvsem na južni ( G270–G282), deli transportnega posodja G283–G284) in novec (G285). strani, medtem ko na severnem robu groba ni tako očitna. Na dnu jame je bila deponirana približno 7 do 10 cm debela plast Dimenzije grobne jame: 2,10 × 1,05 m, ohranjena globina žganine (SE 914) z ostanki sežganega lesa. Gre za sežig trupla 0,30 m. v grobni jami (bustum). Za to govori podolgovata oblika sicer Datacija: 2. stoletje. žganega groba, debela plast žganine, pomešane z ostanki kal-Kostni ostanki : SE 913 – teža: 71 g (lobanja – 6,6 g, 26 mm; ciniranih kosti, ki enakomerno pokriva dno groba ter ožgane rebra – 1,03 g, 25 mm, dolge kosti – 20,93 g, 43 mm; nedolo-stene, ki so nastale zaradi visoke temperature. Grobna jama čljivo – 19,36 g, 22 mm). Barva: temno modra do bela. Drugo: je zapolnjena s temno sivo rjavo fino, sprijeto, peščeno ilovico živalske kosti. (SE 913). V žganini (SE 914) so ležali jantarna preslica ( G242 ), več delov koščenih igel (G243–G245), dva bronasta ključa Opis: kosti so povsem razvite, verjetno gre za odraslo osebo. (G247–G248), več odlomkov bronaste pločevine z držajem, 258 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 20 A G242 B G260 G259 A B 149,31 913 913a 914 914 914 914 Grobni inventar 243 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5172 242 Koščena igla z ovalno-okroglo glavico in trnom okroglega pre- SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. seka. Dl. 7,8 cm, vel. gl. 0,5 × 0,3 cm, pr. tr. 0,3 cm. A/21–22, PN 5171 Jantarna preslica, nanizana na bronasti žici. Na 244 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5174 eni strani je zaključena z manjšo okroglo košče- Dva odlomka koščene igle z nepravilno okroglo glavico in tr- no jagodo. Preslico sestavljajo štiri daljše, profili- nom okroglega preseka. Rek. dl. 4,1 cm, pr. gl. 0,3 cm, pr. tr. rane tordirane jantarne jagode, tri diskaste jago- 0,25 cm. de na koncu in v sredini ter štiri manjše ploščate 245 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5173 jagode. Dl. preslice 20,2 cm, pr. diskastih jagod Zgornji del koščene igle z ovalno-okroglo glavico in trnom 2,2 cm, pr. tordiranih jagod 1,7 cm. okroglega preseka. Ohr. dl. 3,0 cm, pr. gl. 0,25 cm, pr. tr. 0,3 cm. 246 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5305a–c, PN 5179 Del okovja bronaste skrinjice, ohranjena ročaja, dva zatiča, pločevinasta obloga, 24 odlomkov bronaste pločevine in en odlomek amorfnega brona (skupna teža 15 g). A) vel. 6,3 × 6,8 cm, b) dl. 0,5 cm, š. 2,0 cm, c) vel. 2,3 × 2,8 cm. 259 247 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5178 252 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5186 Bronast ključ. Zgornji del je podolgovate pravokotne oblike s Železen žebelj z oglato ploščato glavico in trnom kvadratnega krožnim zaključkom na vrhu, ki je perforiran. Spodnji funkcio- preseka. Ohr. dl. 7,7 cm, š. tr. 0,7 cm, vel. gl. 2,0 × 2,6 cm. nalni podaljšek je L-oblikovan z ohranjenimi tremi zobci na eni strani. Dl. 5,5 cm, š. 2,3 cm, db. 1,8 cm, š. gl. 1,9 cm. 248 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5177 Delno ohranjen bronast ključ. Manjka mu glavica. Ohranjena sta osrednji pravokotni del ključa in spodnji funkcionalni po- daljšek L-oblike s tremi zobci na eni strani. Ohr. dl. 4,5 cm, ohr. š. 1,9 cm, db. 0,5 cm. 253 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5185 Železen žebelj z nepravilno trikotno ploščato glavico in trnom kvadratnega preseka. Konica trna je odlomljena. Ohr. dl. 5,5 cm, š. gl. 1,8 cm, š. tr. 0,7 cm. 254 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5181a 249 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN Dva odlomka trna železnega žeblja ali kline, kvadratnega pre- 5182a seka. Rek. ohr. dl. 3,5 cm, š. 0,4 cm. Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom pravokotnega preseka. Poškodovan v ognju. Ohr. dl. 1,3 cm, š. gl. 0,8 cm, š. 255 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5181b tr. 0,15 cm. Odlomek trna železnega žeblja ali kline, pravokotnega preseka. Ohr. dl. 2,5 cm, š. 0,5 × 0,4 cm. 250 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 256 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5181c 5182b Odlomek trna železnega žeblja ali kline, kvadratnega preseka. Železen žebljiček z ovalno stožčasto, močno poškodovano gla - Ohr. dl. 3,2 cm, š. 0,3 cm. vico in trnom kvadratnega preseka. Poškodovan v ognju. Ohr. dl. 1,5 cm, š. gl. 0,8 cm, š. tr. 0,2 cm. 257 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 251 5170a SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5182c Odlomki trna železnega žeblja ali kline, kvadratnega preseka. Železen žebljiček z nepravilno okroglo ploščato glavico in tr-Ohr. dl. 3,5 cm, š. 0,3 cm. nom pravokotnega preseka. Konica trna je odlomljena. Poško-dovan v ognju. Ohr. dl. 1,3 cm, š. gl. 1,0 cm, š. tr. 0,15 cm. 258 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5170b Dva odlomka trna železnega žeblja ali kline, nepravilnega pre- seka. Poškodovana v ognju. Ohr. dl. 5,0 cm, š. 0,5 cm. 260 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 16, merilo 1 : 2. 261 259 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5168 261 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5167 Spodnji del balzamarija z vboklim dnom. Na dnu žig MS. Pr. d. Odlomek široko izvihanega in cevasto navznoter zapognjene- 9,2 cm, rek. v. 17,3 cm. ga ustja stekleničke. Pr. u. 4,0 cm, ohr. v. 0,8 cm. 262 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5175 Trije odlomki koščene igle okroglega preseka. Prežgana. Rek. ohr. dl. 2,8 cm, pr. tr. 0,3 cm. 263 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5180 Trije odlomki trna bronaste igle okroglega preseka. Rek. ohr. dl. 5,8 cm, pr. 0,25 cm. 264 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 6959 Trije odlomki železnega ukrivljenega rezila z zakovico, britev (?). Korodirani. Š. 4,6 cm, ohr. dl. 9,0 cm, db. 0,4 cm. 265 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5183 Trn železnega žeblja ali kline kvadratnega preseka. Ohr. dl. 6,1 cm, š. 0,7 cm. 266 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5184 Trn železne kline ali žeblja pravokotnega preseka. Širši je na zgornjem delu in se proti dnu zožuje v konico. Presek je ne- pravilne pravokotne oblike. Ohr. dl. 5,6 cm, š. tr. 0,5 × 0,4 cm. 267 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5169a Okrogla steklena jagoda iz temno modrega stekla. Pr. 0,3 cm, 260 SE 914, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5304 š. 0,3 cm. Steklenica iz dekoloriranega stekla. Fragmentirano ohranjen trebuh je restavriran. Steklenica ima dolg cevast vrat, ki se na 268 SE 913, grob 16, sek. V, kv. A/21–22, PN 5169b prehodu v rame zožuje. Telo stekleničke je podolgovato in Okrogla steklena jagoda iz temno modrega stekla. Pr. 0,25 cm, rahlo bikonično. Dno je vboklo, z ohranjenim stožčastim no š. 0,2 cm.- tranjim delom. Ustje je horizontalno izvihano navzven in rahlo 269 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 3,2 cm, pr. d. (zunanji) 4,6 cm, v. 20,2 cm. Okrogla steklena jagoda iz temno modrega stekla in ostan prstanasto odebeljeno ter delno poškodovano. Pr. u. (zunanji) 5169c - ki zdrobljenih steklenih jagod (skupna teža 1 g). Pr. 0,2 cm, š. 0,15 cm. 270 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5159 Fina keramika. Dno in del ostenja čaše na nogi. Na notranji površini so vidni ostanki rjavega premaza. Ostenje je okrašeno z dvema plitvima kanelurama. F: FN2a. B: svetlo rjava. Pr. d. 2,9 cm, ohr. v. 2,8 cm. 271 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5166 Fina keramika. Odlomek izvihanega navzdol zapognjenega kljunastega ustja posode z ostanki rdečega premaza na zunanji površini. F: N3. B: rdeče rjava. Vel. 2,5 × 2,4 cm. 272 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5163 Fina keramika. Prstanasto dno in del ostenja sklede. F: N4. B: siva. Pr. d. 10,0 cm, ohr. v. 2,9 cm. 262 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 16, merilo 1 : 2. 263 273 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5162 276 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 8, kv. A/21–22, PN 5128 Fina keramika. Odlomek krožnika z odebeljenim navznoter uvi- Fina keramika. Slabo ohranjen krožnik z odebeljenim in nav- hanim ustjem (oblika K 2). Zunanji del roba ustja je ravno pre- znoter uvihanim ustjem (oblika K 2). Na notranji površini in ob oblikovan. Na notranji strani in ob zunanjem robu je ohranjen zunanjem robu je ohranjen temno rdeč premaz. Krožnik je del- rdeč premaz. F: NK1. B: rjavo rdeča. Pr. u. 15,5 cm, pr. d. 13,4 cm, no ožgan. F: NK1. B: rjava. Pr. u. 22,8 cm, pr. d. 20,0 cm, rek. v. v. 3,3 cm. 4,3 cm. 274 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5160 277 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5164 Fina keramika. Delno ohranjen krožnik z odebeljenim in nav- Fina keramika. Del krožnika z odebeljenim in navznoter uviha- znoter uvihanim ustjem (oblika K 2). Na notranji površini in ob nim ustjem (oblika K 2). Na notranji površini in ob zunanjem zunanjem robu je ohranjen temno rdeč premaz. Krožnik je del- robu je ohranjen temno rdeč premaz. F: NK1. B: rdeče rjava. Pr. no ožgan. F: NK1. B: rdeče rjava. Pr. u. 16,8 cm, pr. d. 13,7 cm, u. 22,0 cm, pr. d. 18,3 cm, v. 5,1 cm. v. 4,0 cm. 278 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5125 275 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5226 Fina keramika. Odlomka ustja, ostenja in dna krožnika (oblika Fina keramika. Odlomek krožnika z navznoter uvihanim ustjem K 2). Na notranji površini in čez rob je ohranjen temno rdeč (oblika K 2). Zunanji del roba ustja je ravno preoblikovan. Na premaz. F: NK1. B: svetlo rumeno rdeče rjava. Pr. u. 23,4 cm, pr. notranji strani in ob zunanjem robu je ohranjen rdeče rjav d. 18,6 cm, rek. v. 6,3 cm. 15,4 cm, pr. d. 13,2 cm, v. 3,3 cm. premaz. Krožnik je ožgan. F: NK1. B: svetlo rdeče rjava. Pr. u. 279 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5161 Fina keramika. Ustje in del ostenja krožnika z navznoter uviha- nim ustjem (oblika K 3). Na notranji površini in ob zunanjem robu je ohranjen rdeč premaz. Krožnik je delno ožgan. F: NK1. B: svetlo rdeče rjava. Pr. u. 21,6 cm, ohr. v. 4,0 cm. 264 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 16, merilo 1 : 2. 265 280 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5225 284 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5227 Fina keramika. Odlomek ostenja in dna krožnika. Na notranji Transportno posodje. Odlomek okroglega ročaja male amfo- površini je ohranjen temno rdeč premaz. F: NK1. B: svetlo rjava. re, tip Dressel 6B. F: A1. B: rdeče rjava. Pr. roč. 1,9 cm, ohr. dl. Pr. d. 14,2 cm, ohr. v. 1,2 cm. 4,3 cm. 281 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5165 285 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5176 Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja lonca. Rob ustja je Novec: Antoninus Pius/As/kovan po 138/–/RIC/–; PMBr. Dolo- preoblikovan s kaneluro. F: KK1. B: črna. Vel. 3,0 × 2,7 cm. čitev po portretu, Imitacija, Ulitek. Dop.: glava z vencem, d., Rv.: 282 stoječe figura. T.: 2,26 g. Dim.: 22 × 22,5 × 2,73 mm. Pol. peč.: SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 6585 6. Izrabljen. Groba keramika. Odlomek ostenja lonca, okrašenega s pošev- nim metličenjem. F: KK2. B: lisasta, sivo rjava in rdečkasta. Vel. V SE 913 so se nahajali še: drobec brona (2 g), amorfni koščki 3,8 × 4,0 cm. korodiranega železa (4 g), delček koščene igle (1 g), prežgan 283 SE 913, grob 16, sek. V, sonda 14, kv. A/21–22, PN 5158 g) in odlomki keramike (152 g). V SE 914 pa so se nahajali še kamen (14 g) (PN 5210), odlomek stekla (0,5 g), deli opeke (280 Transportno posodje. Odlomek ustja male amfore, tip Dressel drobci amorfnega korodiranega železa (22 g), drobec brona 6B. F: A1. B: svetlo rdeče rjava. Pr. u. 6,5 cm, ohr. v. 3,7 cm. (0,6 g) in drobci stekla (0,2 g). 266 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 16, merilo 1 : 2. 267 Grob 17 – SE 923a/SE 923, sek. V, sonda 9, kv. A/23 Preprosta grobna jama, pokop v žari (oblika Ža3), enojen pokop. M 1 : 20 Opis: grobni jami (SE 923a) zaradi neizrazitega polnila olivno rjave sprijete peščene ilovice (SE 923) ni mogoče določiti sten vkopa. Domneva se, da je bila jama pravokotne oblike, ker je 923 bila na dno položena pravokotna kamnita plošča iz kakovo-stnega modrikastega apnenca, velikosti 0,45 × 0,30 m, debela okoli 0,05 m. Na zahodni strani je plošča poškodovana. Ohra- 923a njena globina grobne jame je znašala 0,20 m. Južna stran gro- ba je bila poškodovana z jarkom za telefonski kabel (SE 406a/ SE 407/SE 410/SE 419/SE 406). Na kamnito ploščo sta bila polo- žena lonec grobe fakture, okrašen z metličastim okrasom, ki je v funkciji žare (G288), in čaša (G287). Vrh žare je poškodovan. V polnilu je bil najden še železen klin ( Grobni inventar G286 ). Dimenzije grobne jame: rekonstruirana velikost nad 0,50 × 286 SE 923, grob 17, sek. V, sonda 9, kv. A/23, PN 5190 0,30 m, ohranjena globina 0,20 m. Železen klin z glavico, zapognjeno v zanko. Trn klina je pravo- kotnega preseka. Dl. 8,6 cm, š. tr. 0,4 cm, š. gl. 1,3 cm. mm; rebra – 17,19 g, 29 mm; dolge kosti – 117,79 g, 38 mm; - nim ustjem (oblika Č 5.2). Rame in del trebuha sta narebrena, nedoločljivo – 261,46 g, 17 mm). Barva: temno modra do bela. dno je prstanasto. F: KK4. B: lisasta, temno rdeče rjava do te - Opis: lobanjski šivi so deloma zraščeni deloma odprti, zobje Kostni ostanki 287 SE 923, grob 17, sek. V, sonda 9, kv. A/23, PN 5188 : SE 923 – teža: 458,76 g (lobanja – 62,32 g, 22 Groba keramika. Čaša jajčaste oblike s stanjšanim rahlo izviha Datacija: /. mno siva. Pr. u. 7,6 cm, pr. d. 5,1 cm, v. 14,5 cm. so povsem razviti, na enem je vidna izrazita obraba. Kosti so povsem razvite. Verjetno gre za zrelo ali starejšo odraslo osebo. 288 SE 923, grob 17, sek. V, sonda 9, kv. A/23, PN 5187 Groba keramika. Lonec (ohranjeni dno, trebuh in rame) (oblika L 1.1). Dno je rahlo vbočeno. Zunanja površina je okrašena z večinoma vodoravnim metličastim okrasom. V grob je bil pri- ložen v funkciji žare. F: KK3. B: lisasta, svetlo rjava. Pr. d. 9,5 cm, ohr. v. 20,0 cm. V SE 932 so se nahajali še odlomki gradbenega materiala (7 g) in keramike (11 g). 268 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 17, merilo 1 : 2. 269 Grob 18 – SE 928a/SE 450, SE 928, sek. V, sonda 15, kv. M 1 : 20 A/27 Grobna jama s konstrukcijo, s kamenjem obložena grobna jama (oblika Žb2), brez pokopa. Opis: grobna jama (SE 928a) pravokotne oblike, je bila vkopana do 0,25 m v rjavo ilovnato geološko plast. Stene so bile oblo- žene z nepravilnimi kamni različnih dimenzij, mestoma vezanih z malto (SE 450). Ob krajšo, južno stranico, je bil prislonjen iz kamnov sestavljen blok, ki bi lahko spominjal na poličko, ven- 928 dar je izrazito neraven, zato je možno, da je imel tudi drugačno 929a namembnost – morda kot temelj za nadgradnjo nagrobnega spomenika. Vsa konstrukcija je bila zapolnjena in prekrita z 450 večjimi in manjšimi kamni, med katerimi so bili tudi obdelani kosi, ter temno sivo rjavo peščeno ilovico (SE 928). V jami ni bilo nobenih najdb, niti sledov žganine. Domnevamo, da je bila konstrukcija zgrajena kot grobna, ampak ni bila izkoriščena za pokop. Tudi ni izključeno, da gre za kenotaf. Dimenzije grobne jame: 1,45 × 0,90 m, globina 0,25 m. Datacija: /. Brez grobnega inventarja. 270 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 19 – SE 920a/SE 920, SE 929, sek. V, sonda 15, kv. M 1 : 20 A/26 Grobna jama s konstrukcijo, s kamnitimi ploščami obložena B grobna jama (oblika Žb3), enojen pokop. Opis: v pravokotni grobni jami (SE 920a) so bile stene in dno obložene z manjšimi ploščami iz kakovostnega modrikastega apnenca (SE 929). Konstrukcija je bila samo deloma ohranje- na na dnu in na južni ter zahodni steni. Notranje dimenzije grobnega prostora so 0,85 m × 0,75 m, ohranjena globina pa 929 0,23 m. Po celotnem grobu je bila raztresena žganina z žganimi kostmi, ki je bila premešana s temno rjavo fino drobljivo pešče- no ilovico (SE 920). Žganina se je nahajala tudi izven grobne jame. V polnilu groba so se kot grobni inventar nahajali od- lomki keramike (G290–G295), železen okov (G289) in košček kamene strele (G296). Premaknjene kamnite plošče v zgornjem A delu polnila in sledovi žganine zunaj grobne jame morda kaže- jo na to, da je bil grob poškodovan. Dimenzije grobne jame A B : 1,15 m × 1,00 m, ohranjena globina 0,28 m. Datacija: 2. stoletje (?). 920 Kostni ostanki: SE 920 – teža: 8,48 g (lobanja – 1,71 g, 17 mm; rebra – 0,59 g, 17 mm; dolge kosti – 4,97 g, 30 mm; nedoločlji- 920a vo – 1,21 g, 11 mm). Barva: bela, v prelomu črna. Opis: skromno ohranjeni odlomki, deli lobanje so tanki, dolgih kosti gracilni, a bolj kažejo na odraslo osebo. Drugo: živalska kost, 0,5 g. 271 Grobni inventar 293 SE 920, grob 19, sek. V, sonda 15, kv. A/26, PN 6586 289 Groba keramika. Odlomek ostenja lonca, okrašenega z metli- SE 920, grob 19, sek. V, sonda 15, kv. A/26, PN 5195 Del železnega okova, upognjenega v U-obliko, ploščatega pre- notranja površina pa svetlo rjava. Vel. 6,6 × 4,8 cm. čenjem. F: KK1. B: zunanja površina in prelom sta temno siva, 290 294 SE 920, grob 19, sek. V, sonda 15, kv. A/26, PN 5194 SE 920, grob 19, sek. V, sonda 15, kv. A/26, PN 5192 Groba keramika. Odlomek dna, najverjetneje lončka ali čaše. F: seka. Rek. dl. 5,5 cm, š. 1,2 cm. Fina keramika. Del rahlo odebeljenega izvihanega ustja in oste- KK4. B: svetlo rjava. Pr. d. 5,0 cm, ohr. v. 1,2 cm. nja finega lonca (oblika FL 4). Na zunanji strani je zelo slabo 295 ohranjen rdeč premaz. Ostenje je okrašeno s širokimi kanelura-SE 920, grob 19, sek. V, sonda 9, kv. A/26, PN 5189 mi. F: N3. B: rumeno rdeča. Pr. u. 9,4 cm, rek. v. 12,6 cm. Groba keramika. Odlomek dna in dela ostenja lonca. Ostenje 291 je okrašeno z navpičnim metličenjem. Odlomek je prežgan. F: SE 920, grob 19, sek. V, sonda 15, kv. A/26, PN 5191 KK2. B: svetlo rjava. Pr. d. 8,4 cm, ohr. v. 3,5 cm. Fina keramika. Odlomek rahlo odebeljenega izvihanega ustja in ročaja vrča (oblika V 2.1). Ročaj je ledvičastega preseka. F: 296 SE 920, grob 19, sek. V, sonda 15, kv. A/26, PN 5301 N1. B: svetlejše rumeno rdeča. Pr. u. 6,0 cm, rek. v. 4,3 cm, š. Odlomek kristala kamene strele. Vel. 3,2 × 2,7 cm. roč. 1,8 cm. V SE 920 so se nahajali še odlomki keramike (185 g) in odlomki 292 SE 920, grob 19, sek. V, sonda 15, kv. A/26, PN 5193 gradbenega materiala (10 g). Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja lonca. Rob ustja je stanjšan. F: KK1. B: črna. Vel. 2,7 × 4,8 cm. 272 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 19, merilo 1 : 2. 273 Grob 20 – SE 934a/SE 934, sek. V, sonda 9 M 1 : 20 Preprosta grobna jama – preprost pokop v jami (oblika Ža1), A enojen pokop. Opis: grobna jama, nepravilne ovalne oblike (SE 934a), je bila vkopana v rjavo ilovnato geološko plast. Jamo je zapolnjevala B črna, fina, mastna ilovica z žganino, žganimi kostmi ter najd- bami (SE 934), med njimi odlomek bronaste igle (G298), del A B koščene igle ( G297 ), več železnih žebljičkov ( G299 – G301 ) ter 149,60 odlomki keramike ( G302 ). Dimenzije grobne jame: 0,60 m × 0,52 m, globina 0,28 m. 934 Datacija: /. 934a Kostni ostanki: SE 934 – teža: 7,88 g (lobanja – 1,97 g, 21 mm; rebra – 1,34 g, 26 mm; dolge kosti – 3,66 g, 28 mm; nedoločlji- vo – 0,91 g, 11 mm). Barva: temno modra do bela. Grobni inventar Opis: ohranjena je ena korenina, morda ličnika, povsem razvi- ta. Preslaba ohranjenost za oceno, zagotovo pa gre za osebo, 297 SE 934, grob 20, sek. V, sonda 9, PN 5196 starejšo od 15 let. Odlomek koščene igle s stožčastim zaključkom. Ohr. dl. 1,1 cm, pr. 0,4 cm. 298 SE 934, grob 20, sek. V, sonda 9, PN 5197 Zgornji del bronaste igle s stožčastim zaključkom. Prehod glavi- ce v trn ni poudarjen. Trn je večkotnega preseka, spodnji del je odlomljen. Ohr. dl. 3,0 cm, pr. tr. 0,4 cm. 299 SE 934, grob 20, sek. V, sonda 9, PN 5198a Železen žebljiček s fasetirano stožčasto glavico in trnom pra- vokotnega preseka, na koncu zapognjen. Glavica potolčena. Pr. gl. 0,7 cm, ohr. dl. 1,2 cm, pr. tr. 0,2 cm. 300 SE 934, grob 20, sek. V, sonda 9, PN 5198b Železen žebljiček s fasetirano stožčasto glavico. Trn je odlo- mljen. Pr. gl. 0,9 cm, ohr. dl. 1,0 cm, pr. tr. 0,2 cm. 301 SE 934, grob 20, sek. V, sonda 9, PN 5199 Odlomek upognjenega trna železnega žebljička. Trn je kvadra- tnega preseka. Ohr. dl. 2,1 cm, š. tr. 0,2 cm. 302 SE 934, grob 20, sek. V, sonda 9, PN 5200 Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja in ostenja čaše (oblika Č 3). Rame je rahlo fasetirano. F: KK2. B: rjava. Pr. u. 7,6 cm, ohr. v. 7,5 cm. V SE 934 se je nahajal še atipičen odlomek keramike (9 g) in koščki korodiranega železa (3 g). 274 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 20, merilo 1 : 2. 275 Grob 21 – SE 942a/SE 921, SE 942, sek. V, sonda 15, kv. A/27–28 Grobna jama s konstrukcijo, s kamenjem obložena grobna jama (Žb2), brez pokopa. Opis: v grobno jamo (SE 942a) je bila postavljena konstrukci- ja nepravilne ovalne oblike, velikosti približno 1,55 m × 1,30 m in globine 0,35 m, narejena iz apnenčevih (?) lomljencev, me- stoma vezanih z malto (SE 921). Sredinski, približno kvadratni prostor, je bil stopničasto izdelan na način, da oblikuje južni del nekakšno poličko, severni globlji del pa nepravilno pravokotno celico velikosti 0,70 m × 0,40 m in globine 0,10 m. Tudi dno te celice je tvorilo kamenje, in sicer brez reda naloženi lomljen- ci, zaradi česar je dno izrazito neravno. Celoten prostor je bil zapolnjen z zemljo premešano s peskom (SE 942), ki ustreza plasti, v katero je konstrukcija postavljena, ter posameznimi ka- mni. V polnilu je bila najdena živalska kost. V sami konstrukciji ni sledov pokopa, kar pomeni, da ni zanesljivega dokaza, da gre za grob. Domnevamo, da je konstrukcija vsekakor izgrajena kot grobna, ampak ni bila izkoriščena za pokop. Tudi ni izključeno, da gre za kenotaf. Dimenzije grobne jame: 1,55 m × 1,30 m, ohranjena globina 0,35 m. Datacija: /. Brez grobnega inventarja. B 921 A A B 149,50 942 921 M 1 : 20 942a 276 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 22 – SE 951a/SE 951, sek. V, sonda 9, kv. A/23 Grobni inventar enojen pokop. Preprosta grobna jama – preprost pokop v jami (oblika Ža1), 303 SE 951, grob 22, sek. V, sonda 9, kv. A/23, PN 5201 Bronasta kolenčasta fibula s polkrožno ploščico nad peresovino. Opis: grobna jama (SE 951a), nepravilne/nedefinirane izdolže- Dl. 3,5 cm, š. 2,2 cm, v. 2,0 cm. širini 0,18 m ter globine 0,30 m. Ležala je neposredno ob ka 304 SE 951, grob 22, sek. V, sonda 9, kv. A/23, PN 6587-ne ovalne oblike in U-preseka, ohranjena le v dolžini 0,37 m in mnitih ploščah konstrukcije groba 2, severni rob vkopa grobne Groba keramika. Odlomek ostenja lonca, okrašenega z navpič- nim metličenjem. F: KK1. B: rjava. Vel. 2,6 × 3,6 cm. jame pa je poškodoval vkop jarka za telefonski kabel (SE 406a / SE 407/SE 410/SE 412/SE 406). Na vzhodni strani se je grobna V SE 951 so se nahajali še netipični odlomki keramike (22 g). jama zaključevala ob večjem kamnu, za katerega pa ni povsem jasno, ali pripada grobu 22 ali grobu 2. Grob je zapolnjevalo drobljivo polnilo (SE 951), sestavljeno iz žganine s kalciniranimi kostmi, premešane s peščeno ilovico temno sivo rjave barve (10YR 4/2). V polnilu so bili poleg žganine in kalciniranih kosti najdeni le bronasta, kolenčasta fibula s polkrožno zaščitno plo- ščico (G303) ter odlomki keramike (G304). Dimenzije grobne jame: ohr. dl. 0,37 m, š. 0,26 m in gl. 0,20 m. Datacija: druga polovica 2. stoletja. Kostni ostanki: SE 951 – teža: 5,06 g (dolge kosti – 4,09 g, 19 mm; nedoločljivo – 0,67 g, 9 mm). Barva: temno sivo modra do bela. Opis: skromno ohranjeni odlomki, prepoznavne so predvsem dolge kosti. 951 M 1 : 20 953 Grob 22, merilo 1 : 2. 277 Grob 23 – SE 958a/SE 958, SE 965, sek. V, sonda 9 Datacija: 2. stoletje. Preprosta grobna jama – preprost pokop v jami (oblika Ža1), Kostni ostanki: SE 958 – teža: 40,24 g (lobanja – 4,29 g, 20 mm; enojen pokop. rebra – 0,76 g, 19 mm; dolge kosti – 27,41 g, 39 mm; nedolo-Opis: slabo določljiva grobna jama (SE 958a), nepravilne led- čljivo – 7,78 g, 17 mm). Barva: črna do bela. Drugo: živalska vičaste tlorisne oblike, ohranjena do globine 0,20 m. Grobna kost, 0,36 g. jama je bila zapolnjena z drobljivim temno sivo rjavim polnilom Opis: odlomki stegnenice, ki je povsem razvita, hrbtna linija je (SE 958), v katerem so se nahajale ožgane kosti in najdbe, med izražena. Verjetno gre za odraslo osebo. Ohranjen je del zgor - njimi železni žebljički ( G305 – G308 ), deli keramičnega posodja nje čeljustnice, izgleda, kot da se je zobnica za levi podočnik ( G309 – G315 ) in pečatna oljenka ( G316 ). Vzhodno od groba začela zraščati in je zob izpadel pred smrtjo. 23 so ležali skupki kamenja (SE 965), ki bi jih morda lahko po - Rastlinski ostanki vezali s samo konstrukcijo groba 23. Ohranjenost in lega najdb, : SE 958 – zoglenel fragment oreha, oreh (Ju - glans regia). pa tudi neizrazita grobna jama in polnilo kažejo na to, da je bil grob poškodovan. Do poškodbe pa bi lahko prišlo ob gradnji Živalski ostanki: SE 958: Sus domesticus (1 frg. – astragalus); Bos groba 1, ki je ležal vzhodno od njega. taurus (1 frg. – atlas). ohranjena globina 0,20 m. Dimenzije grobne jame: ohranjena velikost 0,70 m × 0,65 m, Grobni inventar 305 SE 958, grob 23, sek. V, sonda 15, PN 5204a M 1 : 20 Železen žebljiček s polkrožno okroglo glavico in trnom kva- 958a dratnega preseka. Konica je odlomljena. Ohr. dl.1,2 cm, pr. gl. 965 1,0 cm, pr. tr. 0,2 cm. 306 SE 958, grob 23, sek. V, sonda 15, PN 5204b 958 Železen žebljiček s polkrožno okroglo glavico in trnom kva- dratnega preseka. Konica je odlomljena. Ohr. dl. 0,7 cm, pr. gl. 0,6 cm, pr. tr. 0,1 cm. 965 307 SE 958, grob 23, sek. V, sonda 15, PN 5204c Železen žebljiček s polkrožno okroglo glavico in trnom kva- dratnega preseka. Konica je ukrivljena. Ohr. dl. 0,8 cm, pr. gl. 0,5 cm, pr. tr. 0,15 cm. 308 SE 958, grob 23, sek. V, sonda 15, PN 6960 Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Pr. gl. 1,2 cm, ohr. dl. 1,2 cm. 309 SE 958, grob 23, sek. V, sonda 9, PN 5207 Fina keramika. Odlomek dna posode, verjetno krožnika. Na notranji površini je ohranjen siv premaz. Na notranji strani je dno okrašeno s peresnim okrasom v dveh vrstah. Odlomek je ožgan. F: FN1. B: svetlo siva. Vel. 5,0 × 5,8 cm. 310 SE 958, grob 23, sek. V, sonda 9, PN 5209 Fina keramika. Odlomek rahlo odebeljenega ustja in dela oste- nja skledice (oblika S 8). Na zunanji površini so sledi rdečega premaza. F: N2. B: svetlo rjava. Pr. u. 12,0 cm, ohr. v. 3,3 cm. 311 SE 958, grob 23, sek. V, sonda 9, SE 958, PN 5202 Fina keramika. Delno ohranjena cilindrična skleda z ravnim ustjem na prstanasti nogi (oblika S 4). Na površini je slabo ohra- njen oranžen premaz. Na notranji strani je okrašena s štirimi linijami koleščkanja, na zunanji strani na ostenju je plitva kane- lura. Posoda je ožgana. F: N3. B: svetlo rjava. Pr. u. 19,0 cm, pr. d. 8,4 cm, v. 7,7 cm. 312 SE 958, grob 23, sek. V, sonda 9, PN 5206 Fina keramika. Delno ohranjena cilindrična skleda z ravnim ustjem (oblika S 4). Na površini je slabo ohranjen oranžen pre- maz. Na zunanji strani ostenja je plitva kanelura. Posoda je ož- gana. F: N3. B: svetlo rjava. Pr. u. 19,9 cm, ohr. v. 5,2 cm. 278 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 23, merilo 1 : 2. 279 313 SE 958, grob 23, sek. V, sonda 9, PN 5208 316 SE 958, grob 23, sek. V, sonda 9, PN 5203 Fina keramika. Odlomek navznoter odebeljenega ustja in dela Pečatna oljenka. Del pečatne oljenke, tip Loeschcke X, dno ni ostenja krožnika (oblika K 2). Na zunanji površini so vidni ostan- ohranjeno. Nosek in ostala površina oljenke sta delno ožga- ki rdečega premaza. F: NK3. B: svetlo rjava. Vel. 2,5 × 2,0 cm. na. F: O2. B: lisasta, svetlo rjava do temno rjava. Dl. 9,5 cm, š. 314 6,4 cm, v. 3,3 cm. SE 958, grob 23, sek. V, sonda 9, PN 6588 Groba keramika. Odlomek ostenja lonca, okrašenega z metli- čenjem. F: KK2. B: površina je temno siva, prelom je rjav. Vel. 2,1 × 3,1 cm. 315 SE 958, grob 23, sek. V, sonda 9, PN 6589 Groba keramika. Odlomek ostenja lonca okrašenega z navpič- nim metličenjem. F: KK1. B: temno siva do črna. Vel. 2,6 × 3,1 cm. V SE 958 so se nahajali še odlomki posode iz dekoloriranega stekla (2 g) (PN 5205) ter odlomki in drobci keramike (12 g). 280 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 23, merilo 1 : 2. 281 Grob 24 – SE 3603/SE 3604, SE 3605, SE 3606, SE 3656, M 1 : 20 sek. XXI, kv. A/23 Grobna jama s konstrukcijo, s kamnitimi ploščami obložena grobna jama (oblika Žb3), dvojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3603), pravokotne tlorisne oblike, verti- kalnih sten in ravnega dna, je bila vkopana v geološko osno- 3606 vo. Tri stene ( južna, vzhodna in zahodna) so bile obložene z apnenčastimi kamnitimi ploščami (SE 3604), podolgovatih in nepravilnih oblik, db. med 10 cm in 14 cm in višine 0,25 m do 0,35 m, katerih površinski del je bil rahlo poškodovan s strojnim 3604 izkopom. Plošče so bile del konstrukcije kamnite grobne skrinje. Na severni strani je plošča manjkala, ostalo je samo nekaj posa- meznih kamnov. Zgornja plošča je bila ravno tako poškodova- na pri strojnem izkopu. Grob je zapolnjevala temno sivo rjava G321 ilovica (10YR 4/2) z žganino in kostmi (SE 3605). Del polnila pa 3604 3604 je bil v obliki ovalne lise razsut tudi izven grobne konstrukcije A B (SE 3606). Ob južni steni kamnite grobne skrinje se je nahaja- G319 la polička, dolžine 0,96 m in širine 0,25 m (SE 3656). Izdelana je bila iz 0,16 m debele plasti kamnov, različnih velikosti (do 10 cm) in posameznih fragmentov opeke brez vezave ter plastjo ilovice, db. od 0,16 m do 0,20 m. Del žganine s kostmi je bil naj 3604- den po celotnem polnilu groba in predvsem v razbitem loncu v funkciji žare (G321), kateremu je manjkal zgornji del. Razen žare (G321) so bili v grobu najdeni še drugi deli keramičnega 149,49 posodja (G318–G320, G322), pečatna oljenka (G323) in novec (G324), ki so ležali razmetano ob polički. Mogoče je bil grob izropan, tudi posode so bile razbite in so ležale pod poličko. 3605 Dimenzije grobne jame 3603 : 1,2 m × 1,0 m, globina med 0,25 m in 0,35 m. Datacija: druga polovica 2. stoletja. Kostni ostanki: SE 3605 – teža: 376,8 g (lobanja – 60,24 g, 33 mm; rebra – 13,68 g, 29 mm; vretenca – 5,76 g, 25 mm; dlani/ stopala – 4,20 g, 18 mm; pogačica – 6,69 g, 21 mm; dolge ko- sti – 105,62 g, 50 mm; nedoločljivo – 180,61 g, 14 mm). Drugo: sežgane živalske kosti, 1 g. PN 5555 – teža: nedoločljivo – 1,37 g, 9 mm. PN 5563 – teža: 23,59 g (lobanja – 6,39 g, 30 mm; rebra – 1 g, 14 mm; vretenca – 0,26 g, 6 mm; dlani/stopala – 5,02 g, 27 mm; dolge kosti – 1,15 g, 11 mm; nedoločljivo – 9,77 pripada otroku. V PN 5563 je podvojen del zatilnice, ki pa je ta- g, 10 mm). SE 3606 – teža: 5,02 g (dolge kosti – 1,76 g, 14 mm; nek, poleg je del lobanjske kosti z odprtim šivom, ki je verjetno nedoločljivo – 3,26 g, 7 mm). SE 3604 – teža: 17,05 g (lobanja – del otroške lobanje. nedoločljivo – 8,08 g, 11 mm). Barva: temno modra do bela. otroške. Izgleda, da gre za posmrtne ostanke odrasle osebe in otroka. Opis: ohranjeni lobanjski šivi so deloma odprti, deloma zrašče - Rastlinski ostanki medenični obroč – 2,03 g, 20 mm; dolge kosti – 0,67 g, 22 mm; Kosti v SE 3606 so zelo slabo ohranjene, a tanke in izgledajo 3,96 g, 17 mm; rebra – 2,12 g, 21 mm, vretenca – 0,19 g, 14 mm; ni, vretenčni obroč je zraščen. Ohranjene so predvsem kore : SE 3605: nezoglenel (?) strok česna česen - ( Allium (?) Sativum ) (?). nine zob, ki so povsem razvite. Dolge kosti izgledajo povsem razvite in ne preveč robustne. Verjetno gre za odraslo osebo, Živalski ostanki: SE 3605 (vsebina lonca PN 5563): Pisces (1 frg. starejšo od 25 let. Ohranjen je del sklepa spodnje čeljustnice – vertebra); Microtus liechtensteini/subterraneus (3 frg. – man-s premerom 12 mm × 4 mm, kar je precej gracilno, morda dibula; 7 fr. – varia). 282 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 283 Grobni inventar 321 SE 3605, grob 24, sek. XXI, kv. A/23, PN 5563 317 Groba keramika. Dno in del ostenja lonca z ovalnim ostenjem SE 3605, grob 24, sek. XXI, kv. A/23, PN 6590 Železen žebljiček s potolčeno stožčasto glavico in trnom kva- Površina je bila dimljena. F: KK4. B: notranja površina rdeče rja (oblika L 1.1). Stojna ploskev pri dnu je izvlečena, poudarjena. dratnega preseka. Pr. gl. 0,6 cm, pr. tr. 0,2 cm, dl. 1,1 cm. va, zunanja temno rjavo siva. V loncu so se nahajali še: kos - 318 SE 3605, grob 24, sek. XXI, kv. A/23, PN 5558 stekla, dva drobca ožgane gline, arheobotanični ostanki česna Fina keramika. Cilindrična čaša s koničnim spodnjim delom in (Allium Sativum) in drobci živalskih kosti. Lonec je bil uporabljen dnom s poudarjeno stojno ploskvijo (oblika Č 8.1). Na ostenju kot žara. Pr. d. 8,1 cm, ohr. v. 19,6 cm. je široka vodoravna kanelura. F: N3. B: rdeča. Pr. u. od 8,2 do 8,8 cm, pr. d. 3,5 cm, v. 7,5 cm. 319 SE 3605, grob 24, sek. XXI, kv. A/23, PN 5554 Fina keramika. Prstanasto dno in del ostenja posode. F: N1. B: rdeča. Pr. d. 10,5 cm, ohr. v. 5,7 cm. 320 SE 3605, grob 24, sek. XXI, kv. A/23, PN 6591 Groba keramika. Odlomek ostenja lonca z metličastim okra- som. F: KK2. B: rjava. Vel. 2,6 × 3,0 cm. 322 SE 3605, grob 24, sek. XXI, kv. A/23, PN 6546 Fina keramika. Odlomek preoblikovanega izvihanega ustja in ostenja finega lonca. Na zunanji površini je delno ohranjen svetlo rdeč premaz. Na ustju je izdelan valovit okras. F: N2. B: svetlo rjava. Vel. 3,3 × 3,0 cm. 284 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 24, merilo 1 : 2. 285 323 SE 3605, grob 24, sek. XXI, kv. A/23, PN 5555 324 SE 3605, grob 24, sek. XXI, kv. A/23, PN 5566 Delno ohranjena pečatna oljenka, tip Loeschcke X. Nosek je Novec: M. Aurelius ali Commodus/As/kovan 161–192/Rom/RIC ožgan. Na dnu so vidni ostanki žiga …ERI. F: O2. B: rdeča. Dl. ?/PMBr. Določitev po portretu. Dop.: glava z vencem, d., Rv.: 9,3 cm, šir. 6,3 cm, v. 2,9 cm. stoječa figura. T.: 1,47 g. Dim.: 25 × 26 × 3,5 mm. Pol. peč.: 7. Dobro ohranjen. V SE 3605 so se nahajali še: amorfni kosi železa (3 g), drobec stekla (pod 1 g), kamniti odbitki (0,8 g), odlomki in drobci opeke (35 g), v SE 3606 pa odlomki keramike (35 g). 286 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 24, merilo 1 : 2. 287 Grob 25 – SE 3702/SE 3703, SE 3707 sek. XXII, kv. B/26 Dimenzije grobne jame: 2,07 m × 1,00 m, ohr. globina 0,20 m. Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen Datacija: konec 1. stoletja oziroma prva polovica 2. stoletja. pokop. Kostni ostanki : SE 3703 – teža: 379,16 g (lobanja – 30,59 g, 11 Opis: Grobna jama (SE 3702), pravokotne tlorisne oblike z za-mm; rebra – 5,9 g, 14 mm; dlani/stopala – 0,17 g, 8 mm; dolge obljenimi vogali in U-preseka, orientirana v smeri vzhod–za-kosti – 36,78 g, 21 mm; nedoločljivo – 301,20 g, 11 mm). Barva: hod, je bila vkopana v antično plast SE 3708 do 0,20 m. Robovi temno modra do bela. Drugo: živalske kosti. vkopa grobne jame so bili močno ožgani. Zgornji del polnila Opis: lobanjski šivi so vsaj deloma odprti, kosti so povsem raz grobne jame je predstavljala rjava ilovica (SE 3703), v kateri so -vite. Ohranjeni so zobe oz. predvsem korenine ličnikov in koč bili pridatki, kot so: dve jantarni preslici ( G325 – G326 ) in ma--nikov, ki so povsem razvite. Verjetno gre za odraslo osebo. Kosti sivna jantarna prstana, z reliefnim okrasom v obliki ležečega in korenine zob so gracilne. psa ( G327 ) in zajca ( G328 ), delno ohranjen obroček ( G329 ) ter odlomek jantarja (G330). V zemljenem polnilu SE 3703 so Živalski ostanki: SE 3703 (iz PN 5539): Aves (1 frg. – os longa). se nahajali še koščena žlička, koščena igla in štirje veliki koščeni obročki (G331–G336), več bronastih (G337–G352) in železnih predmetov (G353–G360), steklen balzamarij (G361), odlomki keramike (G362–G364), keramična kadilnica (G3365), oljenka (G366), košček kamene strele (G367) ter novec (G368). Pod zemljenim polnilom SE 3703 je bila plast žganine s sežganimi kostmi (SE 3707). M 1 : 20 A G325 G326 B G332 A B 149,62 3703 3702 288 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 289 Grobni inventar 334 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5519 325 Večji koščen obroček, okrašen z vzporednimi vodoravnimi SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5530 Jantarna preslica na bronasti žici. Sestavljena iz ploščatih cilin- v. 1,6 cm. vrezi. Vidna simetrična poškodba na dveh straneh. Pr. 2,6 cm, dričnih jagod, v sredini in pri dnu zaključenih z diskastimi jago- dami. Oba dela preslice sta zaključena z gumbastimi nastavki. Dl. preslice 23,0 cm, pr. v sredini 1,3 cm, pr. na zaključkih 1,0 cm. 326 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5527 Jantarna preslica iz ploščatih cilindričnih jagod, nanizanih na 335 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5518 bronasto žico. Na sredini in na enem koncu dopolnjena z dis Večji koščen obroček, okrašen z vzporednimi vodoravnimi vre- - zi. Vidna simetrična poškodba na dveh straneh. Pr. 2,3 cm, v. kastimi jagodami. Dl. bronaste žice 19,5 cm, pr. jagod v sredini 1,5 cm. 1,1 cm, pr. diskaste jagode v sredini 2,6 cm, jantarne jagode so nanizane v dolžini 17,5 cm. 336 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 6366 327 Delno ohranjen večji koščen obroček, okrašen z vzporednimi SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5537 vodoravnimi vrezi. Vidna simetrična poškodba na dveh straneh. Jantarni prstan s figuro ležečega psa na zgornjem delu. Lečast Pr. 2,4 cm, v. 1,6 cm. presek obročka. Vel. 3,7 × 4,4 cm, dl. figure 3,2 cm, db. prstana 0,7 cm. 337 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5513 328 Bronast pločevinast tulec s kaveljčkom na spodnjem delu. Ohr. SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 6378 dl. 3,0 cm, pr. 0,5 cm. Jantarni prstan s profiliranim in z vrezi okrašenim obročkom ter figuro ležečega psa na zgornjem delu. Lečast presek 338 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5514 obročka. Vel. 3,3 × 4,2 cm, dl. figure 2,1 cm, db. prstana 0,7 cm. Bronasta zanka pravokotnega preseka. Ohr. dl. 1,6 cm, š. 1,0 cm. 339 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5528 Del bronastega predmeta nepravilne T oblike. Prečni del je na eni strani vertikalno stanjšan in polkrožno oblikovan, na drugi pa horizontalno sploščen. Ohr. dl. 1,8 cm, š. 1,5 cm, db. 0,1 cm, š. sploščenega dela 0,4 cm. 340 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5529 329 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 6379a Ostanki bronaste pločevine, zvite v tulec. Š. 0,8 cm, ohr. dl. Delno ohranjen obroček iz jantarja. Pr. 1,8 cm, db. 0,6 cm. 2,8 cm. 330 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 6379b 341 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5651 Amorfen kos jantarja. Vel. 1,0 × 1,2 cm. Delno ohranjen bronast okov ključavnice. Ohranjen je en ori- 331 ginalen rob. Pod robom sta vidni dve luknjici za žebljičke. Na SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 6902 Del koščene igle vrezanim okrasom. Vel. 2,4 × 1,1 cm. sredini je odprtina za ključ nepravilne ovalne oblike. Ena stran okova ključavnice je pravokotno zapognjena. Ohr. dl. 3,0 cm, 332 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5523 š. 3,0 cm. Koščena žlička ohranjena v treh delih. Držalo je okroglega pre- seka. Rek. dl. 8,5 cm, pr. držaja 0,8–0,5 cm, š. žličke 1,7 cm. 342 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5652 Dva odlomka bronaste pločevine z luknjico. Vel. 1,2 × 1,6 cm in 333 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5506 vel. 1,4 × 1,6 cm. Večji koščen obroček okrašen z vzporednimi vodoravnimi vre- zi. Vidna simetrična poškodba na dveh straneh. Pr. 2,6 cm, v. 1,7 cm. 290 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 25, merilo 1 : 2. 291 343 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5516 354 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 6904a Odlomek bronaste pločevine. Na sredini vidna polkrožna zaje- Stožčasta glavica železnega žeblja, trn ni ohranjen. Pr. gl. da. Morda del okova ključavnice. Vel. 1,5 × 0,5 cm. 1,2 cm, ohr. dl. 0,8 cm. 344 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5524 355 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 6904b Odlomek bronaste pločevine. Na sredini vidna polkrožna zaje- Stožčasta glavica železnega žeblja, trn ni ohranjen. Pr. gl. 1,1 cm, da. Morda del okova ključavnice. Vel. 1,2 × 0,6 cm. ohr. dl. 1,0 cm. 356 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 6904c Stožčasta glavica železnega žeblja. Trn je votel in delno ohra- njen. Pr. gl. 1,1 cm, ohr. dl. 1,2 cm. 357 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5657 Podolgovat železen okov s polkrožnim zaključkom, krožno od- prtino in zakovico. Ohr. dl. 3,8 cm, š. 1,2 cm, dl. zakovice 0,9 cm, 345 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5545 358 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5659 Del bronastega žebljička s polkrožno glavico. Trn je odlomljen. pr. zakovice 0,3, cm, pr. odprtine 0,3 cm. Pr. gl. 0,4 cm, ohr. dl. 0,5 cm. Del podolgovatega železnega okova z zakovico. V sredinskem delu je blago razširjen. Ohr. dl. 3,4 cm, š. 1,4 cm, dl. zakovice 346 SE 3705, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5512 0,7 cm, pr. zakovice 0,25, cm. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 0,6 cm. Del bronastega žebljička s polkrožno glavico. Trn je odlomljen. 359 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5549 Del železnega okova pravokotnega preseka. Dl. 4,3 cm, š. 347 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5538a 0,7 cm, db. 0,2 cm. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 0,6 cm. Del bronastega žebljička s polkrožno glavico. Trn je odlomljen. 360 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5694 348 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5538b 361 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5539 Del bronastega žebljička s polkrožno glavico. Glavica je poško V celoti ohranjen železen ključ. Dl. 5,7 cm, š. 2,2 cm, db. 0,7 cm. dovana. Trn je odlomljen. Pr. gl. 0,5 cm, ohr. dl. 0,6 cm. Balzamarij iz dekoloriranega stekla z izvihanim ustjem in vra- - tom, ki prehaja v hruškasto oblikovano telo. Na rahlo vboklem 349 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5538c dnu je slabo berljiv žig...O/T... Pr. u. 3,7 cm, pr. d. 7,2 cm, rek. v. Del bronastega žebljička s polkrožno glavico. Glavica je poško- 14,0 cm. dovana. Trn je odlomljen. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 0,4 cm. 362 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5535 350 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5538d Fina keramika. Odlomek ustja in narebrenega ročaja vrča (obli- Del bronastega žebljička s polkrožno glavico. Trn je odlomljen. ka V 2.1). F: N2. B: oranžna. Pr. u. 16,5 cm, pr. d. 5,9 cm, v. 11,7 cm. Pr. gl. 0,5 cm, ohr. dl. 0,4 cm. 363 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 6593 351 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5538e Fina keramika. Rahlo navznoter uvihano ustje krožnika (oblika K Del bronastega žebljička s polkrožno glavico. Glavica je poško- 3). Ostanki rdečega premaza na notranji in zunanji površini. F: dovana. Trn je odlomljen. Prežgan. Pr. gl. 0,4 cm, ohr. dl. 0,5 cm. NK1. B: rdeče rjava. Pr. u. 17,2 cm, ohr. v. 1,8 cm. 352 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5517 364 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 6592 Del bronastega manjšega ključa. Ohr. dl. 3,0 cm, š. 0,6 cm, db. Groba keramika. Odebeljeno ustje lonca. F: KK1/KK2. B: rjavo 0,15 cm. siva. Vel. 2,0 × 3,1 cm. 353 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 6903 Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,5 cm. 292 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 25, merilo 1 : 2. 293 365 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5503 367 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 6789 Kadilnica (oblika Ka 2.1). Rekonstruirana manjša kadilnica z va- Amorfen kos kamene strele. Dl. 1,2 cm, š. 1,7 cm, db. 0,5 cm. v. 11,7 cm. Novec: Domitianus/As/kovan 81–96/Rom/RIC ?/PMBr. Določi- tev po portretu. Dop.: glava z vencem, d., Rv.: stoječa figura. T. 366 je ožgana. F: N1. B: rdeče oranžna. Pr. u. 16,5 cm, pr. d. 5,9 cm, lovitim okrasom na ustju in v dveh linijah na ostenju. Notranjost 368 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 5534 SE 3703, grob 25, sek. XXII, kv. B/26, PN 6377 6,56 g. Dim. 28 × 27,5 × 2,2 mm. Pol. peč.: 6. Dobro ohranjen. Pečatna oljenka, tip Loeschcke X, z ožganim noskom. Žig FOR- V SE 3703 so se nahajali še: del steklenega balzamarija (PN TIS. Oljenka se je v grobu nahajala v kadilnici (G365). F: O2. B: 5536 – izgubljen), slabo ohranjeni delčki bronastega prstana rdeča. Dl. 10,5 cm, š. 7,1 cm, v. 3,3 cm. (PN 5505 – ni ohranjen), odlomek stekla (1 g), močno korodi - rani ostanki železa (PN 5550) (15 g), amorfni kosi železa (9 g), male bronaste (?) kroglice (1 g), drobci bronaste pločevine (PN 5656) (0,8 g), bronasti drobci (0,8 g), drobci jantarja (0,7 g), kamniti odbitki in luske (19 g), drobci dekoloriranega stekla (50 g) in odlomki keramike (230 g). 294 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 25, merilo 1 : 2. 295 Grob 26 – SE 3704/SE 3705, sek. XXII, kv. B/26 Grobni inventar pokop. Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen 369 SE 3705, grob 26, sek. XXII, kv. B/26, PN 5515 Noga in del peresovine z iglo bronaste fibule. Dl. 6,0 cm. Opis: grobna jama, manjših dimenzij (SE 3704), nepravilne ovalne tlorisne oblike in U-preseka, je bila vkopana v antično 370 SE 3705, grob 26, sek. XXII, kv. B/26, PN 6364 plast SE 3708, orientacije vzhod–zahod. Zapolnjena je bila z Odlomek loka dvogumbaste bronaste fibule. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 3 cm. žganino, pomešano z najdbami (SE 3705), ki se je ohranila kot edino polnilo groba. 371 SE 3705, grob 26, sek. XXII, kv. B/26, PN 6365 Zgornji del groba je bil odstranjen leta 1958pri gradnji magi- Dva dela bronaste igle, del fibule (?). Pr. 0,3 cm, ohr. dl. 2,7 cm. stralne ceste. V grob so bili pridani: bronasta kolenčasta fibula ( 372 SE 3705, grob 26, sek. XXII, kv. B/26, PN 6900 G369 ) in dva fragmenta bronastih fibul ( G370 – G371 ), žele-zni žebljički in drugi deli železnih predmetov ( Železni žebljički s stožčasto glavico in trni kvadratnega preseka G372 – G373 ), del steklenega balzamarija ( (21 kom). Izrisani so štirje najbolje ohranjeni. Pr. gl. od 0,7 do G374 ), odlomki keramike ( G375 – G377 0,9 cm, ohr. dl. od 0,7 do 1,9 cm, pr. tr. od 0,1 do 0,2 cm. ) ter del oljenke ( G378 ). Poleg teh dobro ohranjenih pri-datkov so se ohranili še zelo slabo ohranjeni odlomki bronastih 373 SE 3705, grob 26, sek. XXII, kv. B/26, PN 6901 neprepoznavnih predmetov, drobci stekla in kamniti odbitki. Železen trn žeblja ali kline kvadratnega preseka. Dl. 3,0 cm, vel. Dimenzije grobne jame tr. 0,5 × 0,7 cm. : 0,82 m × 0,62 m, globina 0,20 m. Datacija: 2. stoletje (?). 374 SE 3705, grob 26, sek. XXII, kv. B/26, PN 6596 Kostni ostanki: SE 3705 – teža: 162,64 g (lobanja – 4,15 g, 17 5,0 cm, ohr. v. 0,8 cm. Del vboklega dna balzamarija. Odlomki so delno staljeni. Pr. d. mm; rebra – 5,46 g, 18 mm; dolge kosti – 22,79 g, 18 mm; nedoločljivo – 129,96 g, 10 mm). Barva: temno modra do bela. 375 SE 3705, grob 26, sek. XXII, kv. B/26, PN 5511 Drugo: živalske kosti. Fina keramika. Prstanasto dno in del ostenja sklede z delno Opis: kosti so slabo ohranjene, a precej gracilne. Ohranjeni ohranjenim črnim premazom na zunanji in notranji površini. F: N5. B: siva. Pr. d. 8,6 cm, ohr. v. 9,2 cm. korenini enokoreninskih zob, verjetno podočnika in/ali ličnika sicer izgledata povsem razvito. Morda gre za otroka, starega med približno 12 in 18 let. Živalski ostanki: SE 4053 – Sus domesticus (1 frg. – dens inf.). M 1 : 20 A 376 SE 3705, grob 26, sek. XXII, kv. B/26, PN 6595 Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja in dela ostenja G375 lončka. F: KK2. B: notranja stran temno siva, zunanja svetlo rja- va. Pr. u. 7,2 cm, ohr. v. 1,7 cm. B 377 SE 3705, grob 26, sek. XXII, kv. B/26, PN 6594 Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja lonca. Na notranji A strani je nastavek za pokrov. F: KK1. B: notranja stran temno siva, B 149,66 zunanja svetlo rjava. Vel. 2,0 × 3,7 cm. 3705 378 SE 3705, grob 26, sek. XXII, kv. B/26, PN 6790 3704 Odlomek ostenja pečatne oljenke. F: O1. B: rjavo rdeča. Š. 2,1 cm, ohr. v. 1,4 cm. V SE 3705 so bili odkriti še: odlomek brona v PN 6363 (3 g) in PN 5510 (10 g), kamniti odbitki (10 g), drobci stekla (2 g) ter odlomki in drobci keramike (63 g). 296 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 26, merilo 1 : 2. 297 Grob 27 – SE 3607/SE 3608, SE 3623, sektor XXI, kv. B/22 Datacija: /. Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), Kostni ostanki: SE 3608 – teža: 280,06 g (lobanja – 13,66 g, 24 enojen pokop. mm; rebra – 10,82 g, 27 mm; vretenca – 0,9 g, 17 mm; dlani/sto-Opis: Grobna jama (SE 3607), ovalne tlorisne oblike in zaob- pala – 17,46 g, 28 mm; medenični obroč – 11,97 g, 35 mm; dol- ljenega dna, je bila vkopana v geološko osnovo. Prod iz grob- ge kosti – 69 g, 39 mm; nedoločljivo – 156,25 g, 14 mm). Drugo: ne jame je bil položen okoli jame kot nekakšen kamnit venec živalske kosti in odlomki stekla. PN 5557 – teža: nedoločljivo (SE 3623), ki je predstavljal zvišan del nad okoliško površino. – 8,49 g, 19 mm. Barva: temno modra do bela, prevladuje bela. Polnilo grobne jame je bila žganina s kostmi, pomešana s trdno, Opis: ohranjeni lobanjski šivi so deloma odprti, deloma zaprti, zbito temno sivo rjavo ilovico (10YR 4/2) (SE 3608). Kot pridatek križnično-črevnična sklepna površina je rahlo konkavna in ima je bil v grobno jamo položen krožnik ( G380 ), prisotni so bili še oster rob. Črevnični greben je zraščen. Dolge kosti izgledajo drugi odlomki keramike ( G379 , G381 ), drobci stekla in kamniti povsem razvite. Verjetno gre za mlado ali zrelo odraslo osebo. odbitki. Kosti so gracilne. Dimenzije grobne jame: 1,10 m × 0,85 m, globina do 0,26 m. Dimenzije kamnitega venca: 2,20 m × 1,58 m, višina 0,10 m × 0,12 m. M 1 : 20 A G380 B A B 149,32 3608 3607 3623 298 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 299 Grobni inventar 379 SE 3608, grob 27, sek. XXI, kv. B/22, PN 6597 Fina keramika. Prstanasto dno posode. F: N2. B: rdeča. Pr. d. 7,2 cm, ohr. v. 1,6 cm. 380 SE 3608, grob 27, sek. XXI, kv. B/22, PN 5557 Fina keramika. Rekonstruiran krožnik (oblika K 3). Na notranji in zunanji površini ustja so ohranjeni ostanki rdečega premaza. F: NK1. B: sivo rjava. Pr. u. 17,0 cm, pr. d. 15,5 cm, v. 3,9 cm. 381 SE 3623, grob 27, sek. XXI, kv. B/22, PN 5567 Groba keramika. Odlomek ostenja lonca, okrašenega z metli- čenjem. F: KK3. B: notranja površina je temno rjavo siva, zuna- nja svetlo rjava. Vel. 10,4 × 13,8 cm. V SE 3608 so bili odkriti še drobci dekoloriranega stekla (5 g), kamniti odbitki (1 g) in odlomki ter drobci keramike (20 g). 300 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 27, merilo 1 : 2. 301 Grob 28 – SE 3609/SE 3610, SE 3611a, SE 3611b, sek. XXI, kv. SE 3611a pridani še številni železni predmeti, kot so npr. žeblji in A–B/25 klini ipd. (G419–G431), odlomki steklenih posod (G432–G434), Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen keramičnega posodja (G435–G438), v celoti ohranjena oljenka pokop. (G439) in odlomek kamene strele. SE 3610 pa so bili pripisani Opis: grobna jama (SE 3609) pravilne pravokotne tlorisne obli- keramičnega posodja ( posrebreno bronasto ogledalo, steklen lonec (G441) in odlomki G442–G445). ke z zaobljenimi vogali, je bila vkopana v geološko osnovo. Stene so bile skoraj vertikalne, dno je ravno. Stene vkopa so Dimenzije grobne jame: 1,65 m × 1,0 m, ohr. globina do 0,12 m. bile v debelini 0,01 m delno ožgane s treh strani ( južne, vzho- Datacija: sredina 2. stoletja. dne in zahodne) (SE 3610). Večina žganine s kostmi je ležala na Kostni ostanki : SE 3611 – teža: 311,42 g (lobanja – 34,45 g, 37 dnu jame v plasti db. 0,10 m (SE 3611a). Žganine je bilo veliko mm; rebra – 8,29 g, 33 mm; dolge kosti – 70,2 g, 38 mm; ne-tudi na vrhu jame, ob severnem robu. Zgornji del polnila jame določljivo – 198,48 g, 20 mm). Barva: temno modra do bela. je bila trdna, zbita temno sivo rjava ilovica (SE 3611b), premeša-na z žganino in kostmi ter drobci nad grobom razbitih keramič- Opis: ohranjeni so nekateri zobje, predvsem korenine kočnikov nih posod. Večina najdb je bila sežgana skupaj s pokojnikom, in podočnikov, ki so povsem razvite. Prepoznaven je bradavi- zato so bile v ognju močno poškodovane in so bile razporejene čar, ki je gracilen. Tudi dolge kosti so precej gracilne. Verjetno po celi površini groba. Na južni rob groba sta bila naknadno gre za odraslo osebo, morda žensko. Opomba: med žganimi pridana steklen lonec (G441) in posrebreno bronasto ogledalo kostmi nesežgan mlečni sekalec, ki pripada 2,5–5,5 let staremu (G440). Oba sta rahlo poškodovana v ognju, kar pomeni, da otroku. sta bila položena na še vročo žganino. V SE 3611a so bili pri- dani številni bronasti predmeti ( Živalski ostanki: SE 3611 – Bryozoa / Porifera (?) (1 fr. G382 – G418 ), ki pa so bili od - kriti v precej fragmentarnem stanju. Poleg njih so bili v grob v – fosilizirano). M 1 : 20 A G437 G440 B G441 149,75 A B 3610 3611 3609 302 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 303 Grobni inventar 391 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5587a 382 Trikrak bronast okov z zanko. Vidne so tri luknjice za pritrjeva- SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6316 nje. Verjetno okovje skrinjice. Ohr. dl. 2,9 cm, š. 5,6 cm. Gornji del bronaste žličke (?). Ohr. dl. 0,9 cm, š. 0,5 cm. 383 392 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5587b SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5590 Del zanke trikrakega bronastega okova. Na sredini vidna lu-Del bronaste igle fibule (?) okroglega preseka. Ohr. dl. 2,8 cm, knja za pritrjevanje. Verjetno okovje skrinjice. Ohr. dl. 3,1 cm, pr. 0,25 cm. š. 1,7 cm. 384 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5701 393 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5587c Del bronaste igle fibule (?) okroglega preseka. Pr. 0,2 cm, ohr. Bronast zatič/predmet z zanko. Verjetno del okovja skrinjice. Dl. dl. 2,4 cm. 3,7 cm, š. zanke 0,8 cm, š. 0,4 cm. 385 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6317 394 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5587d Horizontalno profiliran vrh bronaste igle, okroglega preseka. Več odlomkov bronaste pločevine nepravilnih oblik (dva pred-Ohr. dl. 1,5 cm, pr. rebra 0,3 cm, pr. 0,2 cm. stavljena na risbi). Verjetno okovje skrinjice. Vel. 2,2 × 2,4 cm, 386 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6315 vel. 1,8 × 2,0 cm. Profilirana glavica bronaste igle ali fibule (?) okroglega preseka. 395 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5594 Pr. gl. 0.5 cm, ohr. dl. 0,7 cm, pr. 0,2 cm. Dva odlomka bronaste pločevine. Vel. 3,1 × 3,4 cm in vel. 2,2 387 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6319 × 2,8 cm. Okrogla glavica bronaste igle. Pr. 0,4 cm, ohr. dl. 0,4 cm. 396 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. A/25, PN 5551 388 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. A/25, PN 6310 Bronasta pločevina. Vel. 2,7 × 3,0 cm. Trije deli močno poškodovane in ukrivljene bronaste igle kva- 397 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. A/25, PN 5724 dratnega preseka (a–c): a) pr. 0,2 cm, ohr. dl. 1,6 cm, b) pr. Več kosov bronaste pločevine. Vel. 2,4 × 3,4 cm, vel. 2,2 × 0,2 cm, ohr. dl.1,5 cm, c) pr. 0,3 cm, ohr. dl. 0,5 cm. 2,6 cm, vel. 2,2 × 2,4 cm, vel. 2,2 × 1,8 cm, vel. 2,1 × 2,0 cm. 389 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. A–B/25, PN 5571 398 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. A–B/25, PN 5573 Trije odlomki bronaste igle krožnega preseka. Eden od odlom-Odlomek tanke ravne bronaste pločevine. Vel. 2,3 × 2,6 cm. kov ima na sredini odebelitev (b). A) pr. 0,2 cm, ohr. dl. 1,6 cm, b) pr. 0,35 cm, ohr. dl. 1,1 cm, c) pr. 0,2 cm, ohr. dl. 1,6 cm. 399 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. A/25, PN 5713 390 Odlomek tanke ravne bronaste pločevine. Vel. 2,6 × 4,5 cm. SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5592, PN 5600 400 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5703 Dva kosa bronastega obročka z rombastim presekom in nare- Odlomka zadebeljene, rahlo ukrivljene ali ravne bronaste plo- brenim okrasom. Na večjem je nataljen kos stekla. Pr. 7,8 cm, čevine. Vel. 2,6 × 2,2 cm in 2,1 × 2,2 cm. db. 0,3 cm. 304 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 28, merilo 1 : 2. 305 401 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6313a 414 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5593a Bronast žebljiček s potolčeno glavico in trnom kvadratnega Bronast žebljiček s poškodovano polkrožno glavico in delno preseka. Pr. gl. 0,4 cm, ohr. dl. 0,8 cm, pr. tr. 0,15 cm. ohranjenim trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 402 0,7 cm, pr. tr. 0,2 cm. SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6313b Bronast žebljiček s potolčeno glavico in trnom kvadratnega 415 SE 3611, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5593b preseka. Pr. gl. 0,4 cm, ohr. dl. 0,7 cm, pr. tr. 0,15 cm. Bronast žebljiček s poškodovano polkrožno glavico in delno 403 ohranjenim trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,9 cm, ohr. dl. SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6313c 0,8 cm, pr. tr. 0,2 cm. Bronast žebljiček s potolčeno glavico in trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,3 cm, ohr. dl. 0,6 cm, pr. tr. 0,15 cm. 416 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5591 404 Bronast okrasni žebljiček. Polkrožna glavica iz tanjše pločevine SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6314 s trnom pravokotnega preseka. Pr. gl. 1,2 cm, ohr. dl. 0,4 cm. Bronast žebljiček s polkrožno glavico in trnom okroglega pre- seka. Pr. gl. 0,33 cm, ohr. dl. 0,5 cm, pr. tr. 0,1 cm. 417 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. A/25, PN 5714 405 Odlomek brona. Vel. 1,0 × 1,8 cm. SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6318a Bronast žebljiček s poškodovano polkrožno glavico in delno 418 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. A/25, PN 5596 ohranjenim trnom okroglega preseka. Pr. gl. 0,5 cm, ohr. dl. Dva odlomka bronastega ključa. Ohr. dl. 7,1 cm, š. 1,7 cm, db. 0,3 cm. 0,6 cm. 406 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6318b 419 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6599 Bronast žebljiček s poškodovano polkrožno glavico in delno Dvanajst železnih žebljičkov s stožčasto glavico in trni kvadra- ohranjenim trnom okroglega preseka. Pr. gl. 0,5 cm, ohr. dl. tnega preseka. Trije so ohranjeni v celoti, preostali imajo delno 0,3 cm. odlomljene trne. V enem primeru je trn v spodnjem delu ukri- 407 vljen. Pr. gl. od 0,4 do 0,6 cm, ohr. dl. od 0,7 do 1,6 cm. SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6598a Bronast žebljiček s poškodovano polkrožno glavico in delno 420 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6305 ohranjenim trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,7 cm, ohr. dl. Železen žebljiček s sploščeno glavico in trnom krož- 0,3 cm, pr. tr. 0,1 cm. .nega preseka. Pr. gl. 1,2 cm, ohr. dl. 1,2 cm 408 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6598b 421 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5589 Bronast žebljiček s poškodovano polkrožno glavico in delno Tri železne zanke pravokotnega preseka, povezane z zatičem. ohranjenim trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. Dl. 6,6 cm, nv. š. 2,8 cm, db. 1,6 cm. 0,4 cm, pr. tr. 0,15 cm. 409 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6598c Bronast žebljiček s poškodovano polkrožno glavico in delno ohranjenim trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,4 cm, ohr. dl. 0,4 cm, pr. tr. 0,15 cm. 410 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. A/25, PN 5561 Bronast žebljiček s potolčeno glavico in trnom kvadratnega preseka. Trn je zalomljen. Pr. gl. 0,4 cm, ohr. dl. 1,3 cm, pr. tr. 0,2 cm. 422 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5705 411 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5576a Del pravokotno zapognjenega železnega okova pravokotnega Bronast žebljiček s potolčeno glavico in delno ohranjenim tr- preseka. Dl. 5,4 cm, š. 3,4 cm, db. 0,3 cm. 0,2 cm. nom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,3 cm, ohr. dl. 1,0 cm, pr. tr. 423 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5707 Del pravokotno zapognjenega železnega okova pravokotnega 412 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5576b preseka. Dl. 7,0 cm, š. 4,2 cm, db. 0,4 cm. Bronast žebljiček z gobasto glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Pr. gl. 0,25 cm, ohr. dl. 0,5 cm, pr. tr. 0,1 cm. 413 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5578 Bronasti žebljiček s poškodovano polkrožno glavico in delno ohranjenim trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,5 cm, ohr. dl. 0,4 cm. 306 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 28, merilo 1 : 2. 307 424 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5586 428 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6598e Del pravokotno zapognjenega železnega okova pravokotnega Železen žebelj s strehasto glavico in delno ohranjenim trnom preseka. Dl. 7,0 cm, š. 3,0 cm, db. 0,4 cm. kvadratnega preseka. Pr. gl. 2,2 cm, ohr. dl. 0,6 cm, pr. tr. 0,4 cm. 429 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6598f Železen žebelj s ploščato glavico in delno ohranjenim trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 1,6 cm, ohr. dl. 2,0 cm, pr. tr. 0,4 cm. 430 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6598g Trn železnega žeblja kvadratnega preseka. Vel. tr. 0,4 × 0,4 cm, ohr. dl. 1,2 cm. 431 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6598h 425 Del trna železnega žeblja okroglega preseka. Pr. tr. 0,3 cm, ohr. SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6600 dl. 3,1 cm. Trije odlomki železne pločevine, eden s perforacijo. Vel. 1,1 × 2,0 cm, vel. 1,0 × 1,4 cm, 1,0 × 1,6 cm. 432 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5599 426 Odlomek vboklega dna stekleničke. Pr. d. 4,8 cm, ohr. v. 1,6 cm. SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5706 Železen žebelj s sploščeno glavico in trnom kvadratnega pre- 433 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5708 seka. Pr. gl. 2,0 cm, dl. 7,0 cm. Odlomek dna balzamarija, dekolorirano steklo. Vel. 3,0 × 4,0 cm. 434 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5711 Odlomek dna steklene posode, dekolorirano steklo. Vel. 2,6 × 1,9 cm. 435 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5712, PN 5722 Transportno posodje (?). Spodnji del ostenja z odlomljenim gumbom (?). Prežgana. F: N1. B: lisasta, svetlo rjava do rdečka- 427 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6598d sta. Nv. pr. 20,2 cm, ohr. v. 12,4 cm. Železen žebelj s ploščato glavico in trnom kvadratnega pre- seka v zgornjem in okroglega preseka v spodnjem delu. Pr. gl. 1,8 cm, rek. ohr. dl. 5,6 cm, pr. tr. 0,5 cm. 308 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 28, merilo 1 : 2. 309 436 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. A/25, PN 5718, PN 439 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5704, PN 5716 5723 Pečatna oljenka, tip Loeschcke X, žig FORTIS. Ožgana. F: O2. B: Fina keramika. Del finega krožnika z vodoravno izvihanim temno rjava. Dl. 10,6 cm, š. 7,5 cm, v. 3,5 cm. ustjem in ravnim dnom (oblika FK 1). Rob ustja in sredina dna sta okrašena s peresnim okrasom. Na notranji in zunanji strani ostanki rdečega premaza. Posoda je ožgana. F: N1. B: sivo rjava. Pr. u. 10,2 cm, pr. d. 6,4 cm, v. 2,8 cm. 437 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5580 Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja sklede z vodoravno izvihanim ustjem (oblika S 3.2). Rob ustja je okrašen s peresnim okrasom. Na notranji in zunanji strani ostanki rdečega premaza. F: N1. B: svetlo rdeča. Vel. 4 × 3,6 cm. 438 SE 3611a, grob 28, sek. XXI, kv. A–B/25, PN 6601 Fina keramika. Odlomek ostenja posode, okrašene z metliče- njem. F: N4. Vel. 3,1 × 3,7 cm. 310 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 28, merilo 1 : 2. 311 440 SE 3610, grob 28, sek. XXI, kv. A/25, PN 5565 Ogledalo iz brona in svinca. Na zadnji strani ogledala reliefni okras treh gracij. Pr. br. plošče 13,4 cm, dl. 24,0 cm, pr. ogledalne plošče 15,0 cm, pr. ročaja 1,9 cm. 441 SE 3610, grob 28, sek. XXI, kv. A/25, PN 5564 Večja kroglasta čaša na posebej pihani visoki nogi iz rumenka- sto obarvanega stekla. Ostenje je okrašeno z dvema pasovoma plitvih vodoravnih kanelur. Pr. u. 12,4 cm, pr. n. 6,0 cm, v. 14,5 cm. 312 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 28, merilo 1 : 2. 313 442 SE 3610, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5709, PN 5701, 444 SE 3610, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 6572 PN 5719, PN 6571 Fina keramika. Odlomek odebeljenega ustja krožnika (oblika K Fina keramika. Del finega krožnika z vodoravno izvihanim 2). Na notranji strani svetlo rjav premaz. F: NK1. B: svetlo rdeča. ustjem in ravnim dnom (oblika FK 1). Rob ustja in sredina dna sta Vel. 1,6 × 3,2 cm. okrašena s peresnim okrasom. Na notranji in zunanji površini 445 SE 3610, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5597 so ostanki rdečega premaza. Posoda je ožgana. F: N1. B: sivo Groba keramika. Izvihano ustje in del ostenja finega lonca (obli-rjava. Pr. u. 10,4 cm, pr. d. 6,2 cm, v. 3,0 cm. ka FL 2.2). Lonec je ožgan. F: KK1. B: lisasta, svetlo rjava do siva. 443 SE 3610, grob 28, sek. XXI, kv. B/25, PN 5702, PN 5595, Pr. u. 4,8 cm, ohr. v. 6,2 cm. PN 5715, PN 6345 V SE 3611 so bili odkriti še: manjši odlomki in drobci bronaste Fina keramika. Slabo ohranjen, močno prežgan krožnik (oblika pločevine v PN 5556 (5 g), PN 5588 (2 g), PN 6498 (8 g), PN K 1). Na notranji površini so ohranjene sledi rdečega premaza. 5717 (3 g), PN 5710 (2 g) in PN 5598 (8 g); drobci brona v PN Na dnu so vidni ostanki peresnega okrasa. F: NK1 (?). B: svetlo 6312 (3 g), PN 6320 (2 g) in PN 6311 (4 g); ostali drobci brona (2 rdeča. Pr. u. 11,4 cm, pr. d. 8,6 cm, v. 2,3 cm. g), številni drobci stekla v PN 5572 (6 g) in PN 5570 (5 g); ostali drobci stekla (23 g) in drobci železa v PN 6304 (0,8 g) ter ostali drobci železa (8 g), drobec ožgane kosti (0,5 g), odlomki grad- benega materiala (235 g) in odlomki keramike (155 g). 314 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 28, merilo 1 : 2. 315 Grob 29 – SE 3624/SE 3625, sek. XXI, kv. B/24 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3624), kvadratne tlorisne oblike, rahlo poševnih sten in ravnega dna, vkopana v geološko osnovo. A Zapolnjena je bila z žganino z žganimi kostmi, pomešano z zbito, zelo temno rjavo ilovico (10YR 3/2) (SE 3625), na katero je bila postavljena keramična posoda. V žganini so ležali bro- nasta, profilirana fibula (G446), ki je bila poškodovana v ognju, B več kosov keramičnega posodja ( G447 – G450 ) in kamnit izvrtek (G451). Dimenzije grobne jame: 0,67 m × 0,67 m, globina 0,17 m. Datacija 149,68 A : 1. stoletje ali prva polovica 2. stoletja (?). B Kostni ostanki: SE 3625 – teža: 1012,1 g (lobanja – 64,42 g, 26 3625 mm; rebra – 17,91 g, 19 mm, vretenca – 4,81 g, 23 mm; dlani/ 3624 stopala – 0,22 g, 11 mm; dolge kosti – 130,53 g, 39 mm; nedolo- čljivo – 760,99 g, 13 mm). Drugo: živalske kosti – 33,22 g. Barva: temno modra do bela, prevladuje bela. Opis: na nekaterih odlomkih lobanje so vidni lobanjski šivi, ki so zraščeni. Kosti izgledajo povsem razvito. Ohranjenih je več ko- Grobni inventar renin zob, ki so povsem razvite. Verjetno gre za zrelo ali starejšo Rastlinski ostanki Delno ohranjena bronasta noriško-panonska dvogumbasta fi- : SE 3625: iglavec ( jelka (?)) (Coniferous (cf. bula, najverjetneje tip Almgren 236g. Š. 3,0 cm, dl. 6,4 cm, v. odraslo osebo. Kosti in korenine zob so gracilne. 446 SE 3625, grob 29, sek. XXI, kv. B/24, PN 5569 Abies alba)), nezogleneli les. 3,0 cm. 447 SE 3625, grob 29, sek. XXI, kv. B/24, PN 6346 Keramika tankih sten. Odlomek ustja ali ostenja skodelice (KTS O4). Na notranji strani ostanki peskanja in rjavega premaza. F: KTS4. B: rdeče rumena. Pr. u. 4,0 cm, ohr. v. 1,8 cm. 448 SE 3625, grob 29, sek. XXI, kv. B/24, PN 6603 Keramika tankih sten. Odlomek ustja čaše z ostanki črnega pre- maza. F: KTS1. B: siva. Pr. u. 5,2 cm, ohr. v. 0,6 cm. 449 SE 3625, grob 29, sek. XXI, kv. B/24, PN 5568 Fina keramika. Dno in del ostenja sklede z ostanki temno rdeče rjavega premaza na notranji strani. Posoda je delno ožgana. F: N1. B: sivo rjava. Pr. d. 9,5 cm, ohr. v. 3,0 cm. 450 SE 3625, grob 29, sek. XXI, kv. B/24, PN 6602 Fina keramika. Navznoter uvihano ustje in del ostenja krožnika (oblika K 1). F: NK2. B: svetlo sivo rjava. Pr. u. 5,4 cm, ohr. v. 1,4 cm. 451 SE 3625, grob 29, sek. XXI, kv. B/24, PN 6899 Kamnit izvrtek iz apnenca. Pr. 1,3 cm, ohr. v. 1,5 cm. V SE 3625 so bili odkriti še odlomki in drobci keramike (10 g) ter drobca stekla (0,7 g). 316 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 29, merilo 1 : 2. 317 Grob 30 – SE 3628/SE 3629, SE 3630, SE 3641, SE 3653, Datacija: prva polovica 2. stoletja. sek. XXI, kv. B/25 Kostni ostanki: SE 3630 – teža: 154,01 g (lobanja – 15,12 g, 24 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža3), mm; rebra – 2,95 g, 12 mm; ramenski obroč – 0,64 g, 10 mm; enojen pokop. dolge kosti – 39,28 g, 18 mm; nedoločljivo – 94,46 g, 12 mm). Opis: preprosta grobna jama (SE 3628) nepravilne podolgova- Drugo: živalske kosti. SE 3629 – teža: 238,65 g, (lobanja – 19,76 te/rahlo trapezaste tlorisne oblike in ravnega dna, vkopana v g, 21 mm; rebra – 5,75 g, 21 mm; vretenca – 0,59 g, 8 mm; geološko osnovo. Na južnem delu grobne jame, kjer je bila po- dlani/stopala – 1,30 g, 11 mm; dolge kosti – 57,49 g, 25 mm; lička (SE 3641), je bila jama globoka 0,24 m, a se je globina proti nedoločljivo – 151,46 g, 14 mm). Drugo: živalske kosti. Barva: severu zmanjšala na 0,10 m. Polička (SE 3641) je bila zgrajena iz temno modra do bela, prevladuje bela. drobnih kamnov in veliko malte230, ob njej je bila kamnita kon- Opis: lobanjske in dolge kost izgledajo povsem razvite, a so strukcija (SE 3653). Na tem delu je bilo najdenih nekaj odlomkov tanke oz. gracilne. Ohranjena je korenina ličnika, ki ima odprt lončenine. Grobna jama je bila zapolnjena z dvema polniloma, vršič (SE 3630), ohranjeni del nadočesnega oboka (SE 3629) je zbito trdno rjavo ilovico (10YR 3/2), premešano z žganino in gracilen. Na podlagi odprtega vršiča ličnika gre verjetno za sežganimi kostmi (SE 3629), ki je prekrivala temnejšo žganino s otroka, starega 13,5 leta ± 1 leto. kostmi (SE 3630); slednja se je nahajala v osrednjem delu groba, severno od poličke. Izmed pridatkov so bili v žganini SE 3630 le kosi keramike (G452–G456), v polnilu SE 3629 pa deli koščene igle (G458–G459), deli bronaste fibule (G460–G461), brona- sta žebljička (G462–G463), več železnih žebljičkov in žebljev oziroma njihovih delov (G463–G472), železna zanka (G473) in ukrivljena žica (G474), posoda iz zelenega stekla (G475), deli dveh hišastih žar (G476–G477), drugo keramično posodje ali njegovi deli (G478–G482) ter novec (G483). Dimenzije grobne jame: 1,96 m × 1,04 m–0,48 m, globina od 0,24 m do 0,10 m. Dimenzije poličke: 0,84 m × 0,40 m, višina 0,10 m. 230  Analiza vzorca malte (VZ 530) je pokazala, da gre za precej pre- perel vzorec. Agregat, ki je bil uporabljen za izdelavo malte, vsebuje silikatna in karbonatna zrna. Načeloma je podoben ostalim in naj- verjetneje izvira iz Save, le da iz druge mikrolokacije (Rižnar 2021). 318 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 20 A B 149,71 A B 3628 3630 3629 3641 319 Grobni inventar 467 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6896a 452 Železni žebljiček s ploščato pahljačasto glavico in trnom pravo- SE 3630, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6550 kotnega preseka. Š. gl. 0,6 cm, dl. 1,9 cm. Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja in dela ostenja čaše. F: FN1. B: zelo svetlo rjava. Pr. u. 6,0 cm, ohr. v. 1,5 cm. 468 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6896b–d 453 Trije trni železnih žebljičkov, sploščeni. Pr. tr. 0,05 do 0,1 cm, ohr. SE 3630, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6551 dl. od 1,2 do 1,6 cm. Fina keramika. Odlomek ustja in zgornjega dela ostenja posode zaprtega tipa. Pod ustjem je kanelura. Na zunanji in notranji 469 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6897a površini so ostanki rjavo rdečega premaza. F: FN1. B: oranžna. Trn železnega žeblja kvadratnega preseka. Š. tr. 0,2 cm, ohr. dl. Pr. u. 8,7 cm, ohr. v. 1,8 cm. 3,1 cm. 454 SE 3630, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6549 470 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6897b Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja in dela ostenja čaše Trn železnega žeblja pravokotnega preseka. Š. tr. 0,3 cm, ohr. (oblika Č 4.2). F: N6. B: svetlo siva. Pr. u. 9,2 cm, ohr. v. 4,6 cm. dl. 2,0 cm. 455 SE 3630, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6609 471 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 5584 Fina keramika. Odlomek ostenja posode, okrašene s tremi vr- Železen žebelj s sploščeno glavico in trnom kvadratnega pre- stami vodoravnega koleščkanja. Odlomek je prežgan. Površina seka. Spodnji del trna je ukrivljen. Pr. gl. 1,5 cm, dl. 4,8 cm. je zelo prašna. F: N2. B: svetlo siva. Vel. 2,9 × 3,9 cm. 456 SE 3630, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6610 Fina keramika. Odlomek ostenja posode, okrašen s peresnim okrasom. Odlomek je prežgan. Površina je poškodovana, hra- pava. F: N2. B: svetlo siva. Vel. 2,7 × 2,2 cm. 457 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6307 Del koščene igle okroglega preseka. Pr. 0,4 cm, ohr. dl. 3,2 cm. 472 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 5585 458 Trn železnega žeblja kvadratnega preseka. Vel. tr. 0,3 × 0,3 cm, SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6604 ohr. dl. 3,8 cm. Dva dela koščene igle okroglega preseka. Pr. 0,4 cm, rek. ohr. dl. 3,0 cm. 473 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, 459 PN 5727 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6308 Železna zanka zgoraj okroglega in spodaj pravokotnega pre-Spodnji del loka bronaste, močno profilirane fibule. Rek. ohr. dl. seka. Š. zanke 1,6 cm, dl. 4,2 cm. 3,2 cm, ohr. š. 1,1 cm. 460 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6309 Noga bronaste fibule. Vel. 1,0 × 2,4 cm. 461 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6606a Miniaturen bronast žebljiček s kroglasto glavico in trnom okro- glega preseka. Pr. gl. 0,4 cm, dl. 0,6 cm. 474 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6898 462 Ukrivljena železna žica, okroglega preseka. Pr. 0,2 cm, ohr. dl. SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6606b Miniaturen bronast žebljiček s potolčeno gobasto glavico in tr 4,4 cm.- nom okroglega preseka. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 0,4 cm. 475 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6608 463 Odlomek ustja posode iz temno zelenega stekla. Na notranji SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6605a Miniaturen železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom pra strani, tik pod ustjem, je plitva kanelura. Vel. 2,4 × 2,0 cm. - vokotnega preseka. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 0,6 cm. 464 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6605b Miniaturen železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega preseka. Trn je v spodnjem delu ukrivljen. Pr. gl. 0,6 cm, dl. 1,1 cm. 465 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6605c Miniaturen železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kva- dratnega preseka. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 1,0 cm. 466 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6895 Železen žebljiček z gobasto glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Spodnji del trna je ukrivljen. Pr. gl. 0,4 cm, dl. 0,9 cm. 320 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 30, merilo 1 : 2. 321 476 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6547 480 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25 PN 6607 Hišasta žara (oblika H 2.1). Delno ohranjena hišasta žara (ohra- Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja in dela ostenja čaše njena ostenje in rame). Na zunanji površini so ostanki rdeče- (oblika Č 4.2). Na zunanji površini je svetleč rdeč premaz, na ga premaza, glede na ohranjenost premaz ni bil nanešen na notranji pa mat rdeč premaz. F: N1. B: svetlo oranžna. Pr. u. celotno zunanjo površino. F: HŽ1. B: rumenkasto roza. Nv. pr. 7,5 cm, ohr. v. 2,6 cm. 19,3 cm, ohr. v. 16,4 cm. 481 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 5737b 477 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 6548 Fina keramika. Prstanasto dno sklede ali vrča. F: N3. B: roza. Pr. Hišasta žara, trebušasta (oblika H 1.1?). Odlomek zgornjega d. 9,7 cm, ohr. v. 1,7 cm. F: HŽ1. B: rumenkasto roza. Nv. pr. 23,8 cm, ohr. v. 7,4 cm. Fina keramika. Prstanasto dno sklede ali vrča. F: N3. B: roza. Pr. d. 9,6 cm, ohr. v. 1,5 cm. 478 Na zunanji in notranji površini je slabo ohranjen rdeč premaz. dela ostenja hišaste žare. Na ostenju tri vodoravne kanelure. 482 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 5737a Fina keramika. Rahlo vbočeno dno in del ostenja posode. Na SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 5738a 483 SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 5726 Novec: Traianus/As/kovan 98–117/Rom/RIC ?/PMBr 1821, t. 8,91 zunanji površini so ostanki rjavo rdečega premaza. F: FN1. B: g, vel. 28 × 31,5 mm. oranžna. Pr. d. 6,0 cm, ohr. v. 2,4 cm. 479 V SE 3630 so bili odkriti še odlomki keramike (163 g) in kamnita SE 3629, grob 30, sek. XXI, kv. B/25, PN 5738b Fina keramika. Odlomek dna in del ostenja posode zaprtega (51 g), kamniti odbitki (6 g), drobci stekla (1 g), drobci kamene odbitka (2 g), v SE 3629 pa so se nahajali še odlomki keramike tipa. Na notranji in zunanji površini ostanki rdečega premaza. strele (1 g), drobec jantarja (0,2 g), drobci brona (0,8 g) in koščki Ostenje je okrašeno s plastičnim okrasom v obliki lusk. Posoda korodiranega amorfnega železa (11 g). je delno ožgana. F: FN1. B: svetlo rjava. Pr. d. 8,7 cm, ohr. v. 3,5 cm. 322 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 30, merilo 1 : 2. 323 Grob 31 – SE 3709/SE 3710, sek. XXII, kv. B/27 Preprosta grobna jama, pokop v žari (oblika Ža3), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3709) nepravilne ovalne tlorisne obli- ke in U-preseka, vkopana v rimskodobno plast SE 3708. Vanjo je bila postavljena keramična posoda, ki je vsebovala žganino. Grobna jama je bila zasuta s trdo zbitim, temno rjavim zemlje- nim polnilom s peskom, drobci oglja in nekaj ožganimi kostmi (SE 3710). V zasutje so bili dodani kos brona (G484), keramične posode (G485–G488) in kamnito jedro (G489). Dimenzije grobne jame: 1,24 m × 1,05 m, ohr. globine 0,18 m. Datacija: 1. ali 2. stoletje. Kostni ostanki: SE 3710 – teža: 176,52 g (lobanja – 16,58 g, 23 mm; rebra – 1,88 g, 17 mm; dolge kosti – 39,01 g, 31 mm; nedo- ločljivo – 97,11 g, 15 mm). Drugo: živalski zobje. PN 5509 – teža: 8,89 g (lobanja – 4,17 g, 13 mm; nedoločljivo – 4,72 g, 10 mm). PN 5508 – teža: 28,96 g (lobanja – 1,16 g, 12 mm; rebra – 0,59 g, 12 mm, dlani/stopala – 0,57 g, 12 mm; dolge kosti – 12,84 g, 19 mm; nedoločljivo – 13,8 g, 10 mm). PN 5675 – teža: 19,71 g (lobanja – 0,56 g, 7 mm; dlani/ stopala – 0,58 g, 11 mm; rebra – 0,52 g, 15 mm; dolge kosti – 8,18 g, 20 mm; nedoločljivo – 9,87 g, 4 mm). PN 5507 – teža: 654,66 g (lobanja – 46,28 g, 16 mm; rebra – 1,73 g, 20 mm; dolge kosti – 132,32 g, 27 mm; nedolo- čljivo – 474,33 g, 9 mm). Barva: temno modra do bela. Opis: ohranjeni lobanjski šivi so deloma zraščeni, a ne povsem. Ohranjene so korenine zob, predvsem kočnikov in ličnikov, ki izgledajo povsem razvite. Verjetno gre za zrelo ali starejšo od- raslo osebo. Kosti so gracilne, a tudi slabo ohranjene. Živalski ostanki: SE 3710 – Indet. Spec. (13 frg. – indet fr.). 324 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 20 A G485 G486 G487 B A B 149,54 3710 3709 325 Grobni inventar 488 SE 3710, grob 31, sek. XXII, kv. B/27, PN 5675 484 SE 3710, grob 31, sek. XXII, kv. B/27, PN 5520 Groba keramika. Del ustja in ostenja jajčaste čaše (oblika Č 4.1). Odlomek je delno ožgan, lisast. F: KK2. B: od rumene do temno Ploščat profiliran odlomek bronastega predmeta. Vel. 0,5 × rjave. Pr. u. 9,0 cm, ohr. v. 9,2 cm. 1,4 cm. 485 SE 3710, grob 31, sek. XXII, kv. B/27, PN 5509 Fina keramika. Rekonstruirana cilindrična čaša z usločenim spo- dnjim delom in poudarjeno stojno ploskvijo (oblika Č 8.1). Na zunanji strani je izdelana plitva široka kanelura. F: N1. B: oran- žna. Pr. u. 7,8 cm, pr. d. 3,4 cm, v. 7,5 cm. 486 SE 3710, grob 31, sek. XXII, kv. B/27, PN 5507 Fina keramika. Delno ohranjena skleda na nogi, ustje je izviha- no (oblika S 5). Na zunanji površini so ostanki rdečega prema- za. Na zunanji strani ostenja so tri vodoravne kanelure. F: N3a. B: močno oranžna. Pr. u. 18,0 cm, pr. d. 7,1 cm, v. 14,0 cm. 489 SE 3710, grob 31, sek. XXII, kv. B/27, PN 6611 Jedro iz temno sivega kremena. Vidne sledi odbijanja na obeh straneh. Ohranjeni so ostanki korteksa. Dl. 3,2 cm, š. 2,4 cm, db. 1,6 cm. V SE 3710 so bili odkriti še številni odlomki rimskodobne kera- mike (146 g), odlomki prazgodovinske keramike (33 g), drobci stekla (0,5 g), drobci kamene strele (0,5 g), drobni kamniti od- bitki in luske (14 g). V posodi PN 5508 so bili odkriti še drobci 487 ožgane gline (11 g), podobno tudi v posodi PN 5675 (11 g). SE 3710, grob 31, sek. XXII, kv. B/27, PN 5508 Fina keramika. Dno, ostenje in kratko izvihano ustje finega lonca (oblika FL 5). Na zunanji površini je ohranjen rdeč premaz. Pod ustjem sta dve plitvi kaneluri, peresni okras pa je na spodnjem delu ostenja. F: N1a. B: oranžna. Pr. u. 10,6 cm, pr. d. 5,3 cm, v. 13,8 cm. 326 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 31, merilo 1 : 2. 327 Grob 32 – SE 3711/SE 3712, sek. XXII, kv. B/27 (G505–G507), stekleničke iz dekoloriranega stekla (G508), Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen manjše steklene žare (G509) ter vrat steklenice (G510), dva ke- Opis: Grobna jama (SE 3711), pravokotne tlorisne oblike, z oval drugih posod (G513–G515), odlomki oljenke (G516) ter dva - novca ( pokop. ramična enoročajna vrča (G511–G512), keramičen lonec in deli nimi vogali in U preseka, je bila vkopana v geološko osnovo, G517–G518). orientacije v smeri vzhod–zahod. Robovi grobne jame so bili Dimenzije grobne jame: 2,04 m × 1,12 m in globine 0,20 m. močno ožgani. Zapolnjena je bila z dvema polniloma (obo- Datacija: prva polovica 2. stoletja. je označeno kot SE 3712), pri čemer sta bila oglje in žganina Kostni ostanki skoncentrirana na dnu in v vzhodni polovici groba. V spodnjem : SE 3712 – teža: 281,39 g (lobanja – 11,08 g, 23 mm; rebra – 3,14 g, 20 mm; dolge kosti – 32,58 g, 20 mm; ne delu grobne jame, v žganini, so bile najdbe poškodovane ali -določljivo – 233,01 g, 10 mm). Drugo: živalske kosti. PN 5542 – uničene, med njimi železni žeblji, staljena steklena balzama-teža: nedoločljivo – 1,43 g, 13 mm. PN 5521 – teža: nedoločljivo rija in bronast novec. Zgornje, zbito, rjavo, zemljeno polnilo, – 1,31 g, 12 mm. Barva: temno modra do bela, številni odlomki sestavljeno iz ilovice, peska in drobcev oglja, pa je vsebovalo so temno modri. pridatke, ki so bili naknadno položeni v grob: keramičen vrč, lonec in čašo, stekleni balzamariji in stekleni čaši, železen že- Opis: kosti so tanke, tako lobanjske kot dolge. Ohranjene kore-belj ter bronast novec. Vse najdbe v grobu so bile umeščene v nine zob so preveč poškodovane za določitev, morda so neka-SE 3712, med njimi del bronaste igle ( G490 ), številni železni že-tere od mlečnih zob. Nekatere dolge kosti verjetno so vendarle bljički ali žeblji oz. deli njih ( G491 – G502 ), železen zatič ( G503 ) debele 3–4 mm, torej ne gre za dojenčka ali majhnega otroka. in železen kaveljček ( G504 ), deli treh steklenih balzamarijev M 1 : 20 A G512 G506 G511 G505 B G507 A B 159,57 3712 3711 328 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 329 Grobni inventar 500 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 6890 490 Korodiran žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra- SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 6612 tnega preseka. Pr. gl. 1,2 cm, dl. 4,2 cm. Odlomek bronaste igle krožnega preseka. Pr. 0,4 cm, ohr. dl. 2,8 cm. 501 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5525 491 Močno korodiran železen žebelj s krožno glavico in trnom SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 6888 okroglega preseka. Pr. gl. 1,8 cm, ohr. dl. 4,6 cm. Dobro ohranjen manjši železni žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega preseka. Trn je v spodnjem delu zakrivljen. 502 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5670 Pr. gl. 0,4 cm, dl. 1,0 cm. Železen žebelj s krožno glavico (poškodovana) in trnom kva- 492 dratnega preseka. Pr. gl. 1,0 cm, dl. 5,4 cm. SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 6892 Štirinajst izjemno majhnih korodiranih železnih žebljičkov s 503 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5673 stožčasto glavico in trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. od 0,3 Del železnega žeblja/zatiča s ploščato glavico in trnom kvadra- do 0,4 cm, ohr. dl. od 0,6 do 1,0 cm. tnega preseka. Pr. tr. 0,4 cm, ohr. dl. 4,1 cm. 493 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 6893 504 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5674 Šest korodiranih manjših žebljičkov s stožčasto glavico in trnom Del tankega železnega kaveljčka kvadratnega preseka. Korodi- kvadratnega preseka. Pr. gl. od 0,4 do 0,5 cm, ohr. dl. od 0,7 ran. Vel. preseka 0,2 × 0,2 cm, ohr. dl. 1,8 cm. do 1,2 cm. 505 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5660 Balzamarij z izvihanim ustjem in širokim vratom. Dno je vboklo. Pr. u. 3,0 cm, pr. d. 3,6 cm, v. 6,2 cm. 494 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 6894 Šest korodiranih žebljičkov s stožčasto glavico in trnom kvadra- tnega preseka. Pr. gl. od 0,5 do 0,6 cm, ohr. dl. od 0,8 do 1,1 cm. 495 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5662 Železen žebljiček s strehasto glavico in trnom pravokotnega preseka. Pr. gl. 0,7 cm, dl. 1,8 cm. 506 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5541 496 Balzamarij z ravno izvihanim ustjem in širokim, kratkim vratom. SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 6887 Železen žebljiček z nepravilno okroglo ploščato glavico in tr Dno je rahlo vboklo. Pr. u. 4,4 cm, pr. d. 4,2 cm, v. 8,4 cm. - nom kvadratnega preseka. Delno korodiran. Žebljiček je bil odkrit v polnilu posode PN 5521. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 0,6 cm. 497 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5547 Železen žebljiček s potolčeno gobasto glavico in trnom kvadra- tnega preseka. Pr. gl. 1,2 cm, ohr. dl. 1,8 cm. 498 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 6891 Korodiran žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra- tnega preseka. Pr. gl. 1,2 cm, ohr. dl. 1,4 cm. 499 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 6889 Korodiran žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra- tnega preseka. Pr. gl. 0,2 cm, ohr. dl. 3,3 cm. 330 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 32, merilo 1 : 2. 331 507 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5522 509 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5533 Steklen balzamarij z navznoter zapognjenim in sploščenim Miniaturna kroglasta steklena žara z izvihanim in odebeljenim ustjem ter nekoliko širšim vratom, ki prehaja v hruškasto obliko- ustjem. Dno je močno vboklo. Pr. u. 5,8 cm, pr. d. 4,2 cm, rek. vano telo. Na dnu balzamarija je žig v dveh vrstah O/ATF. Pr. u. v. 6,3 cm. 4,0 cm, pr. d. 8,4 cm, rek. v. 17,2 cm. 510 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5661 508 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5540a, b Odlomek staljenega vratu posode, verjetno balzamarija, deko- Steklenička z lijakasto izvihanim ustjem, tremi rebri na prehodu lorirano steklo. Vel. 2,2 × 1,6 cm. vratu v ostenje in dvema plitvima kanelurama na ostenju, ki se spodaj kroglasto razširi in stoji na visoki, posebej pihani nogi, dekolorirano steklo. Pr. u. 4,8 cm, pr. n. 3,6 cm, rek. v. 21,5 cm. 332 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 32, merilo 1 : 2. 333 511 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5542 512 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5521 Fina keramika. Delno ohranjen trebušast enoročajni vrč, ustje Fina keramika. Delno ohranjena vrat in ostenje enoročajnega manjka (oblika V 1). Na ramenu je vpraskan grafit. Ročaj je na- vrča (oblika V 1). Na ramenu je vpraskan grafit. F: N2. B: svetlo rebren. F: N2. B: oranžna. Pr. d. 7,4 cm, nv. pr. 15,2 cm, rek. v. oranžna. Pr. d. 7,0 cm, nv. pr. 15,0 cm, rek. v. 21,2 cm. 23,0 cm, š. roč. 2,9 cm. db. roč. 1,0 cm. 334 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 32, merilo 1 : 2. 335 513 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 6615 516 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 6613 Fina keramika. Odlomek vratu in narebrenega ročaja vrča. Od- Pečatna oljenka. Odlomek dna in telesa pečatne oljenke. F: O2. lomek je ožgan. F: N1. B: svetlo siva. Ohr. v. 1,6 cm, ohr. š. roč. B: svetlo rjava do rdeča. Pr. d. 4,7 cm, ohr. v. 2,2 cm. 2,7 cm. 517 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5531 514 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 6614 Novec: Hadrianus/As/kovan 125–128/Rom/RIC 828A/PMBr Groba keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika. Na zunanji 1852, t. 7,21 g, pr. 27,5 mm. strani je pod ustjem plitva kanelura. Na obeh površinah je delno ohranjen rdeč premaz. Kos je prežgan. F: KK1b. B: oranžna. Vel. 2,0 × 4,8 cm. 515 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5543 ka L 1.2). Na zunanjem in notranjem delu ustja je ostanek pre- Novec: Traianus/As/kovan 98–117/Rom/RIC ?/PMBr 1843, t. 9,71 maza. Ostenje je okrašeno z metličenjem. F: KK1b (z rdečim Groba keramika. Rekonstruiran lonček z izvihanim ustjem (obli- 518 SE 3712, grob 32, sek. XXII, kv. B/27, PN 5693 g, pr. 28,5 mm. premazom). B: notranja površina je lisasta, svetlo rjava in te- mno rjava, zunanja pa svetlo rjava. Pr. u. 6,8 cm, pr. d. 5,2 cm, V SE 3712 so bili odkriti še odlomki keramike (109 g), drobci v. 10,5 cm. ožgane gline (13 g), drobci dekoloriranega stekla (32 g) in šte- vilni drobci amorfnega železa (70 g). V posodi PN 5542 so bili odkriti drobci keramike (9 g), v posodi PN 5521 pa železen že- bljiček PN (6887) (0,5 g) in drobci železa (0,5 g). 336 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 32, merilo 1 : 2. 337 Grob 33 – SE 3713/SE 3714, sek. XXII, kv. B/26 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3713) okroglo-ovalne tlorisne oblike in nepravilnega polkrožnega preseka, je bila vkopana v geološko osnovo. Robovi grobne jame so bili rahlo ožgani. Polnilo grob- ne jame (SE 3714) je vsebovalo veliko žganine in temno rjavo zbito zemljeno zasutje z ogljem. Vsi pridatki v grobu so bili zelo slabo ohranjeni, zaradi česar domnevamo, da so bili pridani že na začetku kremiranja. V grobu so bili pridani bronast no- vec (G529), staljeno ustje steklenice (G525), keramično posodje (G526–G528) in železni žeblji (G519–G524). Dimenzije grobne jame: 1,15 m × 1,06 m, ohranjena globina 0,15 m. Datacija: prva polovica 2. stoletja. Kostni ostanki: SE 3714 – teža: 102,86 g, (lobanja 5,97 g, 9 mm; rebra – 5,15 g, 18 mm; dolge kosti – 13,96 g, 29 mm; nedoločlji- vo – 77,78 g, 9 mm). PN 5544 – teža: nedoločljivo – 8,07 g, 13 mm. PN 5654 – teža: nedoločljivo – 8,18 g, 16 mm. Barva: zuna- nje površine so bele, notranje in prelomi pogosto temno modri. Opis: odlomki so precej tanki. Deloma je ohranjena krona stal- nega ličnika. Lobanjski šivi so odprti. Odlomki v PN 5654 so slabše sežgani, saj prevladujejo črne in rjave barve. So tudi ne- koliko debelejši. To je lahko le posledica izpostavljenosti nižjim temperaturam. Verjetno gre za otroka, starejšega od približno 8 let. Drugo: živalska kost, ribje vretence. 338 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 20 A G526 G527 B A B 149,51 3714 3713 Grob 33, merilo 1 : 2. 339 Grobni inventar 527 SE 3714, grob 33, sek. XXII, kv. B/26, PN 5655 519 Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja in ostenja lon- SE 3714, grob 33, sek. XXII, kv. B/26, PN 5532 ca. Odlomek je močno prežgan. F: KK1. B: svetlo siva. Ohr. v. Večji železen žebelj s kvadratno, ploščato glavico in trnom kva - 5,5 cm, ohr. š. 5,0 cm. dratnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 3,4 cm, dl. 10,2 cm. 520 528 SE 3714, grob 33, sek. XXII, kv. B/26, PN 5544 + 5654 SE 3714, grob 33, sek. XXII, kv. B/26, PN 5667 Groba keramika. Rekonstruirana čaša: dno, ostenje in vrat, ustje Močno korodiran železen žebelj s kvadratno ploščato glavico manjka (oblika Č 3). Prehod v vrat je narebren. Prežgan in del - in trnom okroglega preseka. V spodnjem delu je ukrivljen. Pr. no ekspandiran zaradi visokih temperatur. F: KK1. B: temno siva gl. 3,0 cm, dl. 7,8 cm. do svetlo rjava. V posodi so se nahajali drobni odlomki stekla. 521 SE 3714, grob 33, sek. XXII, kv. B/26, PN 5665 Pr. d. 5,5 cm, ohr. v. 9,8 cm. Kos železnega predmeta z odebelitvami na obeh straneh. Osrednji del je okroglega preseka. Pr. 1,0 cm, dl. 8,0 cm. 522 SE 3714, grob 33, sek. XXII, kv. B/26, PN 5666 Močno korodiran ukrivljen železen žebelj s trnom okroglega preseka. Glavica ni ohranjena. Pr. 0,8 cm, dl. 6,0 cm. 523 SE 3714, grob 33, sek. XXII, kv. B/26, PN 5669 Močno korodiran železen žebelj s kvadratno ploščato glavico in trnom pravokotnega preseka. Pr. gl. 3,1 cm, ohr. dl. 4,6 cm. 524 SE 3714, grob 33, sek. XXII, kv. B/26, PN 5668 Močno korodiran železen žebelj s trnom pravokotnega prese- ka. Glavica ni prepoznavna. Vel. tr. 0,8 × 0,5 cm, ohr. dl. 3,8 cm. 525 SE 3714, grob 33, sek. XXII, kv. B/26, PN 5653 529 SE 3714, grob 33, sek. XXII, kv. B/26, PN 5546 Ustje in del vratu stekleničke ali balzamarija, poškodovan in de- Novec: Traianus/As/kovan 98–117/Rom/RIC ?/PMBr 1851, dolo- formiran v ognju. Pr. u. 5,1 cm, ohr. dl. 5,0 cm. čitev po portretu, t. 7,61 g, vel. 26 × 27 mm. V SE 3714 so se nahajali še deli železnih žebljičkov (PN 6886), amorfni koščki železa, odlomki in drobci keramike (91 g), ka- mniti odbitki in luske (4 g), odlomki staljenega stekla (26 g) in košček temno modrega stekla (3 g). 526 SE 3714, grob 33, sek. XXII, kv. B/26, PN 5664 Groba keramika. Del izvihanega ustja in ostenja nizkega lonca (oblika L 2.1). Rob ustja je stanjšan. Na ostenju okras metličenja. Prežgan. F: KK1. B: siva do svetlo rjava. Pr. u. 12,0 cm, pr. d. 8,6 cm, v. 10,0 cm. 340 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 33, merilo 1 : 2. 341 Grob 34 – SE 4059/SE 3720, SE 3734, SE 3735, SE 3761, kočnika pa je deloma zaraščena in je zob izpadel pred smrtjo. sek. XXII, grobna parcela C, kv. A–B/28 Ohranjeni so vsi levi zobje z izjemo tretjega kočnika. Spodnja Grobna jama s konstrukcijo, grobna jama s skrinjo iz opek (obli- čeljustnica je poškodovana, od zob so prisotni desna sekalca, ka S b1), enojen pokop. podočnik, ličnika in vsi trije kočniki. Tretji kočnik ima korenino kovci je bilo tlakovano tudi dno groba (SE 3761). V grob je bil Medenični obroč: odlomki obeh črevnic z ohranjenim kolčnim položen skelet ženske v smeri vzhod–zahod, z glavo na zaho - vozlom, ki je ozek. Kosti nog: razlomljene, a ohranjene vse dol - du. Na rebru skeleta je ležal odlomek kuhinjske keramike (PN ge kosti nog. Distalni okrajki niso zraščeni z deblom. Odlomki 5803). Grobna jama je bila zasuta s svetlo rjavim peščenim ze - obeh pogačic. Obe petnici in skočnici, odlomki obeh čolničev. mljenim zasutjem (SE 3720), v katerem so se kot grobni pridat - Ocena starosti in spola: glede na razvitost zob in skeleta je sta ki nahajali: miniaturen del srebrne zvite pločevine ( G530 ), več - rost ocenjena na 15,5–16,5 leta. Morfološke značilnosti mede železnih žebljičkov ( G531 – G532 ), odlomki keramike ( G533 – - nice bolj kažejo na moškega, a ocena ni zanesljiva, saj gre za G539 ) in slabo ohranjeni deli posodice iz dekoloriranega stekla. najstnika. Patologija in posebnosti: hrbtni lok križnice je odprt, Dimenzije grobne jame -preseka, vkopana v geološko osnovo in obložena z opečnati- nosač, okretač, devet prsnih vretenc in tri ledvena. Odlomki kri-mi tlakovci, locirana v grobni parceli C. Ohranili sta se le južna žnice. Rebra: razlomljena rebra in odlomek prsnice. Kosti rok: (SE 3734) in zahodna stena (SE 3735) groba. Z opečnatimi tla-odlomki obeh nadlahtnic in proksimalni deli obeh podlahtnic. Opis: grobna jama (SE 4059) pravokotne tlorisne oblike in U- in vsi trije kočniki. Ramenski obroč: odlomki lopatice. Vretenca: razvito do ¼. Na levi strani so prisotni sekalca, podočnik, ličnika : 1,90 m × 0,72 m, globina 0,35 m. kar je posledica prirojene patologije oz. Spine bifide. Datacija: 2. stoletje (?). Živalski ostanki: SE 3720 – Rodentia (1 fr. – dens); Microtus li-Kostni ostanki echtensteini/subterraneus : SE 3720 – lobanja: dobro ohranjena lobanja. (1 fr. – dens inf.); Lepus europaeua (1 Povsem ohranjeni čelnica in zgornja čeljustnica. Ohranjeni fr. – dens sup.); Bos taurus (1 fr. – metacarpus dia.); Indet. spec. so zgornji desni sekalci, podočnik in ličnika, zobnica prvega (1 fr. – indet fr.). 342 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 20 3735 3720 3761 3734 343 Grobni inventar 536 SE 3720, grob 34, sek. XXII, kv. B/28, PN 6618 530 SE 3720, grob 34, sek. XXII, kv. A–B/28, PN 6248 Fina keramika. Odlomek uvihanega ustja in ostenja sklede (obli- ka S 3.1). Na zunanji površini in na robu notranje površine so Miniaturen del zvite srebrne pločevine. Pr. 0,15 cm, ohr. dl. vidni ostanki rdečega premaza. Ožgana. F: N2a. B: svetlo oran - 0,2 cm. žna. Vel. 2,2 × 2,8 cm. 531 SE 3720, grob 34, sek. XXII, kv. A/28, PN 6884 537 SE 3720, grob 34, sek. XXII, kv. B/28, PN 6617 Dva železna žebljička z okroglo gobasto glavico in trnom kva-Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja sklede. Na zunanji dratnega preseka. Pr. gl. 0,9 od 1,1 do cm, ohr. dl. od 0,8 do površini in na robu notranje površine so vidni ostanki rdečega 1,1 cm. premaza. Pod ustjem je peresni okras. Ožgana. F: N1a. B: oran-532 SE 3720, grob 34, sek. XXII, kv. A/28, PN 6885 žna do svetlo rjava. Pr. u. 16,2 cm, ohr. v. 2,5 cm. Štirje železni žebljički z okroglo stožčasto glavico in trnom 538 SE 3720, grob 34, sek. XXII, kv. B/28, PN 6621 kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,8 od 0,9 do cm, ohr. dl. od Fina keramika. Odlomek ostenja posode. Na zunanji površini 0,8 do 1,4 cm. so vidni ostanki rdeče rjavega premaza. Ostenje je okrašeno 533 SE 3720, grob 34, sek. XXII, kv. B/28, PN 6620 s peresnim okrasom. Ožgana. F: N1a. B: zunanja površina je svetlo oranžna, notranja pa siva. Vel. 3,8 × 4,1 cm. Fina keramika. Odlomek odebeljenega ustja in vratu finega lonca (?). Na vratu je rebro. F: N6. B: siva. Pr. u. 11,8 cm, ohr. v. 539 SE 3720, grob 34, sek. XXII, kv. B/28, PN 6619 2,2 cm. Fina keramika. Del vratu in ročaja vrča. Nad ročajem je plitva 534 kanelura. Odlomek je ožgan. F: NK3. B: rjava. Vel. 1,7 × 2,8 cm. SE 3720, grob 34, sek. XXII, kv. B/28, PN 5968 Fina keramika. Del vratu in ročaja vrča (oblika V 2.1). Nad roča- V SE 3720 so se nahajali še: odlomki zdrobljenih steklenih po- jem je plitva kanelura. Ročaj je ožgan. F: N1. B: svetlo oranžna sod iz dekoloriranega stekla (PN 5842) (88 g), odlomki staljene- do siva. Pr. u. 7,6 cm, ohr. v. 7,0 cm. ga stekla (PN 5848) (10 g), steklena paličica (PN 6247) (0,7 g), 535 drobci staljenega in nestaljenega stekla (8 g), odlomek ostenja SE 3720, grob 34, sek. XXII, kv. B/28, PN 6616 kuhinjske keramične posode, ki je ležal na rebru skeleta (PN Fina keramika. Del vodoravno izvihanega ustja in ostenja sklede 5803) (3 g), odlomki in drobci gradbenega materiala (68 g), (oblika S 3.1), z delno ohranjenim svetlo oranžnim premazom ostali odlomki keramike (178 g), kamniti odbitki in luske (10 g), na notranji površini. Na ustju je peresni okras. Ožgana. F: N2a. drobec ožgane koščene igle (0,5 g), koščki korodiranega železa B: svetlo rjava do siva. Pr. u. 17,6 cm, ohr. v. 2,9 cm. PN 5956 ter drugi drobci korodiranega železa. 344 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 34, merilo 1 : 2. 345 Grob 35 – SE 3722/SE 3723, sek. XXII, kv. B–C/26–27 Dimenzije grobne jame: 1,85 m × 1,13 m, ohr. globina 0,20 m. Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen Datacija: 2. stoletje. pokop. Kostni ostanki : SE 3723 – teža: 156,5 g, (lobanja – 1,5 g, 10 mm: Opis: grobna jama (SE 3722) nepravilne pravokotne tlori-rebra – 2,10 g, 17 mm; dolge kosti – 25,62 g, 26 mm; nedoločlji-sne oblike z ovalnimi vogali in U-preseka, orientirana v smeri vo – 119,85 g, 13 mm). Drugo: sežgane in ne sežgane živalske vzhod–zahod, je bila vkopana v antično plast SE 3708. Grobno kosti. Barva: temno modra do bela, številni odlomki so temno jamo je zapolnjevalo rjavo sivo, zbito peščeno zemljeno zasutje modri, predvsem v notranjosti, a tudi po zunanjih površinah. z drobci oglja (SE 3723). Na dnu grobne jame se je ohrani-Opis: kosti so tanke, del ohranjene stegnenice ima hrbtno linijo la žganina s pridatki keramičnih posod in odlomkov keramike le nakazano. Morda gre za otroka. ( G547 – G550 ), srebrnega ( G540 ) in železnega prstana ( G542 ), bronaste fibule (G541), bronastega novca (G552), kamnitega Grobni inventar odbitka ( G551 ) in nekaj železnih žebljičkov ter delov drugih železnih predmetov (G543–G546). Grob je bil predhodno po- škodovan, njegov vrh je bil odnesen pri gradnji magistralne ceste v letu 1958. M 1 : 20 A G548 G546 G547 B A B 149,50 3723 3722 346 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 347 540 SE 3723, grob 35, sek. XXII, kv. B–C/27, PN 5695 547 SE 3723, grob 35, sek. XXII, kv. B/27, PN 5677 + Srebrn prstan s prepletenima in zaprtima zankama na vrhu. Pr. PN 5678 1,8 cm, db. žice 0,2 cm. Fina keramika. Del ustja, vratu in ostenja finega lonca (oblika FL 541 2.2). Na ramenu je tanko rebro. Močno ožgan. F: N2. B: siva. Pr. SE 3723, grob 35, sek. XXII, kv. C/27, PN 5671 u. 8,4 cm, ohr. v. 10,4 cm. Bronasta kolenčasta fibula. Dl. 4,0 cm, v. 1,8 cm. 542 SE 3723, grob 35, sek. XXII, kv. B/27, PN 5691 Gornji del železnega prstana, ohranjen nastavek za gemo. Vi- dna samo spodnja podlaga, na katero je bila pritrjena gema. 548 SE 3723, grob 35, sek. XXII, kv. C/27, PN 5696 Ohr. pr. 2,4 cm, nastavek za gemo: dl. 1,4 cm, š. 1,0 cm. Groba keramika. Čaša z izvihanim ustjem, rekonstruirana (obli- 543 ka Č 5.1). Na ramenu in pri dnu so kanelure. Delno je prežgan. SE 3723, grob 35, sek. XXII, kv. C/27, PN 6883a F: KK2. B: temno siva do svetlo rjava. Pr. u. 7,6 cm, pr. d. 4,6 cm, Manjši železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadra - v. 8,4 cm. tnega preseka. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 0,8 cm. 544 549 SE 3723, grob 35, sek. XXII, kv. C/27, PN 6622 SE 3723, grob 35, sek. XXII, kv. C/27, PN 6883b Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja lonca z nastavkom Manjši železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadra-za pokrov. F: KK2. B: temno siva. Pr. u. 12,8 cm, ohr. v. 2,2 cm. tnega preseka. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 0,8 cm. 545 550 SE 3723, grob 35, sek. XXII, kv. C/27, PN 6623 SE 3723, grob 35, sek. XXII, kv. B/27, PN 5548 Groba keramika. Odlomek ostenja posode. Ostenje je okrašeno Zelo korodiran del železnega pravokotnega predmeta, morda s snopi metličenja. F: KK5. B: bež do svetlo oranžna. Vel. 2,6 × rezila. Ohr. dl. 7,2 cm, š. 2,1 cm, db. 0,4 cm. 4,8 cm in 3,4 × 3,0 cm. 546 SE 3723, grob 35, sek. XXII, kv. C/27, PN 5679 551 SE 3723, grob 35, sek. XXII, kv. C/27, PN 5676 Del korodiranega železnega predmeta. Na enem delu je pred-Mikrolit iz sivo rjavega kremena. Na dorzalni strani, na late-met ukrivljen, na drugem pa večkratno zvit. Presek je pravoko-ralnem robu, so vidne retuše. Dl. 1,0 cm, š. 0,6 cm, db. 0,4 cm. ten. Ohr. dl. 6,8 cm, š. 2,2 cm, db. 0,4 cm. 552 SE 3723, grob 35, sek. XXII, kv. C/27, PN 5684 Novec: Traianus/As/kovan 98–117/Rom/RIC ?/PMBr 1844, dolo- čitev po portretu, t. 8,47 g, pr. 24,5 mm. V SE 3723 so se nahajali še odlomek železa in žlindra (8 g), kamniti odbitki in luske (8 g), majhni odlomki stekla (1,5 g) ter odlomki keramike (139 g). 348 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 35, merilo 1 : 2. 349 Grob 36 – SE 3621/SE 3622, sek. XXI, kv. A/22 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), B enojen pokop. Opis: Grobna jama (SE 3621), ovalne tlorisne oblike, rahlo po- ševnih sten in ravnega dna, je bila vkopana v geološko osnovo. Vanjo je bil položen skelet otroka (slabo ohranjen). Ležal je na hrbtu, v smeri vzhod–zahod, z glavo proti vzhodu. Okoli gla- ve je ležalo osem steklenih jagod, delov ogrlice. Grobna jama je bila zasuta z zbito, trdno, rjavo peščeno ilovico (10YR 4/3) (SE 3622), ki je vsebovala tudi pridatke: koščene valjaste jagode (G553), steklene jagode (G554–G558) in odlomke keramične- ga krožnika (G559). Dimenzije grobne jame A : 1,10 m × 0,70 m, ohr. globina 0,17 m. Datacija A B : /. 149,35 Kostni ostanki: SE 3622 – lobanja: odlomki ploščatih kosti, sla- 3622 bo ohranjeni. Odlomek zgornje čeljustnice z vidnimi kronami 3621 stalnih prvih sekalcev in podočnikov, ki pa so še v zobnici. Mleč- na prva sekalca in podočnik ter drugi kočnik. Odlomki spodnje čeljustnice z ohranjenim mlečnim levim podočnikom ter prvi- ma dvema kočnikoma. Poleg še mlečni drugi sekalec in kroni stalnih sekalcev ter podočnika. Rebra: nekaj odlomkov reber, sprijetih z zemljo. Dolge kosti: slabo ohranjeni odlomki, prepo- znavni sta debli stegnenic in golenic. Ocena starosti in spola: glede na razvitost zob je starost ocenje- na na 1,5–2,5 leta. Ocena spola ni mogoča. Živalski ostanki: SE 3622 - Ovis s. Capra (1 frg. – dens sup.). Grobni inventar 553 SE 3622, grob 36, sek. XXI, kv. A/22, PN 5575 Koščena valjasta jagoda, v sredini rahlo napeta. Dl. 2,2 cm. 554 SE 3622, grob 36, sek. XXI, kv. A/22, PN 5579 Jagoda šesterokotnega preseka, modro steklo. Dl. 1,4 cm. 555 SE 3622, grob 36, sek. XXI, kv. A/22, PN 6322 Štiri miniaturne jagode, dekolorirano steklo. Pr. od 0,3 do 0,4 cm. 556 SE 3622, grob 36, sek. XXI, kv. A/22, PN 6624 Kroglasta steklena jagoda, dekolorirano steklo. Pr. 0,3 cm. 557 SE 3622, grob 36, sek. XXI, kv. A/22, PN 6321 Okrogla jagoda, dekolorirano steklo. Pr. 0,6 cm. 558 SE 3622, grob 36, sek. XXI, kv. A/22, PN 6323 Dvojna steklena jagoda, dekolorirano steklo. Pr. 0,4 cm. 559 SE 3622, grob 36, sek. XXI, kv. A/22, PN 6552 Fina keramika. Odlomek odebeljenega ustja in del ostenja kro- žnika (oblika K 2), močno ožgan. F: NK1. B: oranžna do vijolična. Vel. 3,6 × 2,1 cm. V SE 3622 so se nahajali še odlomki keramike (40 g) in drobci železove žlindre (1 g). 350 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 36, merilo 1 : 2. 351 Grob 37 – SE 3633/SE 3634, sek. XXI, kv. C/25 Grobni inventar Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), 560 SE 3634, grob 37, sek. XXI, kv. C/25, PN 5577b enojen pokop. Bronast žebljiček z gobasto glavico in trnom kvadratnega pre-Opis: grobna jama (SE 3633) nepravilne ovalne oblike, rahlo seka. Pr. gl. 0,8 cm, dl. 1,4 cm. poševnih sten in nepravilnega dna, je bila vkopana v geološko 561 SE 3634, grob 37, sek. XXI, kv. C/25, PN 5577c osnovo. Ohranjena je bila zelo plitvo, saj je bil vrh poškodo-Bronast žebljiček z majhno ploščato glavico in trnom kvadra-van ob gradnji magistralne ceste v letu 1958. Zapolnjevala jo tnega preseka. Pr. gl. 0,3 cm, dl. 0,9 cm. je trdna, zbita, zelo temno siva plast (10YR 3/1), sestavljena iz žganine z žganimi kostmi ter ilovice (SE 3634). V žganini so 562 SE 3634, grob 37, sek. XXI, kv. C/25, PN 5577d bili najdeni bronasti žebljički in njihovi deli (G560–G565), deli Dva trna bronastih žebljičkov, trna kvadratnega preseka. Pr. tr. bronastih okovov in pločevine (G566–G568), stekleno posodje 0,2 cm, ohr. dl. 0,7 cm in 0,8 cm. (G571) ter železni žebljički oz. njihovi deli (G569–G570). Polnilo je bilo zelo stisnjeno zaradi večletnega prometa po magistralni 563 SE 3634, grob 37, sek. XXI, kv. C/25, PN 6573b cesti. Trn bronastega žebljička, okroglega preseka. Glavica ni ohra- njena. Pr. tr. 0,2 cm, ohr. dl. 1,0 cm. Dimenzije grobne jame: 1,10 m × 0,75 m, ohr. globina 0,07 m. 564 SE 3634, grob 37, sek. XXI, kv. C/25, PN 6573c Datacija: 2. stoletje (?). Trn bronastega žebljička, okroglega preseka. Glavica ni ohra- Kostni ostanki njena. Pr. tr. 0,2 cm, ohr. dl. 0,5 cm. : SE 3634: teža: 190,66 g (lobanja – 3,36 g, 17 določljivo – 135,24 g, 9 mm). Barva: temno modra do bela, a Trn bronastega žebljička, kvadratnega preseka. Viden nastavek mm; rebra – 1.08 g, 15 mm; dolge kosti – 50,98 g, 16 mm; ne- 565 SE 3634, grob 37, sek. XXI, kv. C/25, PN 6573d prevladujejo odlomki bele barve. Opis: dolge in lobanjske kosti za glavico. Db. tr. 0,1 cm, ohr. dl. 0,6 cm. so tanke. Lobanjski šivi so odprti. Starejši otrok ali najstnik. 566 SE 3634, grob 37, sek. XXI, kv. C/25, PN 5736 Odlomki bronastega večkrakega okova z ohranjenimi žebljički M 1 : 20 za pričvrstitev. Posamezni kraki so perforirani. Okov je okrašen z odtisnjenimi krožci in trikotniki. Rek. ohr. dl. 8,6 cm, rek. ohr. š. 8,6 cm. A B 567 SE 3634, grob 37, sek. XXI, kv. C/25, PN 5577a Bronasta pločevina s perforiranimi okroglimi luknjicami, ohra- A B njena v petih odlomkih. Na največjem odlomku je viden vrezan 149,47 ornament krožcev. Vel. 2,0 × 3,6 cm, 0,8 × 1,0 cm, 1,0 × 1,8 cm, 3633 3634 0,8 × 1,8 cm, 0,8 × 1,6 cm. Pr. luknjic 0,2–0,3 cm. 568 SE 3634, grob 37, sek. XXI, kv. C/25, PN 6573a Odlomki bronaste pločevine s perforirano krožno luknjico. Vel. 0,6 × 1,4 cm. 569 SE 3634, grob 37, sek. XXI, kv. C/25, PN 6882 Manjši železen žebelj s pokončno ploščato glavico in trnom pravokotnega preseka. Š. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 1,3 cm. 570 SE 3634, grob 37, sek. XXI, kv. C/25, PN 5733 Trn železnega žebljička, pravokotnega preseka. Db. tr. 0,2 cm, ohr. dl. 1,8 cm. 571 SE 3634, grob 37, sek. XXI, kv. C/25, PN 5581 Delno ohranjena manjša kroglasta steklena žara z vboklim dnom. Pr. d. 4,8 cm, ohr. v. 3,8 cm. V SE 3634 so se nahajali še odlomki keramike (9 g), drobci sta- ljenega stekla (5 g) in drobci amorfnega železa (1 g). 352 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 37, merilo 1 : 2. 353 Grob 38 – SE 3635/3636, sek. XXI, kv. C/25 Kostni ostanki: SE 3636 – teža: 56,62 g, (lobanja – 3,31 g, 11 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), mm; rebra – 0,97 g, 14 mm; dolge kosti – 7,4 g, 19 mm; nedo- enojen pokop. ločljivo – 44,94 g, 9 mm). Barva: temno modra do bela, prevla- Opis: grobna jama (SE 3635) nepravilne ovalne tlorisne obli duje bela. Drugo: živalske kosti.-ke, plitvega polkrožnega dna, vkopana v geološko osnovo. Vrh Opis: odlomki so majhni in tanki, kosti ne izgledajo povsem grobne jame je bil poškodovan s strojnim izkopom. Zelo sti- razvito. Tudi nekaj ohranjenih korenin zob je majhnih, a so pre- snjeno, zbito, trdno oz. kompaktno, zelo temno sivo (10YR 3/1) več poškodovane za ocene in določitev. Morda gre za otroka. polnilo (SE 3636) grobne jame sta sestavljali žganina z žganimi Živalski ostanki: SE 3636 – Indet. spec. (18 fr. – indet. fr.). kostmi in ilovica. V žganini so bili najdeni bronast novec ( G578 ), Grobni inventar več majhnih železnih žebljičkov ( G572 – G574 ), kamniti odbitek (G577) in odlomki lončenine (G575–G576). 572 SE 3636, grob 38, sek. XXI, kv. C/25, PN 6880a–f Dimenzije grobne jame: 1,74 m × 0,75 m, ohr. globina od 0,08 Šest majhnih železnih žebljičkov s stožčasto glavico in trnom m do 0,10 m. kvadratnega preseka. Korodirani. Pr. gl. od 0,5 do 0,7 cm, ohr. Datacija dl. od 0,7 do 1,0 cm. : sredina 1. stoletja. 573 SE 3636, grob 38, sek. XXI, kv. C/25, PN 6881a, b Dva majhna železna žebljička s stožčasto glavico in trnom kva- M 1 : 20 dratnega preseka. Konica je ukrivljena. Rahlo korodirana. Pr. gl. od 0,3 do 0,4 cm, dl. od 0,6 do 0,9 cm. 574 SE 3636, grob 38, sek. XXI, kv. C/25, PN 5721 Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- B seka. Korodiran. Pr. gl. 0,9 cm, dl. 1,8 cm. 575 SE 3636, grob 38, sek. XXI, kv. C/25, PN 5739 Fina keramika. Odlomek vodoravno narebrenega ustja posode. Odlomek je ožgan. F: N7. B: svetlo rjava do siva. Pr. u. 4,0 cm, ohr. v. 2,4 cm. 576 SE 3636, grob 38, sek. XXI, kv. C/25, PN 6553 Fina keramika. Odlomek ustja in del ostenja krožnika. Odlomek je močno ožgan. F: NK1. B: svetlo rjava do siva. Nv. pr. 2,3 cm, ohr. š. 3,1 cm. 577 SE 3636, grob 38, sek. XXI, kv. C/25, PN 6879 A Kamnita retuširana klina iz temno sivega do črnega kremena. Na dorzalni strani, na lateralnem robu, je vidna drobtinasta re- tuša. Dl. 5,6 cm, š. 2,6 cm, db. 1,2 cm. 149,40 A B 3636 3635 578 SE 3636, grob 38, sek. XXI, kv. C/25, PN 5574 Novec: Claudius I/As/kovan 41–54/Rom/RIC 100, 116/PMBr 1819, fragmentiran, t. 5,64 g. V SE 3636 so se nahajali še odlomki keramike (159 g), drobci staljenega stekla (2 g), kamnita odbitka (3 g) in drobci amorf- nega železa (11 g). 354 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 38, merilo 1 : 2. 355 Grob 39 in lesena konstrukcija 1 SE 3679/SE 3680, sek. XXI, kv. C/26 ostaline predstavljajo tri večje jame za stojke. Slednje so bile ki je bil zapolnjen s temno sivo (10YR 3/1) zbito ilovico s koščki postavljene v obliki nepravilnega trikotnika in se nadaljevale v oglja (SE 3680). dveh vzporednih linijah, ki jih sestavljajo po tri jame za stojke Južno linijo jam za stojke predstavljajo: Žgan grob 39, tipa bustum in lesena konstrukcija 1, katere sten in zaobljenega dna, premera 0,45 m in globine 0,10 m, Vkop jame (SE 3679) okrogle tlorisne oblike, rahlo poševnih (SE 3675/SE 3676, SE 3677/SE 3678, SE 3679/SE 3680). Južno SE 3671/SE 3677 in SE 3673/SE 3674. Ostalinam te konstrukcije poševnih sten in rahlo zaobljenega dna, velikosti 0,22 m × 0,18 morda pripadata tudi stojki, ki sta bili vidni na dnu grobne jame m in globine 0,07 m, ki je bil zapolnjen s temno sivo (10YR 3/1) groba 39 (SE 3649/SE 3650 in SE 3651/SE 3652). trdno zbito ilovico s koščki oglja (SE 3664). SE 3666 in SE 3667/SE 3668, severno pa SE 3669/SE 3670, Vkop jame za stojko (SE 3663) okrogle tlorisne oblike, rahlo linijo jam za stojke predstavljajo SE 3663/SE 3664, SE 3665/ SE 3663/SE 3664, sek. XXI, kv. C/26 Grob 39 – SE 3626/SE 3627, sek. XXI, kv. C/26 SE 3665/SE 3666, sek. XXI, kv. C/26 Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen Vkop jame za stojko (SE 3665) skoraj okrogle tlorisne oblike, pokop. rahlo poševnih sten in rahlo zaobljenega dna, velikosti 0,15 m × Opis: grobna jama (SE 3626) pravilne, pravokotne tlorisne obli- 0,11 m in globine 0,04 m, ki je bil zapolnjen s temno sivo (10YR ke z zaobljenimi vogali, rahlo poševnimi stenami in ravnega 3/1), trdno, zbito ilovico s koščki oglja (SE 3666). dna, je bila vkopana v geološko osnovo. Vrh grobne jame je SE 3667/SE 3668, sek. XXI, kv. C/26 bil delno poškodovan, verjetno s strojnim izkopom leta 1958, Vkop jame za stojko (SE 3667) okrogle tlorisne oblike, rahlo po-stene pa delno ožgane. Grobna jama je bila zapolnjena z zbito, ševnih sten in rahlo zaobljenega dna, velikosti 0,19 m × 0,17 m trdno oz. kompaktno temno sivo ilovico (10YR 3/1) z žganino in globine 0,08 m, ki je bil zapolnjen s temno sivo (10YR 3/1), in žganimi kostmi (SE 3627) ter najdbami (bronast ključ ( G586 ), trdno zbito ilovico s koščki oglja (SE 3668). bronasti žebljički ( G583 – G585 ), deli bronaste fibule ( G582 ) in odlomki bronaste pločevine (G587), odlomki lončenine (G589), Južno linijo jam za stojke so predstavljale: položena še jantarna ploščica v obliki ribe ( Vkop jame za stojko (SE 3669) skoraj okrogle tlorisne oblike, G579 ) in jantarni pr - rahlo poševnih sten in rahlo zaobljenega dna, velikosti 0,28 m × stan ( ma sežgane skupaj s pokojnikom. Naknadno sta bila v grob koščena igla (G581) in železen ključ (G588)), ki so bile večino- SE 3669/SE 3670, sek. XXI, kv. C/26 po nekdanji magistralni cesti. 0,24 m in globine 0,06 m, ki je bil zapolnjen s temno sivo (10YR G580). Polnilo je bilo stisnjeno zaradi večletnega prometa 3/1) trdno zbito ilovico s koščki oglja (SE 3670). Dimenzije grobne jame: 1,90 m × 0,74 m, ohr. globina 0,12 m. SE 3671/SE 3672, sek. XXI, kv. C/26 Datacija: 1. stoletje (?). Vkop jame za stojko (SE 3671) ovalno–okrogle tlorisne oblike, Kostni ostanki rahlo poševnih sten in rahlo zaobljenega dna, velikosti 0,22 m × : SE 3262 – teža: 51,65 g (lobanja 1,3 g, 9 mm; 0,18 m in globine 0,06 m, ki je bil zapolnjen s temno sivo (10YR rebra – 1,88 g, 11 mm; dolge kosti – 9,7 g, 13 mm; nedoločljivo – 3/1) zbito ilovico s koščki oglja (SE 3672). 36,78 g, 8 mm). Drugo: živalske kosti. Barva: temno modra do bela, prevladujejo beli odlomki. Nekaj odlomkov dolgih kosti je SE 3673/SE 3674, sek. XXI, kv. C/26 povsem črnih do temno modrih. Vkop jame za stojko (SE 3673) okrogle tlorisne oblike, rahlo po- Opis: odlomki so skromno ohranjeni, so bolj tanki, morda otrok. ševnih sten in rahlo zaobljenega dna, velikosti 0,20 m × 0,17 m in globine 0,04 m, ki je bil zapolnjen s temno sivo (10YR 3/1) Lesena konstrukcija 1 zbito ilovico s koščki oglja (SE 3674). Ostaline te konstrukcije predstavljajo tri večje jame za stojke in Morda sta ostalinam te konstrukcije pripadali tudi stojki, ki sta po tri jame za stojke v dveh vzporednih vrstah, vkopane v geo- bili vidni na dnu grobne jame groba 39 (SE 3649/SE 3650 in loško osnovo (SE 3602). SE 3651/SE 3652). SE 3675/SE 3676, sek. XXI, kv. C/26 SE 3649/SE 3650, sek. XXI, kv. C/26 Vkop jame (SE 3675) okrogle tlorisne oblike, rahlo poševnih SE 3649 predstavlja vkop okrogle tlorisne oblike, navpičnih sten sten in zaobljenega dna, velikosti 0,48 m × 0,42 m in globine in ravnega dna, velikosti 0,17 m × 0,15 m in globine 0,07 m, ki je 0,12 m, ki je bil zapolnjen s temno sivo (10YR 3/1), zbito ilovico bil zapolnjen s trdno, zbito, zelo temno sivo ilovico (10YR 3/1) s s koščki oglja (SE 3675). koščki oglja (SE 3650). SE 3677/SE 3678, sek. XXI, kv. C/26 SE 3651/SE 3652, sek. XXI, kv. C/26 Vkop jame (SE 3677) ovalne tlorisne oblike, rahlo poševnih sten SE 3651 je nekoliko manjši vkop okrogle tlorisne oblike, nav- in zaobljenega dna, velikosti 0,51 m × 0,43 m in globine 0,09 m, pičnih sten in ravnega dna, velikosti 0,14 m × 0,12 m in globine ki je bil zapolnjen s temno sivo (10YR 3/1 zbito ilovico s koščki 0,07 m, ki je bil zapolnjen s trdno, zbito, zelo temno sivo ilovico oglja (SE 3678). (10YR 3/1) s koščki oglja (SE 3652). Lesena konstrukcija je bila najverjetneje nekoliko starejša od groba 39 in v povezavi z njim. 356 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 20 A 3669 3649 3671 3673 3651 3677 3663 3665 B 3667 3675 3679 A B 149,52 3627 3626 357 Grobni inventar 585 SE 3626, grob 39, sek. XXI, kv. C/26, PN 6324 579 Bronast žebljiček s sploščeno glavico in trnom okroglega prese- SE 3626, grob 39, sek. XXI, kv. C/26, PN 5582 ka. Pr. gl. 1,2 cm, dl. 3,2 cm. Jantarna ribica, ploščata. Na prednji in zadnji strani je okrašena z vrezi. Dl. 4,6 cm, š. 2,0 cm. 580 SE 3626, grob 39, sek. XXI, kv. C/26, PN 5728 Ovalen jantarni prstan. Zgornji del je oblikovan v ovalno plo- ščico, na kateri se vidita dva nastavka figure, ki ni ohranjena. 586 SE 3626, grob 39, sek. XXI, kv. C/26, PN 5560 Presek prstana je lečast. Vel. 3,5 × 3,0 cm, db. 0,7 cm. Del bronastega ključa. Pravokoten presek. Ohr. dl. 6,2 cm, š. 1,4 cm, db. 0,3–0,4 cm. 581 SE 3626, grob 39, sek. XXI, kv. C/26, PN 5735 Del koščene igle okroglega preseka. Pr. 0,4 cm, ohr. dl. 1,4 cm. 582 SE 3626, grob 39, sek. XXI, kv. C/26, PN 5732 587 SE 3626, grob 39, sek. XXI, kv. C/26, PN 5731 Odlomki noge bronaste fibule (?). Ohr. dl. 1,4 cm, db. 0,4 cm. Odlomek masivne bronaste pločevine. Vel. 4,0 × 6,8 cm, db. 583 0,2 cm. SE 3626, grob 39, sek. XXI, kv. C/26, PN 5725 Bronast žebljiček s sploščeno glavico in trnom kvadratnega 588 SE 3626, grob 39, sek. XXI, kv. C/26, PN 5729 preseka. Pr. gl. 1,0 cm, dl. 3,0 cm. Železen ključ z okroglo odprtino na ročaju. Močno korodiran. Š. 3,0 cm, dl. 6,2 cm, š. roč. 2,2 cm, db. roč. 0,8 cm. 589 SE 3626, grob 39, sek. XXI, kv. C/26, PN 5734 Namizna keramika. Del izvihanega ustja in ostenja čaše (oblika 584 SE 3626, grob 39, sek. XXI, kv. C/26, PN 5730 V polnilu SE 3626 so se nahajali še: fragmenti bronaste pločevine Bronast žebljiček z gobasto glavico in trnom pravokotnega pre Č 3). F: N2. Barva: svetlo oranžna. Pr. u. 4,2 cm, ohr. v. 3,8 cm. seka. Pr. gl. 1,2 cm, dl. 3,0 cm. - (PN 5583) (2 g), drobci jantarja (PN 5562) (1 g), drobci stekla (0,5 g), drobci keramike (14 g) in odlomki amorfnega železa (2 g). 358 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 39, merilo 1 : 2. 359 Grob 40 – SE 3637/SE 3638, sek. XXI, kv. B/23 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), enojen pokop. A Opis: grobna jama (SE 3637) ovalne tlorisne oblike, zaobljenih sten in polkrožnega dna, je bila vkopan v geološko osnovo. Zgornji del vkopa je bil strojno uničen. V grobu je ležal skelet otroka (slabo ohranjen). Ležal je na hrbtu, v smeri vzhod–za- hod, z glavo na vzhodu. Roke so bila rahlo zvite v komolcu, noge iztegnjene. Grobna jama je bila zapolnjena z zbito, trdno, rjavo ilovico (10YR 4/3) (SE 3638), v kateri se je nahajal del sko- delice keramike tankih sten (G590). Dimenzije grobne jame: 1,42 m × 0,78 m, ohranjena globina 0,08 m. B Datacija: /. A B Kostni ostanki 149,46 : SE 3638. 3637 3638 Lobanja: povsem ohranjena zgornja čeljustnica in del spodnje. Vidni so mlečni zgornji desni prvi sekalec in prva dva kočnika, levi prvi sekalec, podočnik in prva dva kočnika. Spodnja čelju- stnica je poškodovana, vidni so stalni desni prvi in drugi seka- lec, ki sta še v zobnicah, mlečni podočnik in prva dva kočnika, stalni prvi kočnik, ki ima končano krono, korenina pa je šele začela rasti. Levi mlečni podočnik in spodnji drugi sekalec. Vre- tenca: prepoznavni so le odlomki lokov. Rebra: nekaj manjših, drobljivih odlomkov v zemlji. Dolge kosti: zlepljene z zemljino, prepoznavna so debla stegnenic in golenic. Drugo: živalski zob. Ocena starosti in spola: glede na razvoj zob je starost ocenjena na 2,5–3,5 leta. Grobni inventar 590 SE 3638, grob 40, sek. XXI, kv. B/23, PN 6555 Keramika tankih sten. Del dna in ostenja skodelice. F: KTS1. B: temno siva. Pr. d. 3,4 cm, ohr. v. 0,8 cm. V SE 3638 so se nahajali še: košček stekla (0,8 g), odlomki grad- benega materiala (12 g) in drobci keramike (7 g). Grob 40, merilo 1 : 2. 360 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 41 – SE 3724/SE 3725, kv. XXII, kv. C/26 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen pokop. Opis: Manjša grobna jama (SE 3724) pravokotne tlorisne oblike z zaobljenimi vogali in U-preseka, orientirana v smeri vzhod– A zahod, je bila vkopana v antično plast SE 3708. Zapolnjena je bila z zbitim, temno rjavo sivim peščeno-zemljenim polnilom z drobci oglja. Na dnu jame se je oglje zgostilo. V grobu sta bila le zemljeno polnilo in žganina s sežganimi kostmi, premeša- na (SE 3725), ter drobci keramike, kamnitih odbitkov in železa. B Grob 41 je bil večinoma uničen že leta 1958 tako, da so se ohranile le njegove delno ožgane stene in dno z nekaj žganine. Dimenzije grobne jame: 1,10 m × 0,76 m, ohr. globina 0,17 m. Datacija: /. A B Kostni ostanki: SE 3725 – teža: 84,27 g (lobanja – 0,69 g, 5 mm; 149,50 dolge kosti – 19,65 g, 19 mm; nedoločljivo – 63,93 g, 22 mm). 3725 3724 Barva: temno modra do bela. Drugo: živalske kosti. Opis: zelo skromno ohranjeni odlomki. Prepoznati je nekaj ko- renin zob, ki pa so močno poškodovane. Jasno je le, da gre za stalne zobe. Dolge kosti niso robustne, a ne pripadajo majhne- mu otroku. Več ni jasno. Grobni inventar V SE 3725 so se nahajali le drobci keramike (11 g), korodiran drobec železa (0,8 g) in kamnit odbitek (2 g). 361 Grob 42 – SE 3726/SE 3727, SE 4061, SE 3728, SE 3736, M 1 : 20 sek. XXII, kv. C/30–31 Grobna jama s konstrukcijo, s kamnitimi ploščami obložena grobna jama (oblika Žb3), morda dvojni pokop. Opis: Grobna jama (SE 3726) za kamnito grobno skrinjo, skoraj kvadratne tlorisne oblike in pravokotnega preseka, je bila vko- pana v geološko osnovo. Na severni strani je bila stranica vkopa likimi kamnitimi ploščami/lomljenci, ena izmed štirih stranic pa G595 G598 G601 je ostala odprta, da so lahko v grob postavili žaro in pridatke. polkrožne oblike. Tri stene in dno vkopa so bili obloženi z ve- Izven grobne jame je bil zaznan »vhod«, zaradi oglja viden kot G602 G596 3726 temnejša zemljina (SE 3736). Pokrov grobne skrinje je bil podrt 3728 3727 v grob, plošča je bila prelomljena. Dno groba je bilo sestavljeno iz ene večje kamnite plošče, ki je imela dva vogala odlomlje- na (SE 3727). Polnilo groba sta predstavljali zbita rjava prst z ogljem (SE 3728) ter na dnu groba črna žganina (SE 4061), se- stavljena iz oglja in sežganih kosti. Nad žganino so bili položeni pridatki v obliki keramičnega posodja (G595–G599), steklenega vrčka (G594), železnega rezila (G593) in železnega žebljička (G592), delov keramičnih oljenk (G600–G602) in bronastega kraguljčka (G591). V zemljini vhoda (SE 3736) je bil odkrit odlo- mek lončenine (G603). Dimenzije grobne jame: 1,00 m × 0,95 m, ohr. globina 0,40 m. Datacija: 2. stoletje. Kostni ostanki: SE 3728 – teža: 80,37 g (lobanja – 6,40 g, 10 mm; rebra – 4,14 g, 15 mm; dlani/stopala – 0,27 g, 6 mm; dolge kosti – 6,69 g, 18 mm; nedoločljivo – 59,61 g, 11 mm). Drugo: sežgane in nesežgane živalske kosti. PN 5681 – teža: 18 g (lobanja – 3,66 g, 22 mm; dlani/stopala – 0,8 g, 15 mm; dolge kosti – 2,89 g, 17 mm; nedoločljivo – 10,65 g, 15 mm). PN 5682 – teža: (lobanja 4,97 g, 27 mm; dolge kosti – 7,8 g, 38 mm; nedoločljivo 14,6 g, 20 mm; < 0,2 g zlepljena zemljina z majhnimi odlomki kosti). Barva: temno modra do bela, prevla- dujejo beli odlomki. Opis: odlomki so skromno ohranjeni, izgledajo tanki, morda gre za otroka. Nekoliko izstopajo kosti iz PN 5682, ki izgledajo bolj kot kosti odrasle osebe. Ohranjenost je slaba, a morda gre za odraslega in otroka. 362 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 363 Grobni inventar 596 SE 3728, grob 42, sek. XXII, kv. C/30–31, PN 5681 591 Fina keramika. Čaša z narebrenim vratom, poudarjenimi rame- SE 3728, grob 42, sek. XXII, kv. C/30–31, PN 5686 ni in zoženo stojno ploskvijo (oblika Č 2). Rekonstruirana. F: N5. Fragmenti bronastega kraguljčka z železno zanko v notranjosti. B: črna. Pr. u. 5,6 cm, pr. d. 4,5 cm, rek. v. 11,6 cm. Ohr. pr. 1,8 cm, ohr. v. 1,2 cm. 592 SE 3728, grob 42, sek. XXII, kv. C/30–31, PN 6878 Zelo majhen železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kva- dratnega preseka. Korodiran. Pr. gl. 0,4 cm, ohr. dl. 0,8 cm. 593 SE 3728, grob 42, sek. XXII, kv. C/30–31, PN 5683 Dva dela močno korodiranega železnega rezila. Ohr. š. 1,9 cm, rek. dl. 10,4 cm. 594 SE 3728, grob 42, sek. XXII, kv. C/30–31, PN 5682 Steklen enoročajni vrček z lijakasto oblikovanim ustjem in hru- škastim ostenjem. Dno je rahlo vboklo, ročaj profiliran, dekolo- 597 SE 3728, grob 42, sek. XXII, kv. C/30–31, PN 6626 rirano steklo. Pr. u. 3,4 cm, pr. d. 4,0 cm, v. 10,9 cm. Fina keramika. Del ostenja posode s koleščkastim okrasom. Po- 595 vršina je močno poškodovana. F: N6. B: temno siva. Vel. 3,6 × SE 3728, grob 42, sek. XXII, kv. C/30–31, PN 5680 2,9 cm. Fina keramika. Čaša z izvihanim ustjem, rekonstruirana (oblika Č 3). F: N1. B: svetlo rdeča. Pr. u. 8,6 cm, pr. d. 5,0 cm, ohr. v. 598 SE 3728, grob 42, sek. XXII, kv. C/30–31, PN 5672 8,0 cm. Fina keramika. Cilindrična skleda z rebrom na spodnjem delu ostenja (rekonstruirana) (oblika S 6), posnetek oblike Drag. 25. Na zunanji in notranji površini je delno ohranjen rdeč premaz. Skleda je okrašena z dvema pasovoma koleščkastega okrasa. F: N2a. B: oranžna. Pr. u. 16,6 cm, pr. d. 8,0 cm, v. 14,6 cm. 364 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 42, merilo 1 : 2. 365 599 SE 3728, grob 42, sek. XXII, kv. C/30–31, PN 6625 602 SE 3728, grob 42, sek. XXII, kv. C/30–31, PN 5685 Groba keramika. Izvihano ustje in del ostenja lončka (oblika L Pečatna oljenka, tip Loeschcke VIII, z ročajčkom in slabo ohra- 3). Prežgana. F: KK2. B: svetlo rjava. Pr. u. 14,0 cm, ohr. v. 5,9 cm. njenim rdečim premazom. Del diska manjka. F: O4. B: oranžna. 600 Dl. 9,6 cm, v. 3,2 cm, š. 7,5 cm. SE 3728, grob 42, sek. XXII, kv. C/30–31, PN 6627 Reliefna oljenka. Del diska oljenke, motiv neprepoznaven. F: O1. B: svetlo rjava. Vel. 3,5 × 3,9 cm. 601 SE 3728, grob 42, sek. XXII, kv. C/30–31, PN 5687 Pečatna oljenka, tip Loeschcke X. Na disku je maska, pečat na dnu je zelo slabo viden. Del oljenke je ožgan. F: O3. Dl. 8,6 cm, v. 3,3 cm, š. 6,0 cm. 603 SE 3736, grob 42, sek. XXII, kv. C/30–31, OBD FLO 1330–1 Fina keramika. Odlomek prstanastega dna in ostenja sklede. F: N6. B: površini temno sivi, prelom siv. Pr. d. 8,0 cm, ohr. v. 2,0 cm. V SE 3728 so se nahajali še koščki fosiliziranega apnenca (21 g), kamniti odbitki in luske (3 g), odlomki keramike (48g) ter drobci amorfnega železa (5 g), v SE 3736 pa drobni odlomki keramike (4 g). 366 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 42, merilo 1 : 2. 367 Grob 43 – SE 3732/SE 3733, sek. XXII, kv. C/26 Dimenzije grobne jame: 0,82 m × 1, 25 m, ohr. globina 0,35 m. Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), morda Datacija: konec 1. stoletja. dvojen pokop. Kostni ostanki : SE 3733 – teža: 360,2 g (lobanja – 14,54 g, 18 Opis: grobna jama (SE 3732) pravokotne tlorisne oblike z oval-mm; vretenca – 1,55 g, 11 mm; medenica 4,5 g, 15 mm; dolge nimi vogali in U-preseka, orientacije v smeri sever–jug, vkopana kosti – 50,11 g, 15 mm; nedoločljivo – 282,42 g, 14 mm), otrok – v geološko osnovo. Grobna jama je bila zapolnjena z žganino 6,58 g, 23 mm). Barva: Temno modra do bela. s sežganimi kostmi in temno rjavo sivim, zbitim peščeno-ze-Opis: ohranjeni so odlomki lobanje, obe skalnici. Nekaj ohra mljenim polnilom z drobci oglja nad njo (SE 3733). Vsebovala -njenih zob izgleda povsem razvitih. Verjetno gre za odraslo je naslednje pridatke: dele keramičnega posodja ( G623 – G624 ), osebo. Nekateri odlomki, ki izgledajo kot deli dolgih kosti, so oljenko ( G625 ), železne žebljičke ( G605 – G618 ) in žeblje precej tanki. Morda so poleg kosti otroka. ( G619 – G622 ), koščeno jagodo ( G604 ), utež ( G626 ) ter bro-nasti novec (G627). Severni del groba je bil deloma uničen z gradnjo ene izmed faz starejših cest na tem območju. 368 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 20 A G622 B PN 5697 149,33 3732 3733 369 Grobni inventar 617 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6865c 604 Železen žebljiček s sploščeno okroglo glavico z luknjo na vrhu SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6353 in votlim trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,7 cm, ohr. dl. Odlomek koščene jagode ovalne oblike. Vel. 0,6 × 0,4 cm, ohr. 0,8 cm. dl. 0,5 cm. 605 618 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6865a SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6866a Železen žebljiček s sploščeno glavico in votlim trnom okrogle-Štirje železni žebljički s stožčasto glavico in votlim trnom kva-ga preseka. Pr. gl. 1,1 cm, ohr. dl. 0,7 cm. dratnega preseka. Pr. gl. od 0,9 do 1,1 cm, ohr. dl. od 1,2 do 1,9 cm. 619 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6864a 606 Železen žebljiček s ploščato pahljačasto glavico in trnom kva- SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6866b dratnega preseka. Š. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 1,8 cm. Devet železnih žebljičkov s stožčasto glavico in trnom kvadra - tnega oz. ovalnega preseka. Pr. gl. od 0,7 do 1,2 cm, ohr. dl. od 620 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6864c 1,2 do 3,0 cm. Železen žebljiček s ploščato pahljačasto glavico in trnom pra- vokotnega preseka. Š. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 2,0 cm. 621 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6864b Železen žebelj s ploščato pahljačasto glavico in trnom kvadra- tnega preseka. Trn je upognjen. Š. gl. 0,5 cm, dl. 1,9 cm. 622 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 5699 607 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6352a Del železnega žebljička s ploščato kvadratno glavico (?) in Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- trnom kvadratnega preseka. Močno korodiran. Vel. gl. 2,1 × seka. Spodaj zakrivljen. Pr. gl. 1,0 cm, dl. 1,6 cm. 2,2 cm, ohr. dl. 7,4 cm. 608 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6352b 623 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6628 Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- Fina keramika. Odlomek navzdol izvihanega ustja in dela oste- seka. Pr. gl. 1,0 cm, dl. 1,8 cm. nja čaše (oblika Č 4.2). Na zunanji površini je viden svetlo rjav 609 premaz. F: N2a. B: svetlo rjava. Pr. u. 7,8 cm, ohr. v. 2,2 cm. SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6352c Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- 624 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6629 seka. Deloma korodiran. Pr. gl. 1,2 cm, dl. 2,0 cm. Groba keramika. Lonec. Odlomek dna in ostenja. Odlomek je 610 žgan. F: KK1a. B: črna do svetlo rjava. Pr. d. 6,0 cm, ohr. v. 3,6 cm. SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6352d Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Deloma korodiran. Pr. gl. 1,1 cm, ohr. dl. 1,8 cm. 611 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6352e Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Deloma korodiran. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 2,0 cm. 612 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6352f Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Spodaj zakrivljen. Deloma korodiran. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,6 cm. 613 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6352g Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Spodaj zakrivljen. Pr. gl. 0,8 cm, dl. 1,6 cm. 614 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6352h Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Spodaj zakrivljen. Korodiran. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,3 cm. 615 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6867 Štirje železni žebljički s stožčasto glavico in nastavkom za votel trn. Pr. gl. od 1,0 do 1,2 cm, ohr. dl. od 0,6 do 1,0 cm. 616 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 6865b Železen žebljiček s stožčasto glavico in votlim trnom okroglega preseka. Pr. gl. 0,7 cm, ohr. dl. 1,1 cm. 370 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 43, merilo 1 : 2. 371 625 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 5698, 626 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN6863 PN 5700 Manjša dvočlena utež z izrazitim utorom za privezovanje, izde- Pečatna oljenka, tip Loeschcke X. Disk in del dna nista ohranje- lana iz grobozrnate keramike. Prežgana. Dl. 2,5 cm, š. 2,4 cm. na. Od žiga vidna le črka T. Ožgana. F: O3. B: siva. Dl. 12,8 cm, v. 4,4 cm, š. 8,2 cm. 627 SE 3733, grob 43, sek. XXII, kv. C/26, PN 5802 Novec: Domitianus/As/kovan 81–96/Rom/RIC ?/PMBr 1841, do- ločitev po portretu, t. 9,7 g, pr. 28 mm. V SE 3733 so se nahajali še številni odlomki amorfnega železa (108 g), odlomki keramike PN 5697 (38 g) in ostale keramike (80 g), odlomki in drobci stekla (3 g), kamniti odbitki in luske (4 g). 372 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 43, merilo 1 : 2. 373 Grob 44 – SE 3737/SE 3738, grobna parcela C, sek. XXII, Dimenzije grobne jame: 2,10 m × 1,20 m, ohr. globina 0,45 m. kv. B/28–29 Datacija: prva polovica 2. stoletja. Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), morda Kostni ostanki : SE 3738: teža: 398,17 g (lobanja – 19,31 g, 23 dvojen pokop. mm; rebra – 9,72 g, 23 mm; vretenca – 3,8 g, 15 mm; dolge Opis: grob 44 leži sredi grobne parcele C, z orientacijo vzhod– kosti – 81.42 g, 34 mm; nedoločljivo – 280,32 g, 13 mm). Dru-zahod. Grobna jama (SE 3737), pravokotne tlorisne oblike in U-go: sežgane in nesežgane živalske kosti. PN 5824: teža: nedo--preseka, je bila vkopana v zasutje grobne parcele C (SE 3717). ločljivo – 0,22 g, 6 mm. PN 5819: teža: nedoločljivo – 0,28 g. Zapolnjena je bila s temno rjavo do temno sivim, zbitim, ze-PN 5817: teža: 13,03 g (dlani/stopala – 1,16 g, 20 mm; dolge mljenim zasutjem s kosi oglja (SE 3738), ki je vsebovalo najd-kosti – 5,77 g, 27 mm; nedoločljivo – 6,10 g, 9 mm). Barva: rjava be (keramično posodje ( G652 – G667 ), dele kadilnice ( G668 ) in do bela. Nekateri odlomki so rjavi po površini. oljenke ( G669 ), stekleno čašo gubanko ( G650 ) ter balzamarije Opis: večina kosti je tankih in ne izgledajo povsem razvite. Tudi oz. njihove dele ( G648 – G649 , G651 )). V spodnjem delu grob-korenine zob so majhne, a nekatere pripadajo stalnim zobem. ne jame pa je bila skoncentrirana plast močne žganine s sežga-Verjetno gre za otroka, starejšega od približno 10 let. Izstopajo nimi kostmi in drugimi pridatki (3 bronasti novci ( G671 – G673 ), odlomki v PN 5817, ki kažejo na odraslo osebo. Ena dlančnica del bronaste pasne spone ( G628 ), železni žeblji ali žebljički ter je povsem razvita, tudi odlomki dolgih kosti so debelejši in iz-njihovi deli ( G627 – G646 ), del železnega rezila ( G647 ) in kamnit gledajo povsem razviti. Tako gre morda za odraslo osebo in odbitek ( G670 )). Vse najdbe so bile pripisane polnilu SE 3738. otroka. M 1 : 20 A G642 G657 G647 G645 G650 G646 G652 G653 G651 B G654 A B 149,53 3737 3738 374 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 375 Grobni inventar 637 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, PN 3869a 628 Majhen železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kva- SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5814 dratnega preseka. Rahlo korodiran. Pr. gl. 0,8 cm, dl. 2,6 cm. Del bronaste polkrožne pasne spone. Presek je okrogel. Vel. 3,2 × 2,2 cm, db. 0,3 cm. 638 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, PN 6868 Železen žebljiček s ploščato okroglo glavico in trnom kvadra- 629 tnega preseka. Nekorodiran. Pr. gl. 1,4 cm, ohr. dl. 4,6 cm. SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, PN 6877 Štirje majhni železni žeblji s stožčasto glavico in trnom kvadra- tnega preseka. Konice trnov so rahlo zakrivljene. Korodirani. Pr. gl. od 0,9 do 1,1 cm, ohr. dl. od 1,2 do 1,5 cm. 630 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, PN 6876 Pet delno ohranjenih manjših železnih žebljev s stožčasto gla- vico in trnom kvadratnega preseka. Korodirani. Pr. gl. od 1,0 do 1,2 cm, ohr. dl. od 0,8 do 1,2 cm. 639 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, PN 6871 632 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, PN 6874 trnom kvadratnega preseka. Pr. tr. 0,5 cm, ohr. dl. 2,2 cm. Pet delno ohranjenih železnih žebljev s ploščato okroglo glavi - 641 co in trnom kvadratnega preseka. Korodirani. Pr. gl. od 1,4 do SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, PN 6870 Trije trni železnih žebljev, kvadratnega preseka. Korodirani. Š. tr. 1,6 cm, ohr. dl. od 0,9 do 1,9 cm. od 0,3 do 0,4 cm, ohr. dl. od 1,9 do 2,1 cm. 633 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, PN 6872 642 Trn majhnega železnega žebljička, kvadratnega preseka in z SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5820 Močno korodiran železen žebelj s ploščato glavico in trnom ukrivljeno konico. Korodiran. Š. tr. 0,3 cm, ohr. dl. 1,1 cm. kvadratnega preseka. Pr. tr. 0,4 cm, ohr. dl. 5,8 cm. 634 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, PN 6873 643 Tanjši trn železnega žeblja, pravokotnega preseka, ukrivljen. SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5823 Močno korodiran železen žebelj s ploščato glavico in trnom Sedem delno ohranjenih manjših železnih žebljev s ploščato 5,4 cm. okroglo glavico in trnom kvadratnega preseka. Korodirani. Pr. 640 gl. od 0,8 do 1,1 cm, ohr. dl. od 0,6 do 1,2 cm. SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5810 Majhen, delno korodiran železen žebelj s ploščato glavico in 631 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, PN 6875 ga preseka. Trn je upognjen. Korodiran. Pr. gl. 1,4 cm, ohr. dl. Železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratne- Nekorodiran. Š. tr. 0,2 cm, ohr. dl. 1,9 cm. kvadratnega preseka. Pr. tr. 0,4 cm, dl. 6,0 cm. 635 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, PN 3869c Majhen železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kva- 644 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, PN 5952 dratnega preseka. Nekorodiran. Pr. gl. 0,8 cm, dl. 1,8 cm. Močno korodiran železen žebelj s trnom kvadratnega preseka. Glavica ni prepoznavna. Pr. tr. 0,4 cm, ohr. dl. 5,8 cm. 645 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5845 Dva odlomka močno korodiranega železnega žeblja s plošča- 636 to glavico in trnom okroglega preseka, konica trna se konča SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, PN 3869b s sploščenim, pravokotnim presekom. Pr. tr. 0,7 cm, ohr. dl. Majhen železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kva - 11,4 cm. dratnega preseka. Nekorodiran. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 2,4 cm. 376 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 44, merilo 1 : 2. 377 646 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5844 652 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5819 Močno korodiran železen žebelj s trnom okroglega preseka. Fina keramika. Čaša na nogi z jajčastim trupom in nizkim izvi- Glavica ni prepoznavna. Pr. tr. 0,6 cm, dl. 14,2 cm. hanim ustjem (oblika Č 4.2). F: N6. B: temno siva. Pr. u. 7,7 cm, 647 pr. d. 4,0 cm, v. 11,0 cm. SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5841 Dva odlomka delno korodiranega železnega rezila. Vel. 1,4 × 4,0 cm in 1,4 × 3,8 cm, db. 0,3 cm. 648 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5822 Navzven nagnjeno ustje in del vratu balzamarija. Pr. u. 2,2 cm, ohr. v. 2,2 cm. 649 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5816 Del dna balzamarija. Pr. d. 7,4 cm, ohr. v. 2,4 cm. 650 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5821 Čaša gubanka na visoki, posebej pihani nogi. Pod ustjem na zunanji strani sta dve kaneluri in na ostenju štiri gube. Dekolori- rano steklo. Pr. u. 10,4 cm, pr. d. 4,4 cm, v. 7,0 cm. 653 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5824 Fina keramika. Delno ohranjena večja čaša z jajčastim trupom in nizkim izvihanim ustjem (oblika Č 4.2). Na dnu je odtis lon- čarskega vretena. F: N5. B: siva. Pr. u. 9,0 cm, pr. d. 7,1 cm, ohr. š. 15,0 cm. 651 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5825, PN 5826 Steklen balzamarij z navznoter zapognjenim in sploščenim ustjem, nekoliko širšim vratom, ki prehaja v hruškasto obliko- vano telo. Na dnu balzamarija je žig v dveh vrstah O/ATF. Pr. u. 3,4 cm, pr. d. 7,5 cm, rek. v. 17,1 cm. 378 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 44, merilo 1 : 2. 379 654 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5809 Fina keramika. Dvoročajni vrč z narebrenim ustjem, ročaja sta profilirana, telo je ovalno (oblika DV 1). F: N3. B: svetlo oranžna. V polnilu vrča so se nahajali drobci kamene strele, oglja, kera- mike in žganih kosti. Pr. u. 5,0 cm, pr. d. 7,9 cm, v. 26,0 cm. 380 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 44, merilo 1 : 2. 381 655 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5817 656 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 6639 Fina keramika. Dvoročajni vrč z odebeljenim ustjem, ročaja sta Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja in del ostenja posode, profilirana, trup je srčasto-ovalen (oblika DV 1). F: N8. B: rjavka- finega lonca ali čaše. Na notranji površini so ostanki rdečega sto rdeča. V polnilu vrča so se nahajali odlomki močno korodi- premaza. F: N2a. B: roza. Ohr. v. 1,2 cm, ohr. š. 2,2 cm. 6,1 cm, v. 26,1 cm. ranega železa in trije drobci kamene strele. Pr. u. 5,5 cm, pr. d. 657 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5828 Fina keramika. Odlomek ročaja vrčka. F: N1. B: zelo svetlo rjava. Ohr. v. 2,8 cm, ohr. š. 1,8 cm. 658 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 6633 Fina keramika. Odlomek vodoravno izvihanega ustja sklede, posnetek Consp. 39/43. Na notranji površini so ostanki rde- čega premaza. Odlomek je ožgan. F: N1a. Ohr. v. 1,8 cm, ohr. š. 3,0 cm. 659 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 6632 Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja sklede z ostanki rdeče- ga premaza. Na zunanji strani je pod ustjem peresni okras, pod njim pa žigosanje. Kos je delno ožgan. F: N2a. B: zelo svetlo rjava. Vel. 2,4 × 2,4 cm. 660 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 6636 Fina keramika. Odlomek odebeljenega, uvihanega ustja in oste- nja krožnika (oblika K 1), z rdečim premazom na notranji strani in na zunanjem delu ustja. F: NK2. B: oranžna. Pr. u. 13,6 cm, ohr. v. 1,4 cm. 661 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 6635 Fina keramika. Odlomek odebeljenega, uvihanega ustja in ovalnega ostenja krožnika (oblika K 1), z rdečim premazom na notranji površini in na zunanjem delu ustja. F: NK2. B: oranžna. Pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 1,8 cm. 382 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 44, merilo 1 : 2. 383 662 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 6637 667 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 6641 Fina keramika. Odlomek odebeljenega, uvihanega ustja in oste- Groba keramika. Odlomek dna in ostenja lonca, okrašenega z nja krožnika (oblika K 2), z rdečim premazom na notranji strani navpičnim metličenjem. F: KK1. B: temno siva. Pr. d. 6,6 cm, ohr. in na zunanjem delu ustja. Kos je delno ožgan. F: NK2. B: oran- v. 1,5 cm. žna. Vel. 2,0 × 3,1 cm. 668 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 6630 663 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 6638 Kadilnica. Odlomek ustja in ostenja kadilnice. Kos je prežgan. F: Fina keramika. Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika N2. B: siva. Vel. 2,4 cm × 2,4 cm. × 2,3 cm. Pečatna oljenka. Odlomek ramena in ostenja pečatne oljenke, tip Loeschcke X. Odlomek je prežgan. F: O2 ali O3. B: svetlo 664 površini. Kos je delno ožgan. F: NK2. B: svetlo oranžna. Vel. 2,2 (oblika K 4), s temno rjavim premazom na notranji in zunanji 669 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5801 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 6634 siva. Vel. 2,1 × 7,3 cm. strani nad robom je izdelan plitev žleb. Kos je delno ožgan. F: Retuširan kamnit odbitek iz rdeče rjavega kremena. Retuše so izdelane na lateralnem robu na dorzalni strani. Na dorzalni in NK2. B: oranžna. Vel. 2,0 × 4,4 cm. notranji površini je ohranjen oranžno rjav premaz. Na zunanji Fina keramika. Odlomek roba in ostenja pokrova. Na zunanji in 670 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 5815 ventralni strani je ohranjen korteks. Dl. 2,5 cm, š. 2,0 cm, db. 665 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 6631 1,2 cm. (oblika L 1.2), okrašenega z vodoravnim metličenjem na rame Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja in ostenja lončka 671 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, PN 5967- nu. F: KK1a. B: rjava do temno siva. Pr. u. 7,3 cm, ohr. v. 4,4 cm. Novec: Claudius I/As/kovan 41–54/Rom/RIC?/PMBr 1853, dolo- čitev po portretu, t. 5,87 g, vel. 26,5 × 25,5 mm. 672 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, PN 5843 Novec: Traianus/As/kovan 98–117/Rom/RIC?/PMBr 1845, polo- vičen, t. 3,14 g. 673 SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/28, 29, PN 6250 Novec: Antoninus Pius/As/kovan 138–161/Rom/RIC?/PMBr 666 1866, določitev po portretu, t. 10,28 g, vel. 26 × 25 mm. SE 3738, grob 44, sek. XXII, kv. B/29, PN 6640 Groba keramika. Odlomek ostenja kuhinjske posode, okrašene V SE 3738 so se nahajali še: odlomki korodiranega železa z metličenjem. Kos je delno ožgan. F: KK1. B: oker do siva. Vel. (PN 5840) (10 g), štirje večji kosi sive kamnine (380 g), odlomki 3,0 cm × 3,7 cm. tipološko neopredeljive keramike (984 g), koščki kamene stre- le (9 g), koščki apnenca (33 g), kamniti odbitki in luske (71 g), drobci staljenega in nestaljenega stekla (2 g), drobec jantarja (0,5 g) ter drobci in koščki amorfnega železa (228 g). 384 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 44, merilo 1 : 2. 385 Grob 45 – SE 3743/SE 3744, SE 3745, SE 3746, SE 3754, Dimenzije grobne jame: 1,73 m × 0,68 m, globina 0,55 m. sek. XXII, kv. B/27–28 Datacija: 2. stoletje. Grobna jama s konstrukcijo, grobna jama s skrinjo iz opek (obli-Kostni ostanki : SE 3745 – lobanja: rahlo razlomljena, a sko-ka Sb1), enojen pokop. raj povsem ohranjena lobanja. Zgornja čeljustnica je povsem Opis: grobna jama (SE 3743) pravokotne tlorisne oblike in pra-ohranjena, a razlomljena. Prisotni so desna sekalca, podočnik, vokotnega preseka, je bila vkopana v geološko osnovo. Grob-ličnika in prva dva kočnika. Na levi strani so ohranjeni drugi na jama je bila tesno obložena z desetimi opečnimi tegulami sekalec, podočnik, ličnika in prva dva kočnika. Zobnic za tretje (SE 3744), ki so bile vanjo postavljene navpično. Grob je bil po-kočnike ni, morda se nikoli niso razvili ali pa so izpadli že zelo krit s štirimi tegulami (SE 3746), vezanimi z malto. 230 Kot blazina dolgo pred smrtjo in so zobnice povsem zaraščene. Spodnja pod glavo skeleta je služila iz malte narejena manjša »klančina«. čeljustnica je povsem ohranjena, prisotni so vsi zobje. Ramenski Tudi dno grobne jame je bilo tesno obloženo s štirimi tegulami, obroč: odlomki obeh lopatic. Obe ključnici (15,8 cm). Vretenca: ki so ležale obrnjene navzdol, brez vezave (SE 3754). Na vrhu večinoma ohranjena, a razlomljena. Poškodovana križnica, pre-tegul je bila vidna tanka plast malte. V opečnato konstrukcijo je poznavni sta prvi dve vretenci. Rebra: ohranjena, a razlomljena. bil v smeri vzhod–zahod položen skelet moškega, z glavo na Skromno ohranjen prsni konec je porozen in ima nepravilen vzhodu. Znotraj opečne skrinje je bil najden le fragment kera-rob (16–21 let). Manjši odlomki prsnice. mične posode. Zunaj skrinje, v zbitem rjavem zemljeno-pešče-Kosti rok: vse dolge kosti rok (nadlahtnica 30,1 cm, podlahtnica nem zasutju z drobci malte in kostmi (SE 3745) med vkopom in 24,8 cm, koželjnica 23,6 cm). Desna kaveljnica, čolnič in glava-opečno skrinjo, pa so ležali steklen balzamarij ( G675 ), železen tica. Levi čolnič in morda glavatica. Odlomek graška. Desna IV. žebljiček ( G674 ) ter odlomki keramike ( G676 – G678 ). dlančnica, leve II. do V. dlančnica, 18 prstnic. Medenični obroč: razlomljen, a skoraj povsem ohranjen medenični obroč, manjka le leva sramnica. Križnično-črevnična sklepna površina je na levi strani globlja kot na desni. Kosti nog: vse dolge kosti nog (go- lenica 35 cm), obe pogačici. Desna petnica, čolnič ter medialna in lateralna klina. Leva petnica, skočnica, čolnič, kocka in medi- alna klina. Vse stopalnice, 10 prstnic in dve sezamoidni koščici. Ocena starosti in spola: glede na lobanjske šive oz. njihovo zra- ščenost je starost ocenjena na 45–56 let, sramnična zrast kaže na starost 40–50 let, križnično–črevnična sklepna površina na starost 45–50 let. Morfološke značilnosti lobanje in medenice kažejo na moškega. Patologija in posebnosti: zobni kamen in obraba zob, izrazita narastišča za mišice na ključnicah, nadlah- tnicah in koželjnicah. Ocena telesne višine: na osnovi dolžin dolgih kosti je telesna višina ocenjena na 167 cm ± 2,3 cm. 230  Analizirani so bili trije vzorci (PN 5804, VZ 537 in VZ 524), v kate- rih je agregat izključno karbonaten iz zrn belega dolomita. Zrna so velika do 3 mm. Vir sedimenta, ki je bil uporabljen za agregate, bi lahko bil potok Gračenica (Rižnar 2021). 386 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 20 3743 3744 3745 387 Grobni inventar 677 SE 3745, grob 45, sek. XXII, kv. B/28, PN 6642 674 Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika (oblika K 1). SE 3745, grob 45, sek. XXII, kv. B/28, PN 8662 Na notranji in zunanji površini so vidni ostanki rdečega pre - Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre - maza. Odlomek je ožgan. F: NK1. B: oranžna. Vel. 2,1 × 2,8 cm. seka. Močno korodiran. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,6 cm. 675 678 SE 3745, grob 45, sek. XXII, kv. B/28, PN 5811 SE 3745, grob 45, sek. XXII, kv. B/28, PN 5847 Groba keramika. Odlomek izvihanega profiliranega ustja in Steklen balzamarij z rahlo izvihanim in zataljenim ustjem ter ostenja lonca. F: KK1. B: siva. Vel. 3,0 × 4,0 cm. podolgovatim ostenjem s štirimi gubami, na dnu je vidna V SE 3745 so se nahajali še: številni kamniti odbitki in luske (18 sled prijemalke. Dekolorirano steklo. Pr. u. 2,7 cm, vel. d. 2,5 × g), drobci kamene strele (1 g), odlomki tipološko neopredeljive 2,5 cm, v. 18,9 cm. keramike (65 g), fosiliziran apnenec (22 g), kosi tegul s kosi 676 SE 3745, grob 45, sek. XXII, kv. B/28, PN 6643 malte (1249 g) ter ločeno še drobci tegul (578 g). Fina keramika. Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika (oblika K 3). Odlomek je ožgan. F: NK1. B: oranžna do svetlo siva. Vel. 3,0 × 2,2 cm. 388 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 45, merilo 1 : 2. 389 in grob 70 so bili sežgani skupaj s pokojnikom. V grobu je bilo pridanih več odlomkov lončenine ( G687 – G695 ), oljenka ( G696 ), del Skupina grobov predstavlja kompleksno celoto štirih grobov, ki Skupina grobov: grob 46, grob 47, grob 48 zelo temno sivo peščeno ilovico (10YR 3/1) (SE 3644). Pridatki steklene posode (G686) in železnih predmetov ter žebljev so se med seboj dotikali. Možno je, da so bili prekriti s skupno (G679–G685). bila evidentirana okoli grobov in nad njimi, a se je razlikovala Dimenzije grobne jame: 2,17 m × 1,0 m, ohr. globina 0,17 cm. gomilo. Na to je nakazovala zelo tanka svetlo rjava plast, ki je od rumene prodnato-ilovnate plasti SE 3602, v katero so bili Datacija: 2. stoletje. Preprosta grobna jama, pokop – bustum (oblika Ža2), enojen - gih kosti. Viden je del hrbtne linije stegnenice, a ni pretirano pokop. izražen. Ohranjene korenine zob izgledajo povsem razvite, a Opis: grobna jama (SE 3642) nepravilne pravokotne oblike z so močno poškodovane. Kosti niso robustne. Poleg še odlomki zaobljenimi vogali, je bila vkopana v geološko osnovo. Stene korenin zob, ki so zelo majhni. Sicer so močno poškodovane, grobne jame so bile delno ožgane, do 1 cm debeline (SE 3643). a izgledajo otroške. Tudi med dolgimi kostmi so odlomki, ki so Južne stene ni bilo mogoče definirati, ker jo je delno prekril tanki in drobni, morda otroški. vkop za skeletni grob 47 (SE 3654). Grobna jama je bila zapol - Živalski ostanki (grob 46). Možno je, da je to bila družinska grobnica (?). mm; rebra – 6,29 g, 16 mm; dolge kosti – 77,56 g, 31 mm; nedoločljivo – 279,73 g, 9 mm). Barva: temno modra do bela. Grob 46 – SE 3642/SE 3643, SE 3644, sel. XXI, kv. B/25–26 Opis: odlomki lobanje so povsem razviti, enako odlomki dol 70), eden je bil preprost žgan grob (grob 48), drugi pa bustum Kostni ostanki: SE 3644 – teža: 383,2 g (lobanja – 19,62 g, 24 vkopani grobovi. Dva groba sta bila skeletna (grob 47 in grob njena z žganino z žganimi kostmi, premešano z zbito, trdno, : SE 3644: Indet. spec. (3 frg. – indet. fr.). M 1 : 20 A B A B 149,51 3642 3644 390 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 391 Grobni inventar 687 SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 5745, PN 5743 679 Fina keramika. Odlomek dna; ostenja in ustja čaše guban- SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 6861 ke (oblika Č 9.2). Na zunanji in notranji površini so ohranjeni Majhen železen žebelj s stožčasto glavico in trnom kvadratne - ostanki oranžno rjavega premaza, na zunanji površini pa sledi ga preseka. Močno korodiran. Ohr. pr. gl. 0,4 cm, ohr. dl. 0,9 cm. peskanja. Pod robom ustja sta dve rebri. Posoda je delno ož - 680 SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 6860 gana. F: FN1a. B: zelo svetlo rjava. Pr. u. 5,0 cm, pr. d. 2,6 cm, Majhen železen žebelj s stožčasto glavico in trnom kvadratnega v. 7,6 cm. preseka. Spodaj zakrivljen. Korodiran. Pr. gl. 0,4 cm, dl. 1,2 cm. 688 SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 6559 681 SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 6859 Fina keramika. Odlomek klekastega ustja in del ostenja čaše, Železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega posnetek keramike tankih sten. Na zunanji in notranji površini preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 1,2 cm, ohr. dl. 2,0 cm. so ostanki svetlo rjavega premaza. Kos je delno ožgan. F: FN1. 682 B: zelo svetlo rjava. Vel. 1,8 × 2,0 cm. SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 6858 Večji železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadra- 689 SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 6558 tnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,4 cm, ohr. dl. 6,4 cm. Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja in del ostenja čaše. 683 Na zunanji površini je slabo ohranjen rdeč premaz. F: N1a. B: SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 5744 oranžna. Vel. 1,6 × 2,0 cm. Močno korodiran železen žebelj s krožno glavico in trnom kva- dratnega preseka. Pr. gl. 2,0 cm, š. tr. 0,4 cm, ohr. dl. 6,6 cm. 690 SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 5741 684 Fina keramika. Odlomek dna, ostenja in ustja čaše (oblika Č SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 5742 Večji železen žebelj s krožno glavico in trnom kvadratnega pre- 7,9 cm, pr. d. 5,4 cm, v. 14,2 cm. 3). Ustje je izvihano, kratko, telo je jajčasto. F: N5. B: siva. Pr. u. seka. Pr. gl. 2,2 cm, ohr. dl. 9,0 cm. 685 SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 5740 Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja in ostenja posode. 691 SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 6557 Del železne ploščice, pravokotne oblike in pravokotnega pre- Na zunanji površini so ohranjeni ostanki rdečega premaza. Na seka. Vel. 2,4 × 1,2 cm, db. 0,2 cm. robu ustja je žleb. F: N1a. B: svetlo oranžna. Ohr. v. 1,4 cm, ohr. 686 š. 2,8 cm. SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 6645 Izvlečena prstanasta noga posode. Dekolorirano steklo. Vel. 1,0 × 0,7 cm. 392 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 46, merilo 1 : 2. 393 692 SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 5747 696 SE 3644, grobišče, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 5757 Fina keramika. Odlomek ostenja večje posode. F: N3. B: oran- Pečatna oljenka, tip Loeschcke X, z žigom LERIALI. Oljenka je žna. Nv. pr. 26,1 cm, ohr. v. 26,1 cm. skoraj v celoti močno ožgana. F: O2. B: nedoločljiva. Dl. 8,1 cm, 693 v. 2,6 cm, š. 5,1 cm. SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 5756, PN 5746 Fina keramika. Odlomek dna, ostenja in ustja krožnika (oblika K 1). Na zunanji in notranji površini so ohranjeni ostanki rdečega premaza. Posoda je ožgana. F: NK1. Pr. u. 16,8 cm, pr. d. 12,8 cm, v. 4,1 cm. 694 SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 6556 Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja lonca. F: KK4. B: črna. Vel. 3,0 × 2,2 cm. 695 SE 3644, grob 46, sek. XXI, kv. B/25, PN 6644 Groba keramika. Odlomek ostenja lonca, okrašenega z metli- čenjem. Kos je delno ožgan. F: KK1. Vel. 4,0 × 2,6 cm. V SE 3644 so se nahajali še odlomki korodiranega železnega predmeta (PN 5763) (22 g), preostali koščki in drobci korodira- nega železa (10 g), drobci brona (PN 6574) (4 g), odlomki tipo- loško neopredeljive keramike (120), drobci stekla (0,8 g), kamniti odbitki ter luske (16 g). 394 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 46, merilo 1 : 2. 395 Grob 47 – SE 3654/SE 3655, sek. XXI, kv. B/25 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika A Sa1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3654), ovalne oblike, rahlo po- ševnih sten in ravnega dna (zelo plitvo ohranjena), je bila vkopana v geološko osnovo. V njej je ležal sla- bo ohranjen skelet otroka. Ležal je na hrbtu, v smeri vzhod–zahod, z glavo na vzhodu, rokami, rahlo zviti- mi v komolcu, noge so bile iztegnjene. Grobno jamo je zapolnjevala trdna, zbita, temno sivo rjava ilovica (10YR 3/2) (SE 3655). V grobu so bili najdeni: majhna železna kroglica v predelu kolen, železni žebljički ali njihovi deli (G697–G698), železen klin (G699), železen nož (G700), odlomek keramičnega posodja (G701) in bronast novec (G702). B Dimenzije grobne jame: 1,46 m × 0,66 m, ohr. globina 0,16 m. Datacija: prva polovica 2. stoletja. 149,47 A B Kostni ostanki: SE 3655 – lobanja: poškodovana loba- 3655 3654 nja, ki jo skupaj drži zemlja. Vidnih je nekaj zob, zgornji desni mlečni prvi in drugi kočnik, spodnji desni mlečni prvi in drugi kočnik, podočnik in del kron stalnega desnega Grobni inventar sekalca, ki je v zobnici, korenina pa se še ni razvila. Ohranjen je del spodnje čeljustnice z vidno krono levega stalnega pod 697 SE 3655, grobišče, grob 47, sek. XXI, kv. B/25, PN 6857 - očnika v zobnici, stalnim spodnjim sekalcem in povsem razvi Majhen železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadra- - tim mlečnim podočnikom. Poleg so še začetki razvoja stalnega tnega preseka. Korodiran. Pr. gl. 0,6 cm, dl. 0,8 cm. Vretenca: nekaj odlomkov lokov vretenc. Rebra: odlomki re- Kroglasta glavica železnega žebljička. Vel. 0,8 × 0,8 cm. ber, zlepljeni z zemljino. Medenični obroč: del desne črevnice drugega ličnika in stalni prvi kočnik s korenino razvito do ¼. 698 SE 3655, grobišče, grob 47, sek. XXI, kv. B/25, PN 5761 z ohranjenim kolčnim vozlom, ki je precej širok. Dolge kosti: 699 SE 3655, grob 47, sek. XXI, kv. B/25, PN 5753b prepoznavni so odlomek leve stegnenice, golenice in mečnice, Odlomka železnega klina. Vel. 2,8 × 2,0 cm, db. 0,8 cm, vel. 3,4 morda del debla golenice in mečnice, ki sta zlepljena z zemlji- × 1,4 cm, db. 1,4 cm. no, del proksimalnega dela stegnenice. Nekaj odlomkov, mor- 700 SE 3655, grob 47, sek. XXI, kv. B/25, PN 5753a da nadlahtnice. Ocena starosti in spola: glede na razvitost zob Odlomek železnega noža ali dleta (?). Ohr. dl. 7,8 cm, š. 2,4 cm, je starost ocenjena na 4,5 do 5,5 leta. db. 0,3 cm. 701 SE 3655, grob 47, sek. XXI, kv. B/25, PN 6646 Fina keramika. Odlomek klekastega ustja in deli ostenja čaše (oblika Č 6). F: N2. B: rumena. Ohr. v. 1,4 cm, ohr. š. 2.2 cm. 702 SE 3655, grob 47, sek. XXI, kv. B/25, PN 5752 Novec: Hadrianus/As/kovan 117–138/Rom/RIC?/PMBr 1820, določitev po portretu, t. 9,57 g, vel. 25,5 × 26,5 mm. V SE 3655 so se nahajali še odlomki keramike (15 g), kamnita odbitka (4 g) in drobec korodiranega železa (2 g). 396 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 47, merilo 1 : 2. 397 Grob 48 – SE 3657/SE 3648, sek. XXI, kv. B/26. Grobni inventar Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), 703 SE 3648, grob 48, sek. XXI, kv. B/26, PN 6855 enojen pokop. Železen žebljiček s potolčeno stožčasto glavico in trnom kva-Opis: grobna jama (SE 3657) ovalne tlorisne oblike, rahlo po-dratnega preseka. Pr. gl. 1,0 cm, dl. 1,4 cm. ševnih sten in ravnega dna, je bila vkopana v geološko podla-go. Zapolnjena je bila s trdo, stisnjeno, zbito, trdno, črno ilo- vico, pomešano z žganino (10YR 2/1) (SE 3648). V grob so bili pridani: železna žebljička ( 704 SE 3648, grob 48, sek. XXI, kv. B/26, PN 6856 G703 – G704 ) in odlomki keramične-ga posodja ( Deloma ohranjen železen žebljiček s potolčeno stožčasto gla- G705 – G707 ). vico in trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 1,1 cm. Dimenzije grobne jame: 1,25 m × 0,85 m, ohr. globina 0,17 m. Datacija: 2. stoletje (?). Kostni ostanki: teža: 117,19 g (lobanja – 3,79 g, 8 mm; rebra 705 SE 3648, grob 48, sek. XXI, kv. B/26, PN 5755a – 1,72 g, 12 mm; dolge kosti – 19,65 g, 25 mm; nedoločljivo – Fina keramika. Odlomek ustja, ostenja in dna krožnika (oblika 92,03 g, 13 mm). Barva: rjava do bela. Nekateri odlomki so po K 2). Na notranji površini in robu zunanje površine je slabo površini rjavi. Prevladujejo temno modri odtenki. Drugo: žival- ohranjen premaz, ožgan. F: NK1. B: oranžna do temno siva. Pr. ske kosti. u. 16,8 cm, pr. d. 15,0 cm, v. 3,8 cm. Opis: odlomki lobanje in dolgih kosti so tanki, korenine zob 706 SE 3648, grob 48, sek. XXI, kv. B/26, PN 5755b so preslabo ohranjene za ocene, ena izgleda povsem razvita. Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika (oblika K 2). Četudi je mlečna, gre za otroka, starejšega od treh let. Na notranji površini in robu zunanje površine je slabo ohranjen Živalski ostanki premaz, ožgan. F: NK1. B: oranžna do temno siva. Vel. 1,6 × : SE 3648 – Indet. spec. (1 frg. – costa). 1,9 cm. M 1 : 20 707 SE 3648, grob 48, sek. XXI, kv. B/26, PN 5754 B Fina keramika. Delno ohranjena čaša z izvihanim ustjem (oblika Č 5.2?). Prehod iz vratu v rame je izrazit, trup je ovalen. F: N8/ KK4. B: temno siva. Pr. u. 9,7 cm, ohr. v. 13,5 cm. V SE 3648 so se nahajali še odlomki keramike (tipološko nedo- ločljivi) (36 g), več drobcev korodiranega železa (3 g) in nekaj drobnih kamnitih odbitkov (0,8 g). A A B 149,52 3648 3657 398 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 48, merilo 1 : 2. 399 Grob 70 – SE 3645/SE 3646, SE 3647, SE 3658, sek. XXI, kv. Dimenzije grobne jame: premer 1,40 m, globina 0,55 m. B/26 Datacija: druga polovica 2. stoletja. Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), Kostni ostanki : SE 3658 – lobanja: odlomki predvsem plošča-enojen pokop. tih kosti. Manjši odlomek spodnje čeljustnice z vidnim stalnim Opis: grobna jama (SE 3645), nepravilne okrogle tlorisne oblike desnim sekalcem, ki je v zobnici, krona pa ni povsem razvita, in polkrožnega preseka, je bila vkopana v geološko osnovo. mlečni podočnik z ¼ korenine, mlečni prvi kočnik z ½ korenine, Nad grobom je bil ohranjen kamniti venec (SE 3646). V grobni desni mlečni drugi kočnik z ¼ korenine, krona stalnega prve-jami je na hrbtu ležal skelet otroka, v smeri vzhod−zahod (sla-ga kočnika, ki je v zobnici. Vretenca: nekaj odlomkov. Rebra: bo ohranjen), z glavo na vzhodu. Polnilo groba je predstavljala ohranjena, a močno razlomljena. Dolge kosti: odlomki debel, zbita, trdna rjava ilovica (10YR 4/3) z manjšimi kamni in odlomki prepoznaven je distalni del stegnenice. Medenični obroč: manj-lončenine (SE 3658). V grobu je bil nad skeletom najden cel ši odlomki. Drugo: živalske kosti. Ocena starosti in spola: glede keramičen lonec ( G713 ), neposredno na skeletu pa so leža-na razvitost zob je starost ocenjena na 1,5 do 2,5 leta. SE 3647 li: deloma ohranjena keramična čaša ( G712 ) in drugi odlomki – manjši odlomki kosti in mlečnih zob, ki verjetno pripadajo lončenine ( G714 – G718 ), keramična figurica ( G711 ), odlomki istemu otroku. Prepoznavna sta mlečna spodnja sekalca, dva stekla ( G709 ), steklena večkotna leča ( G710 ) in bronast novec kočnika in zgornji prvi sekalec. ( G719 ). Zgornje polnilo groba je predstavljala rjava (10YR 5/3), močno prodnata plast ilovice (SE 3647). M 1 : 20 B G713 G715 G712 A 149,71 A B 3658 3645 (vkop Sonda 3) 400 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 401 Grobni inventar 711 SE 3658, grob 70, sek. XXI, kv. B/26, PN 5776 708 Del doprsnega portreta iz fine, zelo prečiščene bele keramike. SE 3658, grob 70, sek. XXI, kv. B/26, PN 5791 Obraz manjka. F: N10. B: bela. Š. glave 4,5 cm, š. ramen 5,1 cm, Odlomki železa oz. del trna železnega žeblja krožnega prese - ohr. v. 6,4 cm. ka. Pr. 0,4 cm, ohr. v. 6,0 cm. 709 712 SE 3658, grob 70, sek. XXI, kv. B/26, PN 5775 SE 3658, grob 70, sek. XXI, kv. B/26, PN 5781 Fina keramika. Bikonična čaša z izvihanim ustjem (oblika Č Dno steklene posode z izvlečeno visoko prstanasto nogo. Pr. 7.1). Na zunanji in notranji površini je delno ohranjen premaz. noge 5,0 cm, ohr. v. 2,3 cm. Ostenje je okrašeno s slabo vidnim pasom koleščkanja. Poso- da je ožgana. F: N1a. B: siva. Pr. u. 6,2 cm, pr. d. 2,6 cm, nv. pr. 7,0 cm, v. 7,2 cm. 710 SE 3658, grob 70, sek. XXI, kv. B/26, PN 5780 Steklena leča večkotne oblike, konkavna, del ogledala. Vel. 3,2 × 3,2 cm. 713 SE 3658, grob 70, sek. XXI, kv. B/26, PN 5768 Fina keramika. Fin lonec z izvihanim ustjem, jajčaste oblike s poudarjenimi rameni (oblika FL 2.1). Prehod iz vratu v rame je poudarjen z rebrom. Dno je prstanasto. Na zunanji površini ostanki rdečega premaza. Rekonstruiran. F: N2a. B: oranžna. Pr. u. 9,2 cm, pr. d. 5,8 cm, nv. pr. 14,0 cm, v. 18,2 cm. 402 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 70, merilo 1 : 2. 403 714 SE 3658, grob 70, sek. XXI, kv. B/26, PN 6560 716 SE 3658, grob 70, sek. XXI, kv. B/26, PN 6680 Fina keramika. Odlomek dna in ostenja posode. Na zunanji Groba keramika. Odlomek ostenja posode, okrašene z metliča- strani je ohranjen rdeč premaz. F: N1a/N2a. B: oranžna. Pr. d. stim okrasom. Prežgana. F: KK1. B: lisasta od oranžne do črne 8,8 cm, ohr. v. 6,4 cm. barve. Vel. 5,0 × 5,9 cm. 715 SE 3658, grob 70, sek. XXI, kv. B/26, PN 5774 717 SE 3658, grob 70, sek. XXI, kv. B/26, PN 6681 Groba keramika. Čaša jajčastega ostenja in kratkega ustja Groba keramika. Odlomek ostenja posode, okrašene z navpič- (oblika Č 5.2). Posoda je ožgana. F: KK4. B: lisasta od svetlo nim metličastim okrasom. F: KK2. B: črna. Vel. 3,0 × 3,3 cm. 11,4 cm. rjave, oranžne do črne barve. Pr. u. 4,5 cm, pr. d. 6,8 cm, v. 718 SE 3658, grob 70, sek. XXI, kv. B/26, PN 6682 Groba keramika. Odlomek dna in ostenja posode. F: KK1. B: notranja površina črna, zunanja pa lisasta. Pr. d. 9,2 cm, ohr. v. 2,5 cm. 719 SE 3658, grob 70, sek. XXI, kv. B/26, PN 5782 Novec: Diva Faustina II/As/od 176/Rom/RIC 1694/PMBr 1824, t. 5,96 g, pr. 26,5 mm. V SE 3658 so se nahajali še veliki kosi gradbenega materiala (1077 g) in manjši odlomki keramike (40 g). V SE 3647 pa od- lomki gradbenega materiala (133 g), majhni kamniti odbitki in luske (14 g) ter odlomki keramike (65 g). 404 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 70, merilo 1 : 2. 405 Grob 49 – SE 3805/SE 3806, sek. XXIII, kv. C/31 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3805) nepravilne ovalne tlorisne oblike A in nepravilnega preseka z nepravilnimi stenami ter dnom je bila vkopana v geološko osnovo. Polnilo groba (SE 3806) je sesta- vljala temno sivo rjava peščena ilovica (10YR 4/2), pomešana z žganino in žganimi kostmi ter odlomki keramike (G721–G722) in delom železnega žebljička (G720). Grob je bil ohranjen zelo plitvo. Dimenzije grobne jame B : 1,27 m × 0,78 m, ohr. globina 0,05 m. Datacija: 2. stoletje (?). Kostni ostanki: SE 3806 – teža: 221,81 g (lobanja – 9,48 g, A B 15 mm; rebra – 7,10 g, 15 mm; dolge kosti – 47,82 g, 18 mm; 149,45 nedoločljivo – 157,41 g, 16 mm). Barva: bela, temno modra v 3806 prelomu. 3805 Opis: odlomki lobanje in dolgih kosti so povsem razviti, precej gracilni. Zobje so skromno ohranjeni, izgledajo povsem razviti. Nekatere krone so sicer močno poškodovane, a grizne povr- šine izgledajo obrabljene. Skromno ohranjen lobanjski šiv je odprt, a izgleda, kot bi bil vsaj deloma zraščen. Verjetno gre za zrelo odraslo osebo, zelo vprašljivo žensko. Grobni inventar 720 SE 3806, grob 49, sek. XXIII, kv. C/31, PN 6854 Manjša sploščena stožčasta glavica železnega žeblja. Trn ni ohranjen. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 0,3 cm. 721 SE 3806, grob 49, sek. XXIII, kv. C/31, PN 5758 Fina keramika. Delno ohranjen krožnik (oblika K 1). Ožgan. F: NK1. B: svetlo rjava do temno siva. Pr. u. 18,0 cm, pr. d. 14,8 cm, ohr. v. 4,0 cm. 722 SE 3806, grob 49, sek. XXIII, kv. C/31, PN 6541 Fina keramika. Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika (oblika K 4). Na notranji površini so ohranjene sledi oranžnega premaza. F: NK1. B: svetlo rjava, prelom črn. Vel. 2,0 × 3,4 cm. V SE 3806 so se nahajali še odlomki in drobci tipološko neopre- deljive keramike (22 g). 406 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 49, merilo 1 : 2. 407 Grob 50 – SE 3807/SE 3808, sek. XXIII, kv. B–C/31 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), 3807 enojen pokop. Opis: grobna jama okroglo-ovalne tlorisne oblike (SE 3807), 3808 rahlo poševnih sten in zaobljenega dna, je bila vkopana v geološko osnovo. Grobna jama groba 50 se je nahajala nad ostalinami lesene konstrukcije, povezane z grobom 71. Delno je presekala njegov severozahodni vogal. Zapolnjevala jo je žga- nina z žganimi kostmi in temno rjavo peščeno ilovico (10YR 4/3) s posameznimi kamni (SE 3808). V grob so bili pridani železni posodja ( Grobni inventar žebljički (G723–G725) in klin (G726) ter odlomki keramičnega G727). Dimenzije grobne jame 723 SE 3808, grob 50, sek. XXIII, kv. C/31, PN 6851 : 0,60 m × 0,66 m, ohr. globina 0,04 m. Deloma poškodovan železen žebljiček z gobasto glavico in Datacija : /. trnom kvadratnega preseka. Korodiran. Pr. gl. 1,2 cm, ohr. dl. Kostni ostanki 1,0 cm. : SE 3808 – teža: nedoločljivo – 2,65 g, 6 mm. Barva: umazano bela, modra in črna. 724 SE 3808, grob 50, sek. XXIII, kv. C/31, PN 6852 Opis: med odlomki nekaj morda dolgih kosti, ki so zelo tanke. Trije manjši železni žebljički s stožčasto glavico in trnom kva- Morda gre za otroka. dratnega preseka. Korodirani. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. od 0,8 do 1,0 cm. 725 SE 3808, grob 50, sek. XXIII, kv. C/31, PN 6853 Tri manjše gobaste glavice železnih žebljičkov. Trni niso ohra- njeni. Pr. gl. od 0,6 do 0,7 cm, ohr. dl. od 0,3 do 0,4 cm. 726 SE 3808, grob 50, sek. XXIII, kv. C/31, PN 5773 Železen klin s ploščato kvadratno glavico in trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 2,0 cm, pr. tr. 0,4 cm, ohr. dl. 6,8 cm. 727 SE 3808, grob 50, sek. XXIII, kv. C/31, PN 6488 Fina keramika. Odlomek navzdol izvihanega ustja, ostenja in dna sklede (oblika S1), posnetek oblike Consp. 39/43. Na no- tranji površini so ohranjeni ostanki oranžnega premaza. Na no- tranji strani pod ustjem je kanelura. Odlomek je ožgan. F: N2a. B: oranžna do siva. Pr. u. 16,2 cm, pr. d. 7,6 cm, ohr. v. 3,6 cm. V SE 3808 so se nahajali še odlomki keramike (24 g), dva drob- ca stekla (0,1 g) ter drobci in koščki korodiranega železa (14 g). Grob 50, merilo 1 : 2. 408 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 51 – SE 3809/SE 3810, sek. XXIII, kv. B/31 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3809) okroglo-ovalne tlorisne oblike, rahlo poševnih sten in zaobljenega dna, je bila vkopana v ge- A ološko osnovo. Zapolnjevala jo je žganina z žganimi kostmi, premešana z zbito, trdno temno sivo rjavo (10YR 4/2) pešče- no ilovico (SE 3810). V polnilu so se nahajali odlomki keramike (G730) in železni žeblji (G728–G729). Grob 51 se je nahajal nad ostalinami lesene konstrukcije, povezane z grobom 71. Dimenzije grobne jame: 1,23 × 1,20 m, ohr. globina 0,05 m. Datacija: /. Kostni ostanki: SE 3819 – teža: nedoločljivo – 1,26 g, 8 mm. B Barva: bela. SE 3910 – teža: 12,96 g (lobanja – 2,64 g, 9 mm; dolge kosti – 0,93 g, 8 mm; nedoločljivo – 9,39 g, 9 mm). Barva: bela in svetlo modra, redko črni odtenki. Opis: skromno ohranjeni odlomki. Prepoznavni so predvsem A B deli lobanje in dolgih kosti, ki so zelo tanki. Verjetno gre za 149,65 dojenčka ali majhnega otroka (< 6 let). Grobni inventar 728 SE 3810, grob 51, sek. XXIII, kv. B/31, PN 5762 Korodiran železen žebelj s ploščato krožno glavico in trnom kvadratnega preseka. Ukrivljen. Pr. gl. 1,6 cm, pr. tr. 0,6 cm, ohr. dl. 11,4 cm. 729 SE 3810, grob 51, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6850 Dva odlomka trnov železnih žebljev kvadratnega preseka. Š. tr. 0,4 cm, ohr. dl. od 1,2 do 1,6 cm. 730 SE 3810, grob 51, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6647 Fina keramika. Odlomek uvihanega ustja in del ostenja krožnika (oblika K 1). Odlomek je ožgan. F: NK2. B: oranžna do siva. Pr. u. 14,8 cm, ohr. v. 2,0 cm. V SE 3810 so se nahajali še odlomki korodiranega železa (9 g), odlomki in drobci keramike (36 g), trije drobci kamene strele (0,4 g), drobec stekla (0,2 g) in dva koščka apnenca (1 g). Grob 51, merilo 1 : 2. 409 Grob 52 – SE 3811/SE 3812, sek. XXIII, kv. B/31 Kostni ostanki: SE 3812 – teža: 296,06 g (lobanja – 23,29 g, Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen 22 mm; rebra – 8,25 g, 28 mm; dolge kosti – 32,87 g, 25 mm; pokop. nedoločljivo – 231,65 g, 13 mm). Barva: temno modra in svetlo Opis: grobna jama (SE 3811) pravilne pravokotne tlorisne obli siva.- ke, rahlo poševnih sten in ravnega dna, je bila vkopana v geo- PN 5759 – teža: 26,78 g (dolge kosti – 12,65 g, 52 mm; rebra – loško osnovo. Stene jame so bile delno in slabo ožgane. Grob- 1,15 g, 18 mm; nedoločljivo – 12,98 g, 11 mm). Barva: umazano no jamo je zapolnjevala temno siva, zbita, trdna plast ilovice bela do temno modra. PN 5760 – teža: 26,75 g (lobanja – 5,81 (10YR 3/1) z žganino in žganimi kostmi ter odlomki keramike g, 11 mm; dolge kosti – 10,19 g, 45 mm; nedoločljivo – 10,75 (SE 3812). Koncentracija žganine je bila zaznana na dnu jame g, 12 mm). Barva: temno modra do bela, redko so vidni rjavi v zelo tanki plasti. V polnilu SE 3812 so se nahajali še železni odtenki. žebljički ali njihovi deli (G731–G735) ter keramično posodje in Opis: odlomki lobanje in dolgih kosti izgledajo povsem razviti. njegovi deli ( G736 – G739 ). Na notranjem delu brade je vidno narastišče za mišice, ki je iz - Datacija razvito. Verjetno gre za odraslo osebo. Ohranjen je nadočesni : 2. stoletje (?). obok, ki je oster. Morda gre za žensko. Dimenzije grobne jame: 1,30 m × 0,62 m, ohr. globina 0,16 m. razito. Ohranjen je del korenine stalnega zoba, izgleda povsem M 1 : 20 A G736 B 149,87 A B 3812 3811 410 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 411 Grobni inventar 736 SE 3812, grob 52, sek. XXIII, kv. B/31, PN 5759, 731 PN 5760 SE 3812, grob 52, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6847 Fina keramika. Rekonstruirana skleda (oblika S 4). Na notranji Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre-in zunanji površini delno ohranjen rdeč premaz. Pod ustjem je seka. Močno korodiran. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,5 cm. na zunanji strani vodoravna kanelura. Na zunanji strani so tudi 732 SE 3812, grob 52, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6845 vrezani grafiti. Posoda je delno ožgana. F: N2a. B: oranžna do Železen žebljiček z gobasto glavico in trnom kvadratnega pre- siva. Pr. u. 15,0, cm, pr. d. 6,7 cm, rek. v. 7,8 cm. seka. Pr. gl. 0,9 cm, ohr. dl. 1,3 cm. 737 SE 3812, grob 52, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6649 Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja čaše. Odlomek je del- no ožgan. F: N1/N2. B: močno oranžna. Ohr. v. 1,7 cm, ohr. š. 733 2,1 cm. SE 3812, grob 52, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6846 ga preseka. Korodiran. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 0,8 cm. Groba keramika. Odlomek ustja vrča z izlivom (oblika V 2.2). F: Manjši železen žebljiček z gobasto glavico in trnom kvadratne- 738 SE 3812, grob 52, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6489 N1/N2. B: močno oranžna. Pr. u. 7,7 cm, ohr. v. 2,2 cm. 739 SE 3812, grob 52, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6648 734 SE 3812, grob 52, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6848 Groba keramika. Čaša s klekastim ustjem in ravnim ostenjem, Manjši železen žebljiček s ploščato krožno glavico in trnom dno ni ohranjeno (oblika Č 6). Del posode je ožgan. F: KK2. B: kvadratnega preseka. V sredini glavice je vidna luknja. Korodi- črna do bež. Pr. u. 10,3 cm, rek. v. 11,0 cm. ran. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 1,2 cm. 735 SE 3812, grob 52, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6849 Železen žebljiček s ploščato krožno glavico in trnom kvadra- tnega preseka. V sredini glavice je vidna luknja. Korodiran. Pr. gl. 0,9 cm, ohr. dl. 0,8 cm. V SE 3812 so se nahajali še odlomki keramike (73 g), kristal ka- mene strele, drobci stekla (0,8 g) in koščki korodiranega amorf- nega železa (19 g). 412 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 52, merilo 1 : 2. 413 Grob 53 – SE 3820/SE 3821, sek. XXIII, kv. C/32 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), morda dvojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3820) ovalne tlorisne oblike, poševnih sten in ravnega dna, je bila vkopana v geološko osnovo. Za- polnjena je bila z žganino z žganimi kostmi, premešano z zbito trdno temno sivo rjavo ilovico (10YR 4/2) (SE 3821). V polnilu so B bili najdeni deli keramičnega posodja (G743–G748) ter v ognju uničenih več železnih žebljičkov (G740–G742). Dimenzije grobne jame A : 1,25 m × 0,82 m, ohr. globina 0,30 m. Datacija: /. Kostni ostanki: SE 3821 – teža: 796,16 g (lobanja – 11,31 g, 18 mm; rebra – 5,37 g, 17 mm; vretenca – 0,81 g, 13 mm; dlani/ A B 149,58 stopala – 1,23 g, 18 mm; dolge kosti – 145,95 g, 39 mm; nedolo- čljivo – 631,49 g, 12 mm). PN 5771 – teža: 33,11g, (lobanja – 3,82 g, 16 mm; rebra – 2,84 g, 17 mm; medenični obroč – 1,17 g, 22 3820 3821 mm; dolge kosti – 11,43 g, 18 mm; nedoločljivo – 13,85 g, 10 mm). Barva: temno rjava do bela, prevladujejo temno modri odtenki. Drugo: sežgane in nesežgane živalske kosti. Opis: odlomki lobanje in dolgih kosti iz PN 5771 so tanki, delo- ma razviti. Morda gre za otroka, a ne dojenčka. Odlomki dolgih kosti v polnilu groba so povsem razviti, verjetno pripadajo od- rasli osebi. Vmes so sicer tudi manjši in tanjši odlomki, morda otroški. Korenine stalnih podočnikov in/ali ličnikov so povsem razvite. Poleg je tudi nekaj odlomkov veliko manjših korenin, morda mlečnih. Morda gre za odraslo osebo in otroka. 414 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 415 Grobni inventar 746 SE 3821, grob 53, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6493 740 Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja z nastavkom za po- SE 3821, grob 53, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6842 krov finega lonca. Na zunanji površini so sledi rjavega premaza. Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom okroglega pre - Na notranji strani roba ustja je peresni okras. Odlomek je ož - seka. Trn je v spodnjem delu rahlo zakrivljen. Korodiran. Pr. gl. gan. F: N2. B: svetlo rjava. Vel. 1,4 × 2,4 cm. 1,0 cm, ohr. dl. 1,7 cm. 741 747 SE 3821, grob 53, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6650 SE 3821, grob 53, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6843 Fina keramika. Odlomek dna in del ostenja krožnika. Odlomek Železni žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre-je ožgan. F: N1a. B: svetlo rjava do črna. Morda del iste posode seka. Trn je v spodnjem delu rahlo zakrivljen. Korodiran. Pr. gl. kot G745 . Pr. d. 9,0 cm, ohr. v. 1,6 cm. 1,1 cm, ohr. dl. 1,4 cm. 742 748 SE 3821, grob 53, sek. XXIII, kv. C/32, PN 5771, SE 3821, grob 53, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6841 PN 5778, PN 6490 Deset majhnih železnih žebljičkov s stožčasto glavico in trnom Groba keramika. Rekonstruiran lonček (oblika L 4). Rame je kvadratnega preseka. Korodirani. Pr. gl. od 0,6 do 1,0 cm, ohr. okrašeno z vodoravno kaneluro, ostenje pa z vodoravnim me-dl. od 0,8 do 1,6 cm. tličenjem. Prežgan. F: KK2 (?). B: bež do črna. Pr. u. 5,0 cm, v. 743 SE 3821, grob 53, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6492 11,4 cm. Fina keramika. Odlomek navzdol izvihanega ustja sklede (obli- ka S 1). Na notranji površini so ostanki rdečega premaza. F: N2a. B: rumena. Vel. 1,0 × 2,8 cm. 744 SE 3821, grob 53, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6491 Fina keramika. Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika (oblika K 4). Odlomek je delno ožgan. F: N1. B: svetlo oranžna do svetlo rdeče rjava. Pr. u. 18,0 cm, ohr. v. 3,9 cm. 745 SE 3821, grob 53, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6494 Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika (oblika K 4). Pod ustjem je plitev žleb. Na notranji površini je delno ohranjen rjavkast premaz. F: N1a. B: svetlo rjava. Vel. 3,8 × 3,8 cm. V SE 3821 so se nahajali še: amorfni ostanki železa (PN 5772 (66 g) iz polnila posode PN 5771, PN 5778, PN 6490 (43 g) iz flotacije (70 g), kamnit odbitek (2 g), odlomki tipološko nedolo- čljive keramike (205 g), koščki apnenca (4 g) in drobci kamene strele (2 g). 416 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 53, merilo 1 : 2. 417 Grob 54 – SE 3822/SE 3823, SE 3815, sek. XXIII, kv. C/32 Datacija: prva polovica 2. stoletja. Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), dvojen po- Kostni ostanki: SE 3823 – teža: 442,6 g (lobanja – 25,87 g, 29 kop (?). mm; rebra – 16,52 g, 20 mm; vretenca – 0,79 g, 11 mm; dlani/ Opis: grobna jama (SE 3822) pravokotne oblike z zaobljenimi stopala – 0,77 g, 9 mm; medenični obroč – 0,78 g, 9 mm; dol- vogali, poševnih sten vkopa in ravnega dna, je bila vkopana v ge kosti – 83,13 g, 35 mm; nedoločljivo – 314,74 g, 16 mm). geološko osnovo. Stene vkopa so bile delno ožgane. Jamo sta PN 5789 – teža: nedoločljivo – 6,54 g, 11 mm. Barva: črna do zapolnjevali dve polnili. Zbita, trdna plast rjave peščene ilovi- bela. ce (10YR 4/3) se je nahajala v osrednjem delu jame v debelini Opis: odlomki lobanje in dolgih kosti so povsem razviti, med 0,06–0,08 m (SE 3815). Zelo temno sivo rjava (10YR 3/2) plast drugim odlomek zgornje čeljustnice z zobnicami. En ohranjen žganine s sežganimi kostmi v debelini do 0,12 m pa je prekrivala lobanjski šiv je močno poškodovan, izgleda, da se je že začel dno jame (SE 3823). V grobu so bili odkriti številni odlomki ke - zraščati. Deloma ohranjeni deli zob prav tako izgledajo pov - ramičnega posodja ( G757 – G772 ), bronast novec ( G775 ), deli sem razviti. Verjetno gre za odraslo osebo. Kosti so gracilne. steklenih predmetov ( G755 – G756 ), železni žebljički ali njihovi V PN 5789 je prepoznavnih nekaj odlomkov dolgih kosti, ki so deli ( G749 – G753 ), železen trn ali ploščica ( G754 ) in deli oljenk tanki, morda otroški. Tudi v SE 3823 so odlomki dolgih kosti, ki ( G773 – G774 ). so tanki; izstopa predvsem del loka vretenca, ki ni bil zraščen Dimenzije grobne jame: 1,88 m × 1,02 m, ohr. globina 0,12 m. z drugo polovico loka ali telesom vretenca. Verjetno je od do- jenčka ali otroka, mlajšega od treh let. Poleg tega je nekaj od- lomkov korenin zob, ki so zelo majhni, morda od mlečnih zob. M 1 : 20 B G755 A 149,53 A B 3815 3822 3823 418 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 419 Grobni inventar 754 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6836 749 Zakrivljen železen trn manjšega žeblja pravokotnega preseka. SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6839 Korodiran. Š. tr. 0,3 cm, ohr. dl. 4,0 cm. Šest manjših železnih žebljičkov s stožčasto glavico in trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. od 0,8 do 0,9 cm, ohr. dl. od 0,8 755 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 5779 do 1,6 cm. Balzamarij s širokim hruškastim trupom in dolgim vratom. Ustje 750 je cevasto zapognjeno navznoter in sploščeno. Na dnu je od- SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6838 tisnjen žig v dveh vrsticah O/AT.F. Pr. u. 4,6 cm, pr. d. 8,0 cm, v. Štirje železni žebljički s stožčasto glavico in trnom kvadratnega 16,2 cm. preseka. Pr. gl. od 1,8 do 2,1 cm, ohr. dl. od 1,2 do 1,6 cm. 751 756 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 5769 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6834 Spodnji del balzamarija s trikotno oblikovanim ostenjem. Na Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre-prehodu vratu v ostenje je plitva zajeda. Pr. d. 2,6 cm, ohr. v. seka. Nahajal se je v polnilu posode PN 6464, PN 5789. Pr. gl. 8,4 cm. 1,2 cm, ohr. dl. 1,6 cm. 752 757 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6464, SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6835 PN 5789 Stožčasta glavica železnega žebljička. Trn ni ohranjen. Nahajal Fina keramika. Čaša na prstanasti nogi (oblika Č 8.2). Na spo-se je v polnilu posode PN 6464, PN 5789. Pr. gl. 1,1 cm, ohr. dl. dnjem delu zunanje površine je plitva kanelura. Močno prežga-1,0 cm. na F: N1/N2. B: lisasta, siva. Pr. u. 10,2 cm, pr. n. 3,4 cm, v. 7,4 cm. 753 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6840 Dve stožčasti glavici železnih žebljičkov. Trn ni ohranjen. Pr. gl. od 1,0 do 0,2 cm, ohr. dl. 0,8 cm. 420 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 54, merilo 1 : 2. 421 758 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 5770, 764 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6652 PN 6503, PN 6466 Fina keramika. Odlomki prstanastega dna posodice. Ožgani. F: Fina keramika. Skleda z izvihanim ustjem na prstanasti nogi N2. B: sivo rjava. Pr. d. 4,2 cm, ohr. v. 1,0 cm. (oblika S 2). Na zunanji in delno notranji površini je ohranjen 765 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6467 rdeč premaz. Na notranji strani na dnu je peresni okras. F: N2a. Fina keramika. Del prstanaste noge in dna posode. Na zunanji B: svetlo rjava. Pr. u. 20,0 cm, pr. n. 6,8 cm, v. 5,0 cm. površini so ohranjeni ostanki rdečega premaza. F: N2a. B: sve-759 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6499 tlo rjava. Pr. d. 6,6 cm, ohr. v. 1,6 cm. Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja skledice (oblika S 1). 766 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6509 Na ustju in notranji površini so ohranjene sledi rdečega prema-Fina keramika. Odlomek odebeljenega roba pokrova z oste-za. F: N2a. B: rdeče rjava. Pr. u. 17,4 cm, ohr. v. 1,2 cm. njem. Na zunanji in notranji površini je ohranjen rdeč premaz. 760 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6462 F: N1a. B: svetlo rjava. Vel. 1,6 × 1,8 cm. Fina keramika. Odlomki ustja, ostenja in dna krožnika (oblika K 767 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 5788, 1). Na zunanji in notranji površini je ohranjen rdeč premaz. Del PN 6463 krožnika je prežgan. F: N2a. B: sivo rjava. Pr. u. 16,4 cm, pr. d. Fina keramika. Del krožnika z ohranjenim uvihanim ustjem, 11,8 cm, v. 2,8 cm. ostenjem in rahlo vboklim dnom (oblika K 1). Na zunanji in 761 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6502 notranji površini so ohranjene sledi premaza (?) nedoločljive Fina keramika. Odlomki ustja, ostenja in dna krožnika (oblika K barve. Na notranji strani dna so vidne koncentrične linije pere- 1). Na notranji površini in čez rob je ohranjen rdeč premaz. F: snega okrasa (delno ohranjen). Krožnik je močno prežgan. F: N2a. B: rdeča. Pr. u. 14,0 cm, pr. d. 9,0 cm, v. 2,8 cm. NK1. B: rdeča. Pr. u. 23,2 cm, pr. d. 9,0 cm, v. 5,0 cm. 762 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6506 768 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6500 Fina keramika. Odlomki ustja krožnika (oblika K 4). Na zunanji Fina keramika. Odlomki ustja, ostenja in dna krožnika (oblika K in notranji površini je ohranjen rdeč premaz. F: N2a. B: rjavo 1). Na zunanji in notranji površini je ohranjen rdeč premaz. F: rdeča. Pr. u. 12,4 cm, ohr. v. 1,6 cm. NK1. B: rdeča. Pr. u. 15,8 cm, pr. d. 11,4 cm, v. 3,2 cm. 763 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6505 Fina keramika. Odlomek ustja krožnika (oblika K 4). Na zunanji in notranji površini je ohranjen rdeč premaz. F: N2. B: rdeča. Pr. u. 14,4 cm, ohr. v. 2,4 cm. 422 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 54, merilo 1 : 2. 423 769 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C32, PN 6504, 773 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 5767 PN 6465 Pečatna oljenka. Odlomki pečatne oljenke, tip Loeschcke X. Žig Fina keramika. Odlomki ustja, ostenja in dna krožnika (oblika K je delno ohranjen. F: O3. B: siva do rjava. Rek. dl. 10,8 cm, rek. 1). Ožgan. F: NK1. B: siva. Pr. u. 10,4 cm, pr. d. 7,8 cm, v. 2,1 cm. š. 7,4 cm, ohr. v. 2,2 cm. 770 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6501 774 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6497 Fina keramika. Odlomek ustja krožnika (oblika K 4). Na zunanji Pečatna oljenka. Odlomki dna pečatne oljenke. Na dnu sta in notranji površini je ohranjen rdeč premaz. F: N2. B: rdeča. Pr. vrezana koncentrična kroga. F: O2. B: oranžno rdeča. Ohr. dl. u. 14,4 cm, ohr. v. 2,4 cm. 4,6 cm, ohr. v. 1,4 cm. 771 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6507 775 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 5790 Fina keramika. Odlomek ustja krožnika (oblika K 1). Na zunanji Novec: Hadrianus/As/kovan 125–128/Rom/RIC 828A/PMBr in notranji površini je ohranjen rdeč premaz. F: NK1. B: svetlo 1833, t. 10,15 g, vel. 27 × 28 mm. rdeče rjava. Vel. 2,0 × 3,0 cm. 772 SE 3823, grob 54, sek. XXIII, kv. C/32, PN 5787 Groba keramika. Del lončka (oblika L 2.2), ohranjeni so deli izvihanega ustja, zaobljenega ostenja in ravnega dna. Lonček je prežgan. V lončku se je nahajali drobci steklene posodice V SE 3823 so se nahajali še: odlomki keramike PN 6508 (4 g) (PN 5783 (40 g)). F: KK1. B: površina svetlo siva, prelom temno in drugi odlomki ter drobci keramike (406 g), delci stekla (21 siv. Pr. u. 11,4 cm, pr. d. 8,0 cm, v. 10,2 cm. g), deli železnega žeblja (PN 6837) in delci amorfnega železa (26 g). 424 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 54, merilo 1 : 2. 425 Grob 55 – SE 3802/SE 3803, sek. XXIII, kv. D/32 Datacija: 2. stoletje. Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), Kostni ostanki: SE 3803 – teža: 137,93 g (lobanja: 5,76 g, 20 enojen pokop. mm; rebra: 5,33 g, 16 mm; dolge kosti: 18,77 g, 30 mm; nedo-Opis: v grobno jamo (SE 3802) ovalne tlorisne oblike, rahlo ločljivo: 108,07 g, 10 mm). Barva: temno modra do črna, redko poševnih sten in ravnega dna, vkopano v geološko osnovo bela. PN 5932 – teža: nedoločljivo – 0,56 g, 4 mm. Barva: beli in (SE 3801), je bila položena žganina z žganimi kostmi, preme- črni odlomki. Drugo: odlomki keramike. PN 5933 – teža: nedo- šana z zbito trdno, zelo temno sivo peščeno ilovico (10YR 3/1), ločljivo – 4,68 g, 11 mm. Barva: temno rjava in črna. PN 5934 – s koščki oglja (SE 3803). V njej so bili najdeni deli bronaste fi- teža: nedoločljivo – 1,44 g, 9 mm. Barva: rjava in črna. PN 5935 bule (G776), bronasta zakovica (G777) in dva bronasta novca – teža: nedoločljivo – 1,33 g, 14 mm. Barva: bela. Drugo: od- (G786–G787). Ob južnem robu grobne jame je ležalo več od- lomki keramike, kamni, sežgane živalske kosti. lomkov keramičnega posodja (G778–G785). En novec (G786) Opis: prepoznavni so predvsem odlomki lobanje in dolgih kosti, je bil poškodovan v ognju (datiran je v sredino 2. stoletja), med - ki so tanki in izgledajo otroški. Prisotne močno poškodovane tem ko je bil drugi zelo lepo ohranjen; najden je bil na vrhu pol - korenine zob so majhne in izgledajo mlečne. Verjetno gre za nila (datiran v 3. stoletje) ( G787 ). Ni izključeno, da je v polnilo otroka. Ker so korenine zob povsem razvite, gre verjetno za prišel sekundarno. otroka, starejšega od 3 let. Dimenzije grobne jame: 1,54 m × 0,74 m, ohr. globina 0,27 m. M 1 : 20 A G785 B A B 149,28 3803 3802 426 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 427 Grobni inventar 782 SE 3803, grob 55, sek. XXIII, kv. D/32, PN 5934 776 Fina keramika. Krožnik (oblika K 2). Rekonstruiran. Na zunanji in SE 3803, grob 55, sek. XXIII, kv. D/32, PN 5749 notranji površini je ohranjen rdeč premaz. Na notranji površini Odlomek noge in loka bronaste fibule. Š. n. 0,8 cm, dl. n. 1,8 cm, dna je vidna ravna linija koleščkanja. F: NK2. B: rdeča. Pr. u. db. l. 0,2 cm, dl. l. 1,8 cm. 17,4 cm, pr. d. 15,4 cm, v. 3,2 cm. 777 SE 3803, grob 55, sek. XXIII, kv. D/32, PN 5748 Bronasta zakovica z razširjenima skrajnima ploskvama. Pr. sp. 1,4 cm, pr. zg. 1,0 cm, ohr. v. 1,2 cm. 778 SE 3803, grob 55, sek. XXIII, kv. D/32, PN 6653 Fina keramika. Odlomek ravno izvihanega ustja in ostenja po- sode. Na zunanji površini so ohranjeni ostanki rdečega prema- za. Na ostenju so tri širše vodoravne kanelure. Površina je slabo ohranjena. F: N1a ali N3a. B: svetlo rdeče rjava. Pr. u. 10,6 cm, ohr. v. 3,6 cm. 779 SE 3803, grob 55, sek. XXIII, kv. D/32, PN 6654 Fina keramika. Odlomek ostenja kroglastega lonca. Na zunanji površini je ohranjen rdeč premaz. Rame je okrašeno z rebrom. Odlomek je delno ožgan. F: N1a. B: svetlo rdeče rjava. Nv. pr. 16,4 cm, ohr. v. 6,8 cm. 780 SE 3803, grob 55, sek. XXIII, kv. D/32, PN 6656 Fina keramika. Dno lončka. F: N6. B: temno siva. Pr. d. 6,4 cm, ohr. v. 1,6 cm. 781 SE 3803, grob 55, sek. XXIII, kv. D/32, PN 6655 Fina keramika. Odlomek dna in ostenja posode. Na zunanji po- vršini so sledi oranžnega premaza. Površina je slabo ohranjena. F: N2a (fin šamot). B: oranžna. Pr. d. 6,4 cm, ohr. v. 4,8 cm. 428 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 55, merilo 1 : 2. 429 783 SE 3803, grob 55, sek. XXIII, kv. D/32, PN 5933 785 SE 3803, grob 55, sek. XXIII, kv. D/32, PN 5935 Fina keramika. Krožnik (oblika K 2). Rekonstruiran. Na notranji Fina keramika. Krožnik (oblika K 2). Rekonstruiran. Na notranji površini je ohranjen rdeč premaz. Ožgan. F: NK1. B: rdeča. Pr. u. površini in čez rob je ohranjen rdeč premaz. F: NK1. B: rdeča. Pr. 18,6 cm, pr. d. 17,0 cm, v. 3,6 cm. u. 29,0 cm, pr. d. 25,6 cm, v. 5,6 cm. 784 SE 3803, grob 55, sek. XXIII, kv. D/32, PN 5932 Fina keramika. Krožnik (oblika K 2). Rekonstruiran. Na zunanji in notranji površini so ohranjene sledi rdečega premaza. F: NK1. B: rdeča. Pr. u. 24,0 cm, pr. d. 22,0 cm, v. 5,0 cm. 786 SE 3803, grob 55, sek. XXIII, kv. D/32, PN 5925 Novec: Antoninus Pius/S/kovan 138–161/Rom/RIC?/PMBr 1835, določitev po portretu, fragmentiran, t. 13,43 g. 787 SE 3803, grob 55, sek. XXIII, kv. D/32, PN 5928 Novec: Philippus I./As/kovan 246/Rom/RIC 149b/PMBr 1836, t. 11,23 g, pr. 26 mm – sekundarni kontekst. V SE 3803 so se nahajali še: odlomki in drobci keramike (190 g), drobec brona (0,5 g), trije odlomki stekla (0,5 g) in amorfni koški železa (15 g). 430 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 55, merilo 1 : 2. 431 Grob 56 – SE 3747/SE 3748, grobna parcela D, sek. XXII, M 1 : 20 kv. B/31 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), ver- jetno enojen pokop. 3747 Opis: grobna jama (SE 3747) ovalne tlorisne oblike in U-prese- ka je bila locirana v kotu južnega in vzhodnega temelja grobne parcele C. Grobno jamo je zapolnjevalo polnilo (SE 3748), se- stavljeno iz črne mastne žganine. Zgornji del groba je bil odne- 3748 sen pri gradnji magistralne ceste leta 1958, tako da se je ohranil le njegov spodnji del, s kamnito ploščo na dnu. To pojasnjuje, zakaj v grobu ni bilo nobenih najdb. Dimenzije grobne jame: 0,60 m × 0,40 m, ohr. globina 0,15 m. Datacija: /. Kostni ostanki: SE 3748 – teža: nedoločljivo – 0,46 g, 4 mm. Opis: preslaba ohranjenost za ocene. Grobni inventar V SE 3748 so se nahajali drobec keramike (0,1 g), kamniti odbi- tek (0,5 g) in drobec fosilne školjke (1 g). 432 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 57 – SE 3752a/SE 3752, sek. XXII, kv. B/30–31 Grobni inventar Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), 788 SE 3752, grob 57, sek. XXII, kv. B/30, PN 6222 enojen pokop. Sedem spiralnih obročkov iz bronaste žice. Pr. 0,8–1,0 cm, db. Opis: grobna jama slabo vidnega vkopa, ovalne tlorisne oblike 0,2 cm. in U-preseka (SE 3752a), je bila vkopana v geološko osnovo. V njej je na hrbtu, v smeri sever–jug, z glavo na jugu, ležal zelo slabo ohranjen skelet otroka. Grob je bil zapolnjen z zbito, sivo svetlo rjavo ilovico s peskom in manjšimi prodniki (SE 3752). V grobu so bile okoli otrokovega vratu najdene dvojne okrogle prozorne steklene jagode, ki so deli ogrlice z vmesnimi členi iz 789 SE 3752, grob 57, sek. XXII, kv. B/30, PN 6221 bronaste žice, zvite v spiralne člene (G788–G793). Tri dvojne jagode z zlato folijo iz dekoloriranega stekla. Pr. 0,4 cm, dl. 0,7 cm. Datacija 790 SE 3752, grob 57, sek. XXII, kv. B/30, PN 5974 : /. Dvojna jagoda z zlato folijo iz dekoloriranega stekla. Pr. 0,4 cm, Dimenzije grobne jame: 0,88 m × 0,50 m, ohr. globina 0,08 m. Kostni ostanki: SE 3752 – prepoznavni so poškodovani odlom- dl. 0,6 cm. otroka. Razvitost zob kaže na starost 10,5 meseca do 1,5 leta. Dvojna jagoda z zlato folijo iz dekoloriranega stekla. Pr. 0,4 cm, dl. 0,7 cm. Opomba: kosti niso sežgane. Med drobnimi odlomki je nekaj mlečna druga kočnika (krona). Glede na razvitost prstnic gre za ki teles vretenc, odlomki reber, prstnice, odlomki lobanje in dva 791 SE 3752, grob 57, sek. XXII, kv. B/30, PN 5975 nedoločljivih sežganih kosti. Lobanja: skoraj povsem ohranjena, 792 SE 3752, grob 57, sek. XXII, kv. B/30, PN 5973 vendar zlepljena z zemljino. Prepoznavni so vsi deli lobanje, Dvojna jagoda z zlato folijo iz dekoloriranega stekla. Pr. 0,6 cm, tudi čeljustnici z zobmi. Prepoznavni so mlečni zobje in stalni dl. 0,8 cm. kočniki. Slednji imajo krono razvito do ¾. Mlečni sekalci imajo korenino z odprtim vršičem, mečni podočniki imajo končano 793 SE 3752, grob 57, sek. XXII, kv. B/30, PN 6657 krono s pričetkom rasti korenine, mlečni kočniki pa imajo ¼ Dvojna jagoda iz dekoloriranega stekla. Pr. 0,4 cm, dl. 0,5 cm. korenine. Ohranjenih je nekaj manjših odlokov vretenc, posa- V SE 3752 so se nahajali še: odlomki keramike (25 g), odlomki mezni deli niso zraščeni skupaj. Prsni koš: ohranjeni so manjši gradbenega materiala (20 g), dva koščka stekla (3 g), koščki odlomki reber, močno poškodovani. Ramenski obroč: prepo- apnenca (78 g) in drobci amorfnega železa (0,8 g). znaven je del lopatice in ključnice. Medenica: manjši odlomek, verjetno črevnice. Dolge kosti: močno poškodovana debla dol- gih kosti, večinoma so ohranjeni le manjši odlomki. Ocena sta- rosti in spola: glede na razvitost zob je starost ocenjena na 1,5 leta ± 3 mesece. Drugo: živalske kosti. M 1 : 20 3752 Grob 57, merilo 1 : 2. 433 Grob 58 – SE 3755/SE 3756, SE 3783, SE 4022 ter SE 3768/ Dimenzije grobne jame: 1,80 m × 1,30 m, ohr. globina 0,10 SE 3769, grobna parcela C, sek. XXII, kv. B/29 m–0,25 m. Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen Datacija: druga polovica 1. stoletja ali prva polovica 2. stoletja. pokop. Kostni ostanki : SE 4022 – teža: medenični obroč – 0,5 g, mm; Opis: grob 58 je ležal ob vzhodnem zidu grobne parcele C, nedoločljivo – 2,25 g, 11 mm. Barva: bela. SE 3756 – teža: 21,49 v smeri sever–jug. Grobna jama (SE 3755) pravokotne tlorisne g (lobanja: 2,19 g, 14 mm; rebra: 2,39 g, 22 mm; nedoločljivo: oblike z zaobljenimi vogali in stopničastega preseka, je bila vko-16,91 g, 12 mm). Barva: umazano bela in siva. SE 3756, PN 6056 pana v geološko osnovo. Stene groba so bile delno ožgane. – barva: rjava do bela. Nekaj sežganih odlomkov bi lahko Grob je bil zapolnjen z dvema zasutjema: spodaj je v velikosti bilo človeških, a tega ni mogoče z gotovostjo trditi. SE 3756, 1,20 m × 0,70 m ležala pretežno žganina (SE 3783), pomešana PN 6070 – teža: lobanja – 3 g; nedoločljivo – 1 g, 12 mm. Barva: z zemljo in najdbami (SE 4022) (železni predmeti, nekaj drob-umazano bela. cev stekla in keramike ter bronast novec ( G833 )), v debelini Opis: v PN 6070 so zelo tanki odlomki lobanje, morda dojenč-0,13 m. Nad njo pa se je čez celotno površino grobne jame raz-ka. V SE 4022 sta dva odlomka črevnice verjetno dojenčka in prostiralo sivo rjavo mastno, zbito zemljeno polnilo (SE 3756), krona mlečnega podočnika, ki še ni povsem razvita in kaže na ki je vsebovalo najdbe: alabastrno vazo ( G794 ), železni stilus starost 1,5 meseca ± 3 mesece. V PN 6056 so predvsem žival-( G795 ), dele železnega rezila ( G796 ), številne železne žeblje ske kosti. Nekaj sežganih odlomkov bi lahko bilo človeških, a ali njihove dele ( G797 – G812 ), dele drugih železnih predmetov ne zagotovo. ( G813 – G815 ), dele balzamarijev ( G816 – G818 ) in stekleničke (G819), številne odlomke keramičnega posodja (G820–G831) Živalski ostanki: SE 3756 (iz PN 5994): Pisces (1 – vertebra). ter keramično oljenko (G832). Ob jugovzhodnem vogalu gro- ba 58 se je nahajal vkop za stojko (SE 3768), ovalnega tlorisa in U-preseka, globine 0,13 m, zapolnjen z rjavo črno zbito ilovico, pomešano z drobci oglja (SE 3769). 434 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 10 A G823 G799 G802 G800 G801 G794 G798 G820 G807 G803 G821 G795 G806 G813–G814 G797 G822 G805 B G833 G804 G801 G808 G832 G820 G816 PN 5994 G810 149,31 A B 3755 3756 435 Grobni inventar 803 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6072 794 Večji železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra- SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 5993 tnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,2 cm, ohr. dl. 7,6 cm. Alabastrna posoda ovalne oblike s širšim spodnjim delom. Po - soda ima kratek vrat in odebeljeno, na vrhu zravnano ustje. V. 804 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6085 17,0 cm, pr. d. 5,0 cm, pr. u. 7,1 cm, gl. recipienta 15,0 cm. Večji železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra- 795 tnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,2 cm, ohr. dl. 10,2 cm. SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6073 Železen stilus večkotnega preseka. Ohr. dl. 11,2 cm. 805 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6090 796 Večji železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra- SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6962 tnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 1,8 cm, ohr. dl. 6,8 cm. Del železnega rezila. Močno korodirano. Š. 1,0 cm, ohr. dl. 7,3 cm. 806 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6080 797 Večji železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra- SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6065 tnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 1,6 cm, ohr. dl. 6,6 cm. Večji železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra - tnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,0 cm, ohr. dl. 10,0 cm. 807 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6081 798 Večji železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra- SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6066 tnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,6 cm, ohr. dl. 8,2 cm. Večji železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra - tnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,6 cm, ohr. dl. 7,4 cm. 808 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6091 799 Večji železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom krogla- SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6067 stega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 1,6 cm, ohr. dl. 5,4 cm. Večji železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra - tnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,8 cm, ohr. dl. 7,6 cm. 809 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6086 800 Večji železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra- SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6074 tnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,6 cm, ohr. dl. 8,0 cm. Večji železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra - tnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,0 cm, ohr. dl. 7,4 cm. 810 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6087 801 Večji železen žebelj s ploščato glavico (poškodovana) in trnom SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6068 kvadratnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 3,6 cm, ohr. dl. Večji železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra - 9,8 cm. tnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,2 cm, ohr. dl. 10,2 cm. 802 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6069 Večji železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra- tnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,2 cm, ohr. dl. 8,6 cm. 436 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 58, merilo 1 : 2. 437 811 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 5997a 816 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 5998 Večji železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra- Balzamarij z navzven lijakasto nagnjenim ustjem, širokim in tnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,0 cm, ohr. dl. 3,2 cm. kratkim vratom ter rahlo vboklim dnom. Pr. u. 9,5 cm, pr. d. 812 7,4 cm, v. 10,2 cm. SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6961 Večji železen žebelj z okroglo ploščato glavico in trnom kvadra- tnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 1,6 cm, ohr. dl. 3,8 cm. 813 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6058a Večji ploščat železen predmet, ohranjen v dveh kosih. Presek predmeta je v širšem delu pravokoten, v ožjem pa ovalen. Ko- rodiran. Š. 1,2–3,0 cm, rek. dl. 23,8 cm. 814 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B29, PN 6058b Železna ploščica pravokotnega preseka. Korodirana. Š. 1,0– 1,2 cm, ohr. dl. 3,4 cm. 815 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6963 Del železnega predmeta okroglega preseka. Močno korodiran. Pr. 0,9 cm, ohr. dl. 4,6 cm. 817 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6054, PN 6055 Ustje in vrat v ognju sploščenega in poškodovanega steklenega balzamarija. Pr. u. 3,5 cm, ohr. v. 6,2 cm. 818 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6658 Cevasto, navznoter zavihano ustje in del vratu steklenega bal- zamarija. Pr. u. 3,2, ohr. v. 1,2 cm. 819 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6071 Del vratu in ramena stekleničke. Š. vratu 3,8 cm, ohr. v. 2,8 cm. 438 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 58, merilo 1 : 2. 439 820 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6061, PN 6083 822 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6092, Fina keramika. Rekonstruirana skleda z močno izvihanim vodo- PN 6093 ravnim ustjem (oblika S 3.1). Na notranji površini so ohranjeni Fina keramika. Odlomek močno izvihanega ustja sklede (oblika ostanki rdečega premaza. Na robu ustja je več vrst peresne- S 3.1). Na notranji površini so ostanki svetlo rjavega premaza. ga okrasa. Na notranji površini na dnu sta dve vrsti peresnega Na robu ustja je peresni okras. F: FN1. B: bež do siva. Pr. u. okrasa. Ožgana. F: FN1. B: rumeno svetlo rjava do siva. Pr. u. 15,2 cm, ohr. v. 1,1 cm. 14,2 cm, pr. d. 5,4 cm, v. 5,5 cm. 821 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6082 Fina keramika. Odlomek močno izvihanega ustja sklede (obli- ka S 3.1). Na notranji površini so ostanki rdečega premaza. Na robu ustja je peresni okras. F: FN1. B: bež. Pr. u. 16,3 cm, ohr. v. 1,0 cm. 440 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 58, merilo 1 : 2. 441 823 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6063 828 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6660 Fina keramika. Odlomek prstanastega dna sklede. Ožgana. Po- Fina keramika. Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika samezna zrna groga do 1 mm. F: FN1. B: zelo svetlo rjava do (oblika K 4). Na notranji površini in zunanjem robu je delno siva. Pr. d. 5,6 cm, ohr. v. 1,3 cm. ohranjen oranžen premaz. Odlomek je ožgan. F: NK1. B: rume- 824 na do siva. Pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 2,0 cm. SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6664 Fina keramika. Odlomek navzdol izvihanega ustja, ostenja in 829 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 5997b dna sklede (oblika S 1), posnetek oblike Consp. 39/43. Na no- Fina keramika. Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika tranji površini so ostanki oranžnega premaza. Pod ustjem je na (oblika K 4). Na notranji površini in zunanjem robu je delno notranji strani kanelura. Močno ožgana, originalna površina ni ohranjen rdeč premaz. Rob ustja je ožgan. F: NK1. B: roza do ohranjena. F: FN1. B: siva. Pr. u. 10,2 cm, pr. d. 4,6 cm, v. 3,5 cm. črna. Pr. u. 18,0 cm, ohr. v. 3,4 cm. 825 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6062 830 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6662 Fina keramika. Odlomek ravnega ustja in ostenja vrča. Na oste- Fina keramika. Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika nju nastavek za ročaj. Na zunanji površini so ostanki premaza (oblika K 4). Na notranji površini in robu zunanje je delno ohra- (?). Močno je ožgan, površina je uničena. F: N2. B: siva. Pr. u. njen oranžen do rjav premaz. Ožgan. F: NK1. B: rumena do sivo 4,8 cm, ohr. v. 3,2 cm. roza. Pr. u. 17,2 cm, ohr. v. 4,0 cm. 826 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6659 831 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6661 Fina keramika. Odlomek odebeljenega, uvihanega ustja in oste- Fina keramika. Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika nja krožnika (oblika K 2). F: N3 (šamot do 2 mm). B: rumenkasto (oblika K 4). Na notranji površini in zunanjem robu je delno rdeča. Pr. u. 19,0 cm, ohr. v. 3,8 cm. ohranjen rjavo rdeč premaz. Na notranji strani in zunanji, pod 827 robom ustja, sta plitva žlebova. Dno je močno prežgano. F: SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6663 NK1a. B: rumena do sivo roza. Pr. u. 17,0 cm, ohr. v. 2,0 cm. Fina keramika. Odlomek dna posode. Na notranji površini in zunanjem robu je delno ohranjen rjavo rdeč premaz. Dno je močno prežgano. F: NK1. B: rumena do sivo roza. Pr. d. 13,0 cm, ohr. v. 1,3 cm. 442 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 58, merilo 1 : 2. 443 832 SE 3756, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 5996 833 SE 4022, grob 58, sek. XXII, kv. B/29, PN 6351 Pečatna oljenka. Tip Loeschcke Xa, z žigom FORTIS. Oljenka Novec: Claudius I/As/kovan 41–54/Rom/RIC 99, 115/PMBr 1864, je skoraj vsa ožgana, siva. F: O2 ali O3. Dl. 10,8 cm, š. 7,2 cm, t. 6,55 g, vel. 28,5 × 30,5 mm. v. 3,4 cm. V SE 3756 so ležali še: odlomki staljenega stekla PN 6070 (7 g), PN 6056 (18 g), PN 5994 (4 g), PN 5995 (30 g) in PN 5999 (izgubljen), drugi staljeni odlomki stekla (31 g), odlomki deko- loriranega stekla (2 g – PN 5829), odlomki keramike (340 g), koščki apnenca (96 g) in amorfen kos železa (13 g) ter bronast novec (PN 6095 – izgubljen). V SE 4022 pa so se nahajali še: koščki apnenca (11 g), drobni odlomki keramike (5 g), drobci in odlomki staljenega stekla (4 g) ter amorfni delci železa (9 g). 444 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 58, merilo 1 : 2. 445 Grob 59 – SE 3757/SE 3758, SE 3764, SE 3753, sek. XXII, (G865), odlomki kadilnice (G865), brusni kamen (G867) in no-grobna parcela D, kv. B/30 vec (G868). Nekaj pridatkov je bilo pripisanih obema zapol-Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen nitvama, med njimi odlomek kadilnice (G850) in del pečatne pokop. oljenke (G851). Ob robovih vkopa grobne jame je bila vidna Opis: grob je ležal sredi grobne parcele D, v smeri sever–jug. robu je grob 59 zamejevala linija prodnikov (SE 3753), med ka ožgana črna linija, nastala ob sežigu pokojnika. Ob vzhodnem Grobna jama (SE 3757) pravokotne tlorisne oblike z zaoblje- terimi je ležal odlomek kadilnice ( -G869). nimi vogali in pravokotnega preseka je bila vkopana v geo- loško osnovo. Na dnu groba je bila vidna črna mastna plast Dimenzije grobne jame: 2,15 m × 1,27 m, globina 0,40 m. žganine (SE 3764) s sežganimi pridatki (več staljenih odlom- Datacija: prva polovica 2. stoletja. kov steklene posode ( G849 ) in balzamarijev ( G846 – G848 ). Kostni ostanki : SE 3758/SE 3764 – teža: 608,55 g (lobanja: Tam so se nahajali še: bronast prstan ( G837 ), dve koščeni igli 70,06 g, 40 mm; rebra: 11,67 g, 23 mm; vretenca: 3,52 g, 14 ( G835 – G836 ) in del koščenega pokrovčka ( G834 ), bronaste mm; stopalo: 2,36 g, 16 mm; dolge kosti, 78,96 g, 31 mm; nedo-igle ali njihovi deli ( G838 – G840 ), bronasti žebljički in deli bro-ločljivo: 441,98 g, 24 mm). Barva: bela, redko svetlo modra in nastega okova ( G841 – G842 ), ter nekaj delov železnih pred-črna. Drugo: živalske kosti. metov ( G843 – G845 ). Grobna jama je bila nato zapolnjena z rjavo črnim, zbitim, zemljenim polnilom (SE 3758), db. 0,29 cm, Opis: vsi skeletni elementi so precej gracilni, bolj kažejo na ki je vsebovalo več pridatkov. Med njimi so bili: koščen etui s otroka kot na odraslo osebo. Ohranjene korenine zob so moč- pokrovom (G852), koščena piksida (G853), koščena ploščica in no poškodovane, a precej majhne. Ohranjeni nosač ima pov- gumb (G854–G855), različni železni izdelki (G856–G862), od- sem razvit zob, tako da gre za otroka, starejšega od 6 let. lomki steklenih predmetov (G863), deli keramičnega posodja 446 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 20 B G843–G844 G853 G852 3753 A A B 149,54 3757 3758 447 Grobni inventar 844 SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5957a 834 Del železnega ploščatega pravokotnega okova s poudarjenim SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6371 perforiranim kroglastim zaključkom (poškodovan) z zakovica - Del koščenega pokrovčka pikside z luknjico v sredini. Pr. 2,4 cm, mi. Ohr. š. 1,8 cm, rek. dl. 5,8 cm, db. 0,1 cm. db. 0,5 cm. 845 SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6374 Železen žebljiček z ravno, delno poškodovano glavico in trnom kvadratnega preseka. Vel. gl. 0,4 × 0,9 cm, dl. 2,5 cm. 835 SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6372 Profilirana glavica koščene igle, perforirana. Pr. 0,7 cm, dl. 836 846 SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5959 SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6373 Ustje in vrat steklenega balzamarija, poškodovan v ognju. Pr. u. 0,9 cm. Odlomek koščene igle, okroglega preseka. Pr. od 0,3 do 0,4 cm, 2,5 cm, ohr. v. 7,5 cm. dl. 2,8 cm. 837 SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5958 Bronast prstan z gemo iz masivnega brona, lečastega preseka. Gema je ovalna. Pr. 2,8 cm, vel. geme z robom 1,6 × 1,3 cm, db. od 0,5 do 0,6 cm. 847 SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6671 Ustje in vrat steklenega balzamarija, poškodovan v ognju. Pr. u. 838 SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5966 1,3 cm, ohr. v. 4,4 cm. Profiliran zaključek bronaste glavice, verjetno igle. Pr. 0,4 cm, ohr. dl. 1,6 cm. 848 SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5961 Spodnji del steklenega balzamarija. Dno je ravno. Pr. d. 2,2 cm, 839 SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5964 ohr. v. 1,8 cm. Odlomek bronaste igle okroglega preseka. Pr. 0,2 cm, ohr. dl. 4,0 cm. 849 SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6670 Odlomek rahlo izvihanega ustja steklene čaše. Pr. u. 7,3 cm, ohr. 840 SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6375b v. 1,3 cm. Del bronaste igle okroglega preseka. Pr. 0,2 cm, rek. dl. 1,8 cm. 850 SE 3758/SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5846 841 SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5965 Kadilnica. Dno in del noge kadilnice (?). Močno ožgano. F: N2/ Bronast žebljiček s kroglasto glavico in trnom okroglega prese- N1. B: siva do temno siva. Pr. d. 9,6 cm, ohr. v. 3,2 cm. ka. Pr. gl. 0,4 cm, dl. 1,6 cm. 851 SE 3758/SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6667 842 SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6375a Oljenka. Delno ohranjena pečatna oljenka, tip Loeschcke X. Del Del bronastega okrasnega okova (?) s trnom pravokotnega dna, ostenja in ramena. Na zunanji površini so ohranjeni ostan- preseka. Š. 0,8 cm, ohr. dl. 2,2 cm. ki premaza, močno ožgana. F: O3. B: siva. Ohr. dl. 8,4 cm, ohr. 843 š. 4,8 cm, v. 2,6 cm. SE 3764, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5957b Del železnega rezila (?), močno korodiran. Š. 1,1 cm, ohr. dl. 852 SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5953a 7,2 cm. Visoka valjasta piksida s pokrovom. Okrogel pokrov ima valjast gumbast izrastek. V zgornjem delu ostenja je luknjica. Spodnji del pikside je profiliran, na dnu je okras v obliki koncentričnih krogov. Pr. u. 2,1 cm, pr. d. 2,5 cm, ohr. v. pok. 7,7 cm. 448 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 59, merilo 1 : 2. 449 853 SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5954 863 SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5955 Koščena piksida valjaste oblike, brez okrasa. Stojna ploskev je Del dna balzamarija s širokim sploščenim telesom. Na dnu je razširjena. Na dnu so ostanki bronaste ploščice. Pokrov ni ohra- slabo viden del žiga VOLUMNI IANUARI (?). Pr. d. 6,2 cm, ohr. njen. Pr. u. 4,6 cm, pr. d. 5,1 cm, v. 5,4 cm, notranji pr. obročka v. 1,5 cm. 4,2 cm. 864 SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6668 854 SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, Keramika tankih sten. Odlomek profiliranega ustja in ostenja PN 5850 čaše (KTS O1.2). Na zunanji površini so ostanki črnega premaza. Koščen žeton (a) in morda spodnji del ozke in visoke pikside F: KTS1. B: siva. Pr. u. 8,2 cm, ohr. v. 2,3 cm. (b). Pr. 2,3 cm, ohr. v. 1,5 cm. 865 SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6666 Fina keramika. Fin lonec z vodoravno izvihanim ustjem. Na zunanji površini je svetlo rdeč premaz. Pod ustjem je okras valovnice in vodoravno rebro. F: N2a. B: zunanja površina je 855 bež, notranja pa roza. Pr. u. 17,2 cm, ohr. v. 3,9 cm. SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6376 Koščen pokrov ozke pikside z okroglo odprtino in poudarje- nim osrednjim delom. Pr. 1,5 cm, db. 0,5 cm. 856 SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5953b Predmet iz več odlomkov železne pločevine. V eni je ohranjen 866 SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6669 večji ploščat gumb. Vel. 4,2 × 1,8 in vel. 2,8 × 1,8 cm, pr. gumba Kadilnica. Odlomek ustja in ostenja kadilnice. Rob ustja je okra- 1,8 cm. šen z vrezi. Ožgana. F: N2/N1. B: siva. Pr. u. 13,2 cm, ohr. v. 1,5 cm. 857 SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6831 Dva korodirana železna žebljička s ploščato glavico in trnom 867 SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5953c kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. od 0,9 do 1,2 cm. Del pravokotnega debelejšega brusnega kamna, pravokotnega preseka. Vel. 2,0 × 4,4 cm, db. 1,0 cm. 858 SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6832 Korodiran železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kva- 868 SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5849 dratnega preseka. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,4 cm. Novec: Augustus/As/kovan 16–6 pr. Kr./Rom/RIC?/PMBr 1854, polovičen, t. 2,02 g (sekundarno odložen?). 859 SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6833 Korodiran železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kva- 869 SE 3753, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5827 dratnega preseka. Pr. gl. 1,1 cm, ohr. dl. 1,9 cm. Odlomek ustja in ostenja kadilnice. Na ostenju je okras reber. 860 SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5953d F: N1. B: siva. Vel. 2,4 × 4,8 cm. Ustje in rebro sta okrašena z odtisi palčke. Odlomek je prežgan. Odlomka dveh zelo majhnih železnih žebljičkov s kvadratno stožčasto glavico in trnom kvadratnega preseka. Vel. gl. od 0,4 V SE 3764 so se nahajali še: odlomki v ognju poškodovane × 0,4 do 0,5 × 0,5 cm, ohr. v. 1,2 do 1,6 cm. steklene posode PN 5962 (0,8 g), deli bronastega predme- 861 SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 5953e SE 3758 so se nahajali še: številni majhni drobci delno stalje ta PN 5966 (2 g), staljeni koščki steklenega predmeta (4 g). V - Dva dela železnih predmetov, kvadratnega oziroma pravoko- nega stekla (54 g), odlomki in drobci keramike (134 g), košč- tnega preseka s preoblikovanim izvlečenim zaključkom. Vel. 0,8 ki apnenca (64 g), drobci kamene strele (2 g), majhni kamniti × 2,0 cm, vel. 1,4 × 6,2 cm. odbitki in luske (36 g), košček žlindre (3 g) ter amorfni koščki 862 železa (29 g). SE 3758, grob 59, sek. XXII, kv. B/30, PN 6830 Del pravokotne, korodirane železne ploščice rombičnega pre- seka. Š. 1,2 cm, ohr. dl. 2,6 cm. 450 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 59, merilo 1 : 2. 451 Grob 60 – SE 3759 (= SE 3762)/SE 3760, SE 3763, SE 3766, Dimenzije grobne jame: 1,74 m × 0,75 m, ohr. globina 0, 25 m. SE 3767 in SE 3774, grobna parcela D, sek. XXII, kv. B/30–31 Datacija: prva polovica 2. stoletja. Grobna jama s konstrukcijo, grobna skrinja iz opek (oblika Žb1), Kostni ostanki : SE 3774 – teža: 657,24 g (lobanja – 25,5 g, 27 enojen pokop. mm; rebra – 10,55 g, 15 mm; vretenca – 20,2 g, 27 mm; dlani/ Opis: grob je ležal ob vzhodni steni grobne parcele D. Grobna stopala – 7,83 g, 26 mm; dolge kosti – 111,18 g, 40 mm; nedolo-jama (SE 3759 = SE 3762) je bila pravokotne oblike, velikosti 1,74 čljivo – 481,98 g, 22 mm). Barva: črna in rjava. Drugo: živalske m × 0,75 m in globine 0,25 m. Vanjo je bil položen pokojnik in kosti in odlomek stekla. SE 3764 – teža: nedoločljivo – 1,46 g, 18 bil v njej tudi sežgan skupaj s pridatki (gre torej za bustum). Na mm. Barva: bela. Drugo: kamen. SE 3760 – teža: nedoločljivo žganino (SE 3774) so bile položene tegule v obliki dvokapne – 2,9 g, 9 mm. strehe (SE 3766). Na obeh ožjih koncih je bila žganina omejena Opis: lobanjski šivi so deloma že zraščeni, večinoma pa odprti še z dvema tegulama (SE 3767). Na meji med tegulami strehe Zobje so povsem razviti in precej robustni. Ohranjeno telo vra-je bil čez stik dveh tegul položen imbrex. Opečna konstrukcija tnega vretenca ima zraščen vretenčni obroč. Verjetno gre za groba, ki na zahodnem grobišču predstavlja posebnost, je bila zrelo odraslo osebo. krajša od grobne jame. Pridatki v grobu so bili uničeni v ognju. V žganini (SE 3774) so se nahajali bronast novec (G872), čaša Živalski ostanki: SE 3763 – Ovis s. Capra (2 frg. – radius dia., gubanka (G870) in pečatna oljenka (G871). Zasutji groba sta dens sup.). predstavljali zbita rjava ilovnata plast znotraj opečnate kon- strukcije SE 3760 in premešana ilovnata rjava plast SE 3763 zu- naj nje. Obe zasutji sta vsebovali posamične najdbe. V SE 3760 je bil deponiran odlomek ustja amfore (G873), v SE 3763 pa železna žebljička (G874–G875). Grob je bil delno uničen že pri gradnji magistralne ceste v letu 1958. Takrat je bil odnesen stik med tegulami oz. sleme strehe pokrova. 452 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 20 B 3767 PN 6060 3766 PN 6059 PN 6052 3767 G871 A A B 149,62 3760 3759 453 Grobni inventar 873 SE 3760, grob 60, sek. XXII, kv. B/31, PN 6665 870 Transportno posodje. Odlomek ustja in vratu amfore, tip SE 3774, grob 60, sek. XXII, kv. B/31, PN 6060 Dressel 2–4. F: A1. B: svetlo rumena. Zunanji pr. u. 15,2 cm, ohr. Fina keramika. V celoti ohranjena čaša gubanka na visoki nogi, v. 5,1 cm. z vratom, ki prehaja v odrezano ustje (oblika Č 9.1). F: FN1. B: sivo rjava. Pr. u. 5,1 cm, pr. d. 3,2 cm, v. 10,0 cm. 871 SE 3774, grob 60, sek. XXII, kv. B/31, PN 6057 Oljenka. Delno ohranjena pečatna oljenka, tip Loeschcke X. Nosek in dno sta ožgana. F: O2. B: oranžna do siva. Dl. 8,8 cm, pr. diska 5,7 cm, v. 3,2 cm. 874 SE 3763, grob 60, sek. XXII, kv. B/31, PN 6798 Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,7 cm. 875 SE 3763, grob 60, sek. XXII, kv. B/31, PN 6799 Železen žebljiček s polkroglasto glavico in trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 1,0 cm. 872 SE 3774, grob 60, sek. XXII, kv. B/31, PN 6000 V SE 3774 so se nahajali še: odlomki in drobci staljenega stekla Novec: Hadrianus/As/kovan 117–138/Rom/RIC?/PMBr 1856, (PN 6059, PN 6064 (42 g) in PN 6052 (20 g)), drobci keramike določitev po portretu, t. 5,55 g, vel. 25,5 × 26,5 mm. (14 g), odlomki in drobci gradbenega materiala (116 g), kosi apnenca (92 g) in amorfnega korodiranega železa (51 g). V SE 3760 so se nahajali odlomki keramike (46 g), kosi apnenca (102 g), odlomek stekla (1 g) in odlomki gradbenega materia- la (164 g). V SE 3763 pa so se nahajali drobci keramike (11 g), odlomki gradbenega materiala (86), odlomki stekla (1 g), kosi apnenca (18 g) in koščki železnih žebljičkov (PN 6800, PN 6801) ter koščki amorfnega železa (4 g). 454 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 60, merilo 1 : 2. 455 Grob 61 – SE 3826/SE 3827, sek. XXIII, kv. D/33 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), A enojen pokop. Opis: v grobno jamo (SE 3826) ovalne tlorisne oblike, poševnih sten in ravnega dna, vkopano v geološko osnovo, je bila polo- žena žganina z žganimi kostmi, premešana z zbito, trdno, zelo temno sivo rjavo ilovico (10YR 3/2) s koščki oglja (SE 3827). Pri vrhu polnila so bili najdeni keramična čaša (G878) in železni B žebljički ( G876–G877 ). Dimenzije grobne jame: 1,16 m × 0,47 m, ohr. globina 0,12 m. A B Datacija 149,35 : /. Kostni ostanki: 3827 SE 3827 – teža: 47,68 g (lobanja – 8,42 g, 16 mm; rebra – 0,7 g, 23 mm; dolge kosti – 4,08 g, 19 mm; nedo 3826- ločljivo – 34,48 g, 10 mm). Barva: bela. PN 5944 – teža: 42,28 g (lobanja – 0,49 g, 17 mm; nedoločljivo – 3,79 g, 10 mm). Barva: umazano bela. Opis: slabo ohranjeni odlomki, prepoznavni so deli lobanje in dolgih kosti, a redki. Odlomki so tanki, morda otroški. V PN 5944 je nekaj korenin stalnih zob, ena verjetno ličnika ali podočnika, tako da gre za otroka, starejšega od 12 let. Grobni inventar 876 SE 3827, grob 61, sek. XXIII, kv. D/33, PN 6829a Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom nepravilnega kvadratnega preseka. Korodiran. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 1,1 cm. 877 SE 3827, grob 61, sek. XXIII, kv. D/33, PN 6829b Trije korodirani železni žebljički s potolčeno gobasto glavico in trnom nepravilnega ovalnega preseka. Pr. gl. od 0,6 do 0,8 cm, ohr. dl. od 1,1 do 1,2 cm. 878 SE 3827, grob 61, sek. XXIII, kv. D/33, PN 5944 Groba keramika. Rekonstruirana čaša z vodoravno izvihanim ustjem, dno je rahlo vbočeno, z odtisom lončarskega vretena (oblika Č 4.1). Ožgana. F: KK5. B: svetlo rjava do svetlo oranžna. Pr. u. 7,6 cm, pr. d. 4,2 cm, rek. v. 10,0 cm. V SE 3827 so se nahajali še: drobci keramike (6 g), dva drobca stekla (0,1 g), majhen delček kamnitega odbitka (0,5 g) in koščki amorfnega železa (1 g). 456 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 61, merilo 1 : 2. 457 Grob 62 – SE 3829/SE 3830, sek. XXIII, kv. D/34 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: v grobno jamo (SE 3829) pravokotne tlorisne oblike, rahlo A poševnih sten in ravnega dna, vkopano v geološko osnovo, je bila položena žganina z žganimi kostmi, premešana s temno sivo rjavo ilovico (10YR 3/2) s koščki oglja (SE 3830). V polnilu so bili poleg novca (G885) odkriti še deli bronastih in železnih najdb (G879–G880), odlomki kvadratne steklenice (G881) in keramičnega posodja (G882–G884). Južna stran grobne jame je mejila s prodnatim polnilom obcestnega recentnega jarka (SE 3824/SE 3825). Vidno je bilo tudi, da grob meji s skeletnim grobom 76. B Dimenzije grobne jame: 1,40 m × 0,60 m, ohr. globina 0,27 m. Datacija: druga polovica 1. stoletja ali 2. stoletje. A B Kostni ostanki: SE 3830 – teža: 61,06 g (lobanja – 4,94 g 12 mm; 149,32 rebra – 3,37 g, 18 mm; dolge kosti – 1,67 g, 15 mm; nedoločljivo 3830 3829 – 51,08 g, 17 mm). Barva: črna do bela. Opis: prepoznavne so le lobanjske in dolge kosti, ki so zelo tanke. Morda gre za otroka. 458 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 459 Grobni inventar 883 SE 3830, grob 62, sek. XXIII, kv. D/34, PN 6511 879 Fina keramika. Ustje lonca z narebrenim vratom. Na zunanji SE 3830, grob 62, sek. XXIII, kv. D/34, PN 6828 površini je ohranjen črn premaz. Pod ustjem je poševni vrez. F: Del železnega žeblja s kvadratno ploščato glavico in trnom N3. B: svetlo rjava, siva. Vel. 2,3 × 2,4 cm. kvadratnega preseka. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 0,9 cm. 880 884 SE 3830, grob 62, sek. XXIII, kv. D/34, PN 6510 SE 3830, grob 62, sek. XXIII, kv. D/34, PN 5940 Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja lončka. Rame je Del rezila železnega noža. Korodiran. Ohr. š. 1,4 cm, ohr. dl. okrašeno z metličastim okrasom. F: KK1. B: črna. Pr. u. 9,3 cm, 7,4 cm. ohr. v. 2,6 cm. 881 SE 3830, grob 62, sek. XXIII, kv. D/34, PN 5941 885 SE 3830, grob 62, sek. XXIII, kv. D/34, PN 5939 Del dna kvadratne steklenice z odtisom koncentričnih krogov. Novec: Domitianus/As/kovan 81–96/Rom/RIC?/PMBr 1837, do-Vel. 3,7 × 3,3 cm. ločitev po portretu, t. 9,2 g, vel. 26 × 24,5 mm. 882 SE 3830, grob 62, sek. XXIII, kv. D/34, PN 6827 V SE 3830 so se nahajali še: drobci bronaste žičke, verjetno pe-Fina keramika. Odlomek ustja posnetka sigilatne posode. Na resovine PN 5950 (2 g), majhni deli kamnitih odbitkov (0,5 g), zunanji strani je ohranjen rdeč premaz, notranja površina ni koščki apnenca (13 g), odlomki keramike (64 g), drobci stekla (2 ohranjena. F: N1a. B: svetlo rdeče rumena. Vel. 1,8 × 5,8 cm. g) in amorfni koščki železa (16 g). 460 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 62, merilo 1 : 2. 461 Grob 63 – SE 3831/SE 3832, sek. XXIII, kv. C–D/32 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. B Opis: v grobno jamo (SE 3831) ovalne tlorisne oblike, rahlo po- ševnih sten in ravnega dna, vkopano v geološko osnovo, je bila položena žganina z žganimi kostmi, premešana z zbito, trdno, zelo temno sivo ilovico (10YR 3/1) (SE 3832). V polnilu so bili najdeni drobni odlomki lončenine (G887) in odlomek brona (G886). Zgornji del polnila je bil poškodovan z recentnim vko- pom odvodnega jarka (SE 3824/SE 3825). A Dimenzije grobne jame A B : 0,80 m × 0,54 m, globina 0,33 m. Datacija 149,32 : /. Kostni ostanki 3832 : SE 3832 – teža: 35,59 g (lobanja – 1,93 g, 12 3831 mm; dolge kosti – 1,46 g, 11 mm; nedoločljivo – 32,2 g, 9 mm). Barva: črna do bela. Opis: zelo slabo ohranjeni odlomki. Ohranjenih je nekaj kore- nin zob, ki so močno uničene. Zobje so stalni, zato je mogoče izključiti majhnega otroka. Grobni inventar 886 SE 3832, grob 63, sek. XXIII, kv. C–D/32, PN 5777 Odlomek bronaste upognjene pločevine. Vel. 1,2 × 2,0 cm. 887 SE 3832, grob 63, sek. XXIII, kv. C–D/32, PN 6672 Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja lončka. F: KK2. B: črna do zelo svetlo rjava. Ustje je ožgano. Pr. u. 9,3 cm, ohr. v. 1,9 cm. V SE 3832 so se nahajali še: odlomki keramike (12 g), košček gradbenega materiala (2 g), drobci stekla (5 g), kos železnega predmeta (PN 6826) in kos amorfnega železa (6 g). Grob 63, merilo 1 : 2. 462 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 64 – SE 3835/SE 3836, sek. XXIII, kv. B–C/34 Grobni inventar Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), 888 SE 3836, grob 64, sek. XXIII, kv. B–C/34, PN 6332 enojen pokop. Bronasta trobasta fibula. Š. 3,6 cm, dl. 4,5 cm, v. 2,1 cm. Opis: grobno jamo (SE 3835) ovalne tlorisne oblike, poševnih, zaobljenih sten in ravnega dna, vkopano v geološko osnovo, je bila položena žganina z žganimi kostmi, premešana z zbito, tr- dno, temno sivo rjavo ilovico (10YR 4/2) (SE 3836). V polnilu so bili najdeni odlomki lončenine (G890), bronasta fibula (G888) in deli še ene bronaste fibule (G889) ter močno korodirani deli železnih žebljičkov. Dimenzije groba: 1,14 m × 0,98 m, globina 0,20 m. Datacija: 2. stoletje (?). 889 SE 3836, grob 64, sek. XXIII, kv. B–C/34, PN 5929 Kostni ostanki Deloma ohranjena bronasta fibula. Š. 2,5 cm, rek. dl. 6,8 cm. : SE 3836 – teža: 107 g (lobanja – 4,81 g, 12 mm; 17,28 g, 26 mm; nedoločljivo – 82,22 g, 15 mm). Barva: rjava do Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja čaše (oblika Č 4.2). rebra – 2,24 g, 18 mm; vretenca – 0,45 g, 12 mm; dolge kosti – 890 SE 3836, grob 64, sek. XXIII, kv. B–C/34, PN 6673 bela, prevladuje bela. Močno je prežgan. F: N2. B: svetlo sivo rjava. Pr. u. 6,2 cm, ohr. Opis: odlomki lobanje in dolgih kosti so robustni. Ohranjeni lo- v. 1,7 cm. banjski šivi so deloma zraščeni, deloma odprti. Zobje so pov- V SE 3836 so se nahajali še: drobci keramike (8 g), kosi korodi-sem razviti. Verjetno gre za zrelo odraslo osebo. ranih železnih žebljev (PN 6824), koščki amorfnega železa (4 g) Živalski ostanki: SE 3836 – Ovis s. Capra (1 frg. – dens inf.). in drobci stekla (0,5 g). M 1 : 20 B A 149,73 A B 3836 3835 Grob 64, merilo 1 : 2. 463 Grob 65 – SE 3837/SE 3838, sek. XXIII, kv. C/35 Kostni ostanki: SE 3838 – teža: 607,11 g (lobanja – 20,3 g, 19 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), mm; rebra – 12,85 g, 26 mm; dolge kosti – 109,68 g, 45 mm; morda dvojen pokop. nedoločljivo – 464,28 g, 15mm). Barva: črna do bela, prevladuje Opis: V grobno jamo (SE 3837) pravokotne/ovalne tlorisne bela. Drugo: sežgane in nesežgane živalske kosti. oblike, poševnih sten in ravnega dna, vkopano v prodnato plast Opis: lobanjski šivi so zraščeni, zobje povsem razviti. Ohranjeni (SE 3602), je bila položena žganina z žganimi kostmi, premeša- kroni ličnika in kočnika sta obrabljeni. Tudi dolge kosti so pov- na z zbito, trdno, zelo temno sivo ilovico (10YR 3/1) (SE 3838). sem razvite. Verjetno gre za zrelo ali starejšo odraslo osebo. V polnilu so bili najdeni del jagode iz kamene strele (G899) in Kosti so gracilne, zelo vprašljivo gre za žensko. Poleg so zelo odlomki lončenine (G891–G898). tanki odlomki lobanje (tudi nadočesni obok) in korenine ver- Dimenzije grobne jame jetno mlečnih zob. Tudi nekateri odlomki dolgih kosti so zelo : 1,48 m × 0,90 m, globina 0,19 m. tanki. Verjetno gre za otroške kosti. Datacija : 2. stoletje (?). Živalski ostanki : SE 3838 – Indet. spec. (2 frg. – indet fr. ). M 1 : 20 B A 149,71 A B 3837 3838 464 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 465 Grobni inventar 895 SE 3838, grob 65, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6518 891 Fina keramika. Del ustja, ostenja in dna krožnika (več odlomkov) SE 3838, grob 65, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6515 (oblika K 1). Na notranji površini je ohranjen rdeč premaz. Dno Fina keramika. Več odlomkov ustja in ostenja finega lončka je močno prežgano. F: NK1. B: oranžna. Vel. 4,0 × 4,3 cm. (oblika FL 2.2). F: N2. B: zelo svetlo rjava. Pr. u. 9,4 cm, ohr. v. 6,8 cm. 896 SE 3838, grob 65, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6675 892 Fina keramika. Odlomek dna krožnika. Dno je močno prežga- SE 3838, grob 65, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6517 no. F: NK1. B: svetlo rdeče rjava. Morda gre za isto posodo kot Fina keramika. Izvihano ustje lonca. F: N2. B: rdeče rjava. Pr. u. PN 6518. Pr. d. 11,8 cm, ohr. v. 2,1 cm. 12,4 cm, ohr. v. 1,3 cm. 893 897 SE 3838, grob 65, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6516 SE 3838, grob 65, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6512, Groba keramika. Izvihano ustje lonca. F: KK1. B: temno siva. Pr. PN 6513 u. 13,0 cm, ohr. v. 1,5 cm. Fina keramika. Del ustja, ostenja in dna krožnika (več odlomkov) 898 (oblika K 1). Na notranji površini in zunanjem robu je ohranjen SE 3838, grob 65, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6674 Groba keramika. Odlomek dna lonca. F: KK1. B: notranja povr rdeč premaz. F: NK1. B: sivo rjava. Pr. u. 15,6 cm, pr. d. 20,0 cm, -šina je temno siva, zunanja pa svetlo rjava. Zunanja površina je ohr. v. 4,3 cm. prežgana. Pr. d. 10,6 cm, ohr. v. 4,9 cm. 899 SE 3838, grob 65, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6676 Del jagode iz kamene strele. Vel. 0,5 × 0,5 cm. V SE 3838 so se nahajali še: odlomki in drobci keramike (141 g), kosi apnenca (4 g), amorfni koščki železa (4 g) in drobec 894 SE 3838, grob 65, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6514 kamene strele ter stekla (0,5 g). Fina keramika. Del ustja, ostenja in dna krožnika (več odlomkov) (oblika K 4). Na notranji površini je ohranjen rdeč premaz. F: NK1. B: oranžna. Pr. u. 15,4 cm, ohr. v. 3,2 cm. 466 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 65, merilo 1 : 2. 467 Grob 66 – SE 3841/SE 3842, sek. XXIII, kv. C/35 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: v grobno jamo (SE 3841) nepravilne ovalne tlorisne obli B- ke, poševnih sten in nepravilnega dna, vkopano v geološko osnovo, je bila položena žganina z žganimi kostmi, premešana z zbito temno sivo rjavo ilovico (10YR 4/2) (SE 3842). V polnilu je bilo najdenih več železnih žebljičkov (G900) in odlomki lon- čenine (G901–G906). A Dimenzije grobne jame: 1,00 m × 0,63 m, ohranjena globina 0,27 m. Datacija A B 149,63 : 2. stoletje (?). Kostni ostanki: SE 3842 – teža: 57,66 g (lobanja – 6,15 g, 19 mm; rebra – 1,30 g, 18 mm; dolge kosti – 10,95 g, 17 mm; ne- 3842 določljivo – 39,26 g, 7 mm). Barva: modra, redko bela. Drugo: 3841 živalske kosti, oglje. Opis: lobanjske in dolge kosti so tanke, vendar je ohranjenost slaba. Morda gre za otroka. Grobni inventar 900 SE 3842, grob 66, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6825 Šest stožčastih glavic železnih žebljičkov. Trni niso ohranjeni. Korodirani. Pr. gl. od 0,9 do 1,0 cm, ohr. dl. od 0,7 do 0,8 cm. 901 SE 3842, grob 66, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6522 Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja in ostenja sklede (oblika S 1). Na zunanji in notranji površini so ohranjene sledi črnega premaza. F: N5a. B: siva. Pr. u. 15,0 cm, ohr. v. 1,8 cm. 902 SE 3842, grob 66, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6521 Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja sklede (oblika S 1). Na notranji površini so ohranjene sledi rdečega premaza. F: N2a. B: svetlo rdeča. Vel. 1,2 × 3,0 cm. 903 SE 3842, grob 66, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6677 Fina keramika. Odlomek vratu in ostenja posode zaprtega tipa. Na zunanji površini sta delno ohranjen črn premaz in peresni okras. F: N6a. B: svetlo siva. Pr. roč. 1,3 cm, ohr. dl. 3,2 cm, 904 SE 3842, grob 66, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6523 Fina keramika. Odlomek ročaja posode, okroglega preseka. F: N1. B: oranžna. Vel. 2,6 × 3,6 cm, 2,2 × 2,8 cm. 905 SE 3842, grob 66, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6519 Fina keramika. Krožnik (več odlomkov) (oblika K 1). Na zuna- njem robu in na notranji površini je ohranjen rdeč premaz. Krožnik je deloma ožgan. F: NK1. B: svetlo rdeče rjava. Pr. u. 20,2 cm, pr. d. 14,6 cm, v. 4,2 cm. 906 SE 3842, grob 66, sek. XXIII, kv. C/35, PN 6520 Fina keramika. Odlomka ustja in ostenja krožnika (oblika K 1). Na zunanji in notranji površini je delno ohranjen rdeč premaz. F: NK1. B: svetlo rdeče rjava. Pr. u. 19,4 cm, ohr. v. 3,2 cm. V SE 3842 so se nahajali še odlomki in drobci keramike (47 g) ter koščki amorfnega železa (10 g). 468 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 66, merilo 1 : 2. 469 Grob 67 – SE 3843/SE 3844, SE 3845, sek. XXIII, kv. C/33–34 Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen pokop. Opis: Grobna jama (SE 3843) je bila pravokotne oblike z za- obljenimi vogali, rahlo poševnih sten in ravnega dna. Stene so bile ožgane na vzhodni, južni in zahodni strani. Polnilo grobne jame (SE 3844) je sestavljala plast črne žganine (10YR 2/1) s sež- ganimi kostmi in pridatki na dnu groba, db. od 0,08 do 0,20 m. Gre za enega od najbogatejših grobov na najdišču. Najdeni so bili: več fragmentov staljenega brona, deli bronaste pločevine (G930), več bronastih žebljičkov (G924–G929), železnih žebljev in žebljičkov oz. njihovih delov (G931–G943), železen dvokrak predmet (G944), več koščenih igel – lasnic in šivank (G908– G918), koščen igralni žeton (G919), več odlomkov keramič- nega posodja (G948–G952) in stekla (G945–G946), steklena (G947) in jantarna jagoda (G907), deli zlate ogrlice (G921– G923), pa tudi zlati obesek v obliki čaše na nogi (kantharos) (G920). V grobu sta bila najdena tudi dva novca (G953–G954), od katerih je prvi republikanski srebrnik, kovan leta 47 pr. n. št., verjetno pridan kot posebna vrednost za pokojnico, za datacijo groba pa ni uporaben (G953). Drugi kovanec je bronast in da- tiran v leta 125–127 n. št. (G954). Nad plastjo žganine s pridatki (SE 3844) je bila odložena do 0,22 m debela plast apnenčastih kamnov, velikosti med 3 in 15 cm, vezanih z malto (SE 3845), ki so na neki način »zapečatili« vsebino groba. V njej so bili pridani: več jantarnih jagod (G958–G961), deli koščenih igel (G962–G966), koščena šivanka (G967), bronaste falere, zako- vice in pločevina (G968–G976), železni žebelj in del železnega klina (G977–G978), dno steklene čaše (G979) ter kamnita utež (G980). Nekaj pridatkov je pripisanih obema zapolnitvama, med njimi bronasta ploščica (G955) in deli keramičnega po- sodja (G956–G957). Dimenzije grobne jame: 1,97 m × 1,20 m, globina 0,35 m. Datacija: prva polovica 2. stoletja. Kostni ostanki: SE 3845 – teža: 20,38 g (lobanja – 4,48 g, 12 mm; dolge kosti – 2,63 g, 10 mm; nedoločljivo – 13,27 g, 6 mm). Drugo: živalske kosti, oglje. Barva: temno modra do bela, temno modra prevladuje v prelomu, redko na površini. SE 3944 – teža: 387,82 g (lobanja – 18,56 g, 20 mm; rebra – 12,62 g, 26 mm; vretenca – 0,82 g, 16 mm; dolge kosti – 68,07 g, 30 mm; nedoločljivo – 287,75 g, 12 mm). Drugo: živalske kosti. Opis: lobanjske in dolge kosti so zelo gracilne, bolj izgledajo otroške kot odrasle. Ohranjeno vretence ima lok zraščen z tele- som, vretenčnega obroča ni, površina je videti nagubana. Ver- jetno gre za otroka, a ne zelo majhnega, zagotovo nad 5 let. Živalski ostanki: SE 3844 – Indet. spec. (1 frg. – indet fr.); Reptilia (1 frg. – vertebra); Bivalvia (1 frg. – lupina); SE 3845 – Indet. spec. (9 fr. – varia); Canis familiaris (1 frg. – radius diat., 1 – Phalanx 1). 470 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 20 B A 149,75 A B 3845 3844 3843 471 Grobni inventar 917 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6340g 907 Odlomek koščene šivanke sploščenega ovalnega preseka. Pr. SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6009 Delno ohranjena jantarna jagoda, perforirana. Ohr. dl. 0,9 cm, š. 1,5 cm. 908 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6306 Del kroglastega zaključka koščene igle. Pr. 0,7 cm, dl. 1,2 cm. 0,3 cm, ohr. dl. 0,8 cm. 909 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5945 918 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6340h Gornji del koščene šivanke okroglega preseka. Pr. 0,3 cm, ohr. Odlomek koščene šivanke sploščenega ovalnega preseka. Pr. dl. 6,7 cm. 0,3 cm, ohr. dl. 0,9 cm. 919 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6341 Koščen okrogel igralni žeton. Pr. 4,3 cm, db. 0,2 cm. 920 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6343, PN 6342 Zlat obesek s filigranskim okrasom v obliki posode na nogi. Spodnji del je filigransko okrašen z nataljenimi bunčicami in krožci – rastlinski okras. Dodana je še spirala iz zlate žice s peti- 910 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5946 mi navoji. V. obeska 1,2 cm, pr. zanke za obešanje 0,4 cm. Odlomek koščene šivanke sploščenega ovalnega preseka. Pr. 921 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5931 0,3 cm, ohr. dl. 6,0 cm. Tulec s spiralnim nastavkom iz zlate pločevine, z zanko za obe- šanje. Na gornjem delu je apliciran okras Herkulovega vozla (?). Dl. tulca 1,9 cm, pr. 0,5 cm. 922 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6005 Del bronaste kapice s pozlato in z delom zvitega traku za pritr- ditev. Vel. 0,8 × 1,0 cm in 0,5 × 0,5 cm. 923 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6004 911 Del bronaste kapice s pozlato in nastavkom za pritrditev. Vel. 1,0 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6340a × 1,0 cm in 0,5 × 0,3 cm. Odlomek koščene šivanke okroglega preseka. Pr. 0,2 cm, ohr. dl. 2,7 cm. 924 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6002 912 Bronast žebljiček z gobasto glavico in trnom kvadratnega pre- SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6340b seka. Pr. gl. 1,4 cm, ohr. dl. 1,3 cm. Odlomek koščene šivanke okroglega preseka. Pr. 0,2 cm, ohr. dl. 2,7 cm. 925 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6339a 913 Bronast žebljiček z gobasto glavico in trnom kvadratnega pre- SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6340c seka. Pr. gl. 1,2 cm, ohr. dl. 0,6 cm. Odlomek koščene šivanke sploščenega ovalnega preseka. Pr. 0,3 cm, ohr. dl. 1,5 cm. 926 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5949 914 Bronast žebljiček z rahlo poškodovano okroglo glavico in tr- SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6340d nom kvadratnega preseka. Pr. gl. 1,6 cm, ohr. rek. dl. 6,0 cm. Odlomek koščene šivanke sploščenega ovalnega preseka. Pr. 0,3 cm, ohr. dl. 1,1 cm. 927 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6003 915 Bronast žebljiček z deloma ohranjeno okroglo ploščato glavico SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6340e in trnom kvadratnega preseka. Ohr. pr. gl. 0,6 cm, dl. 1,8 cm. Odlomek koščene šivanke sploščenega ovalnega preseka. Pr. 0,3 cm, ohr. dl. 1,6 cm. 928 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6339b 916 Trn bronastega žebljička sploščenega ovalnega preseka. Pr. tr. SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6340f 0,2 cm, dl. 1,2 cm. Odlomek koščene šivanke sploščenega ovalnega preseka. Pr. 0,3 cm, ohr. dl. 0,9 cm. 929 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6339c Trn bronastega žebljička okroglega preseka. Pr. tr. 0,2 cm, dl. 1,0 cm. 472 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 67, merilo 1 : 2. 473 930 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6339d 939 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6911 Del bronaste upognjene pločevine. Vel. 0,6 × 1,2 cm. Železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega 931 preseka. V spodnjem delu je trn rahlo ukrivljen. Korodiran. Pr. SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6915 gl. 1,2 cm, ohr. dl. 1,7 cm. Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Korodiran. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 1,3 cm. 940 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5942 932 Železen žebelj s poškodovano ploščato okroglo glavico in tr- SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6916 Dva majhna železna žebljička s stožčasto glavico in trnom ne- 5,2 cm. nom kvadratnega preseka. Rahlo korodiran. Pr. gl. 1,2 cm, dl. pravilnega kvadratnega preseka. Korodirana. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. od 1,0 do 1,1 cm. 941 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6912 933 Železen žebelj s ploščato pravokotno glavico in trnom kvadra- SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6917 tnega preseka. Korodiran. Pr. gl. 1,4 cm, dl. 4,8 cm. Pet železnih žebljičkov s stožčasto glavico in nastavkom za trn kvadratnega preseka. Korodirani. Pr. gl. od 1,1 do 1,2 cm, ohr. dl. 942 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6486 od 0,8 do 1,2 cm. Železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega 934 preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 1,2 cm, dl. 5,2 cm. SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6918 Štirje železni žebljički s ploščato okroglo glavico in trnom kva- 943 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6913 dratnega preseka. Korodirani. Pr. gl. od 0,4 do 1,1 cm, ohr. dl. Trn železnega žeblja kvadratnega preseka. Močno korodiran. 0,5 do 1,6 cm. Pr. tr. 0,3 cm, ohr. dl. 2,9 cm. 935 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6908 944 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6914 Železen žebljiček s ploščato okroglo glavico in trnom kvadra- Dvokrak železen predmet. Kraka sta kvadratnega preseka. tnega preseka. Nekorodiran. Pr. gl. 1,2 cm, ohr. dl. 1,2 cm. Močno korodiran. Š. 2,0 cm, ohr. dl. 3,8 cm. 945 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6906 Odlomek ustja in drobci ostenja balzamarija, dekolorirano ste- 936 klo. Pr. u. 4,0 cm, ohr. v. 0,5 cm. SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5943 dratnega preseka. Rahlo korodiran. Pr. glavice 1,2 cm, dl. 5,2 cm. Odlomek staljenega vratu balzamarija. Ohr. dl. 4,2 cm, ohr. š. Manjši železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kva- 946 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6001 937 2,8 cm, db. 0,7 cm. SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6909 preseka. Nekorodiran. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 2,2 cm. Steklena jagoda iz dekoloriranega stekla. Pr. 0,6 cm, dl. 0,6 cm. Železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega 947 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6334 938 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6910 Železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom okroglega preseka. Korodiran. Pr. gl. 0,9 cm, dl. 2,1 cm. 474 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 67, merilo 1 : 2. 475 948 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6007 951 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6468, Tera sigilata. Delno ohranjena skodelica, tip Consp. 43.1.3. Ustje PN 6469, PN 6471 je okrašeno z rastlinskim barbotin okrasom. Posodica je delno Fina keramika. Odlomki krožnika z uvihanim ustjem (oblika K ožgana. F: TS2. B: roza. Pr. u. 7,8 cm, pr. d. 4 cm, v. 3,0 cm. 1). Na notranji površini in zunanjem robu je ohranjen rdeč pre- 949 maz. Na notranji strani dna je peresni okras. Prežgan. F: N1a. SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6470 B: lisasta svetlo oranžna do siva. Pr. u. 22,2 cm, pr. d. 15,8 cm, Tera sigilata. Delno ohranjena skodelica, tip Consp. 43.1.3. Ustje v. 4,4 cm. je okrašeno z rastlinskim barbotin okrasom. Posodica je delno ožgana. F: TS2. B: roza. Pr. u. 7,0 cm, ohr. v. 1,2 cm. 952 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6473 950 Fina keramika. Odlomki krožnika z odebeljenim ustjem (oblika SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5938 K 2). Slabo ohranjen rdeč premaz na notranji površini in zu - Fina keramika. Miniaturen lonček z izvihanim ustjem in po - nanjem robu krožnika. F: N1a. B: oranžna. Pr. u. 29,6 cm, pr. d. udarjenimi rameni. Močno prežgan. F: N1/N2. B: siva. Pr. u. 21,8 cm, v. 6,8 cm. 4,0 cm, pr. d. 3,0 cm, v. 3,2 cm. 476 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 67, merilo 1 : 2. 477 953 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6338 956 SE 3844, SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, Novec: Rim Republika/D/kovan 47 pr. Kr./Rom/RRC 453/1a/ PN 5923, PN 6472 PMBr 1865, teža 3,29 g, pr. 19 mm. Fina keramika. Dvoročajni vrč s pokončnim ustjem (oblika DV 1). Rekonstruiran. Na vratu so vpraskani grafiti (številke od 1 do 4, zvezdica in drugi znaki). F: N1. B: svetlo rdeč. Pr. u. 6,3 cm, pr. d. 6,0 cm, v. 22,8 cm, š. roč. 2,5 cm, db. roč. 1 cm. 954 SE 3844, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5947 Novec: Hadrianus/As/kovan 125–128/Rom/RIC 678/PMBr 1839, t. 9,57 g, pr. 27 mm. 955 SE 3844, SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5922 Del kvadratne ploščice iz bronaste pločevine z luknjicama. Vel. 4,1 × 3,8 cm. 957 SE 3844, SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5924 Fina keramika. Odlomki krožnika z odebeljenim ustjem (oblika K 2). Slabo ohranjen svetlo rdeč premaz na notranji površini in zunanjem robu krožnika. F: N1a. B: oranžna. Pr. u. 23,0 cm, pr. d. 17,6 cm, v. 5,3 cm. 478 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 67, merilo 1 : 2. 479 958 SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5904 972 SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5903a Podolgovata ovalna jantarna jagoda. Perforirana. Dl. 2,3 cm, š. Bronast žebljiček z delno ohranjeno okroglo glavico in trnom 1,2 cm. kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,8 cm, dl. 1,5 cm. 959 SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5797 973 SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5903b Podolgovata ovalna, v srednjem delu nekoliko odebeljena jan- Bronast žebljiček z delno ohranjeno manjšo ploščato ovalno tarna jagoda. Perforirana. Dl. 2,4 cm, š. 1,4 cm. glavico in trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 960 0,6 cm. SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5901 Jantarna jagoda. Na spodnji strani je sploščena. Perforirana. Dl. 974 SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6335 1,1 cm, š. 1,1 cm. Bronast žebljiček z rahlo poškodovano okroglo glavico in tr- 961 nom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,7 cm, ohr. dl. 1,3 cm. SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5794 Delno ohranjena podolgovata ovalna jantarna jagoda. Perfori- 975 SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5930 rana. Dl. 1,9 cm, š. 0,9 cm. Bronast žebljiček z rahlo poškodovano okroglo glavico in tr- 962 nom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,9 cm, ohr. dl. 1,1 cm. SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5919 Del koščene igle krožnega preseka. Pr. 0,3 cm, ohr. dl. 5,3 cm. 976 SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5927 963 Bronast žebljiček s poškodovano ploščato glavico in trnom kva- SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. B, C/33–34, PN 6907a dratnega preseka. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 0,8 cm. Odlomka koščene igle ovalnega preseka. Pr. 0,3 cm, rek. ohr. dl. 2,5 cm. 977 SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5905 964 Železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. B, C/33–34, PN 6907b preseka. Nekorodiran. Pr. gl. 1,6 cm, dl. 4,9 cm. Odlomek ožgane koščene igle ovalnega preseka. Pr. 0,3 cm, ohr. dl. 0,8 cm. 978 SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5796 965 Trn železnega klina, kvadratnega preseka. Vel. tr. 0,4 × 0,4 cm, SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. B, C/33–34, PN 6907c ohr. dl. 3,0 cm. Odlomek ožgane koščene igle ovalnega preseka. Pr. 0,2 cm, ohr. dl. 0,7 cm. 979 SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5909 966 Dno steklene čaše z izvlečeno prstanasto nogo. Pr. d. 4,8 cm, SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6331 ohr. v. 1,8 cm. Del koščene šivanke sploščenega ovalnega preseka. Pr. 0,2 cm, 2,6 cm. dl. 3,5 cm. V SE 3844 so se nahajali še: drobec dekoloriranega stekla 968 SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5926 PN 6333 (0,1 g), ostanki steklene posode in staljenega stekla Del bronaste falere. Odlomek bronaste pločevine s trnom za PN 6006 (14 g), del staljenega bronastega predmeta (del fibu-pritrditev. Vel. 2,6 × 2,3 cm. 967 980 SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5917 SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5795 Kamnita utež z razširjenimi robovi. Dl. 6,0 cm, š. 3,0 cm, db. Del koščene igle krožnega preseka. Pr. 0,2 cm, ohr. dl. 4,2 cm. le?) PN 5937 (2 g), amorfni kosi korodiranega železa (44 g), 969 košček staljenega stekla in drobci steklene posode (13 g) (zelo SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 5921 Odlomek bronaste pločevine s trnom za pritrditev (falera?). Vel. tanko pihano steklo) ter še drugi drobci stekla (18 g) in drobci 1,6 × 2,6 cm. keramike (6 g). V SE 3845 so se nahajali še: odlomki brona- ste pločevine PN 5906 (0,6 g), drobci brona PN 5907 (0,5 g), 970 SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6336 drobci brona in železa PN 5902 (0,5 g), odlomek korodiranega Bronasta zakovica z gobasto glavico in trnom, kvadratnega železa PN 6487 (1 g), trije odlomki ploščatega železa PN 5910 preseka. Ohr. pr. gl. 1,8 cm, ohr. dl. 1,1 cm. (5 g), osem amorfnih odlomkov železne ploščice PN 5908 (3 971 g), odlomki in drobci keramike (217 g), odlomki gradbenega SE 3845, grob 67, sek. XXIII, kv. C/33–34, PN 6337 materiala (52 g), koščka malte (6 g) in kamniti odbitki (11 g) ter Bronasta zakovica z gobasto glavico in trnom, kvadratnega kamen s fosilom (100 g). preseka. Ohr. pr. gl. 1,2 cm, ohr. dl. 1,0 cm. 480 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 67, merilo 1 : 2. 481 Grob 68 – SE 3846/SE 3847, sek. XXIII, kv. C/32 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (obli- ka Ža1), enojen pokop. A Opis: v grobno jamo (SE 3846) ovalne tlorisne obli- ke, rahlo zaobljenega dna in sten, vkopano v geo- loško osnovo, je bila položena žganina z žganimi kostmi, premešana z zbito, trdno, temno sivo ilovico (10YR 3/1) (SE 3847). V polnilu so bili najdeni: dva železna žebljička (G981–G982) in odlomki lončeni- ne (G983–G985). Dimenzije grobne jame: 1,85 m × 0,80 m, ohranje- na globina 0,12 cm. B Datacija: /. 1,24 g, 10 mm; rebra – 0,94 g, 10 mm; dolge kosti 149,40 – 10,46 g, 18 mm; nedoločljivo – 20,51 g, 9 mm). Kostni ostanki: SE 3847 – teža: 33,15 g (lobanja – A B Barva: črna, redko bela. 3847 3846 Opis: dolge kosti izgledajo povsem razvito, vidna je hrbtna linija stegnenice. Verjetno gre za odraslo osebo. Grobni inventar 981 SE 3847, grob 68, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6822 Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega preseka. V spodnjem delu je rahlo zakrivljen. Pr. gl. 0,7 cm, dl. 1,2 cm. 982 SE 3847, grob 68, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6823 Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Korodiran. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 1,2 cm. 983 SE 3847, grob 68, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6679 Fina keramika. Odlomek ustja krožnika (oblika K 1). Na notranji površini je ohranjen rdeč premaz. Prežgan. F: NK1. B: svetlo rdeča. Pr. u. 14,0 cm, ohr. v. 1,7 cm. 984 SE 3847, grob 68, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6008, PN 6458 Groba keramika. Jajčast lonec s kratkim vratom, izvihanim ustjem in dvignjenim notranjim delom dna (oblika L 1.1). Pre- žgan. F: KK4. B: rjavo sivo. Pr. u. 9,2 cm, pr. d. 7,0 cm, ohr. v. 14,6 cm. 985 SE 3847, grob 68, sek. XXIII, kv. C/32, PN 6678 Groba keramika. Odlomek dna lonca. F: KK4. B: rjava. Pr. d. 4,7 cm, ohr. v. 2,1 cm. V SE 3847 so se nahajali še odlomki keramike (12 g), manjši kamniti odbitki in luske (4 g) ter amorfni koščki železa (5 g). 482 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 68, merilo 1 : 2. 483 Grob 69 – SE 3848/SE 3849, sek. XXIII, kv. B/32 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: v grobno jamo (SE 3848) nepravilne ovalne tlorisne obli- ke, rahlo poševnih sten in nepravilnega zaobljenega dna, vko- pano v geološko osnovo, je bila položena žganina z žganimi kostmi, premešana z zbito, trdno, temno sivo rjavo ilovico (10YR 4/2) (SE 3849). V polnilu groba so bili najdeni železni žeblji in A žebljički (G986–G991) ter odlomki lončenine (G992–G997). Dimenzije grobne jame: 1,08 m × 0,48 m, ohr. globina 0,17 m. Datacija B : 2. stoletje (?). Kostni ostanki: SE 3849 – teža: 70,8 g (lobanja – 2,24 g, 9 mm; dolge kosti – 9,55 g, 20 mm; nedoločljivo – 59,01 g, 10 mm). A B Barva: črna, redko rjava in siva. 149,54 3849 Opis: slabo ohranjeni odlomki, prepoznavnih je nekaj odlom 3848 - kov dolgih kosti in lobanje ter ena korenina zoba. Kosti so tanke in izgledajo otroške. Živalski ostanki: SE 3849 – Indet. spec. (1 frg. – indet fr.). 484 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 485 Grobni inventar 993 SE 3849, grob 69, sek. XXIII, kv. B/32, PN 5785 986 Fina keramika. Del ostenja finega lonca ali vrča. Na zunanji po- SE 3849, grob 69, sek. XXIII, kv. B/32, PN 6815 vršini je rdeč premaz. Ožgan. F: N1a. B: lisasta, siva do oranžna. Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre - Nv. pr. 13,9 cm, dl. 5,6 cm. seka. Nekorodiran. V spodnjem delu je zakrivljen. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 1,1 cm. 994 SE 3849, grob 69, sek. XXIII, kv. B/32, PN 6525 987 Fina keramika. Odlomek ostenja posode z ročajem. Na zunanji SE 3849, grob 69, sek. XXIII, kv. B/32, PN 6817 površini je rdeč premaz. Morda del posode PN 5785. F: N1a. B: Odlomek manjšega železnega žebljička s poškodovano glavico oranžna. Vel. 2,4 × 4,3 cm. in zakrivljenim trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,5 cm, ohr. dl. 0,9 cm. 995 SE 3849, grob 69, sek. XXIII, kv. B/32, PN 5786 988 Fina keramika. Odlomek ustja, ostenja in dna plitvega krožnika SE 3849, grob 69, sek. XXIII, kv. B/32, PN 6819 (oblika K 3). Na notranji površini in zunanjem robu je ohranjen Močno korodiran železen žebljiček s stožčasto glavico in delno rdeč premaz. Ožgan. F: NK2. B: temno siva do svetlo rdeča. Pr. ohranjenim trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 1,4 cm, ohr. dl. u. 15,2 cm, pr. d. 9,4 cm, v. 2,7 cm. 1,5 cm. 989 996 SE 3849, grob 69, sek. XXIII, kv. B/32, PN 5784 SE 3849, grob 69, sek. XXIII, kv. B/32, PN 6820 Fina keramika. Del ustja, ostenja in dna krožnika (oblika K 2). Močno korodiran železen žebljiček z večjo ploščato glavico in Na notranji površini in zgornjem zunanjem delu je slabo ohra-delno ohranjenim trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 1,8 cm, njen rdeč premaz. F: NK1. B: svetlo rjava do temno siva. Pr. u. ohr. dl. 1,1 cm. 17,4 cm, pr. d. 13,8 cm, v. 3,4 cm. 990 SE 3849, grob 69, sek. XXIII, kv. B/32, PN 6821 Močno korodiran železen žebljiček z večjo gobasto glavico. Trn ni ohranjen. Pr. gl. 1,6 cm, ohr. dl. 0,7 cm. 991 SE 3849, grob 69, sek. XXIII, kv. B/32, PN 6818 Močno korodiran železen žebljiček s poškodovano glavico in 997 SE 3849, grob 69, sek. XXIII, kv. B/32, PN 6526 trnom kvadratnega preseka. Š. 0,3 cm, ohr. dl. 1,7 cm. Groba keramika. Odlomek odebeljenega izvihanega ustja in 992 ostenja lončka (oblika L 4). Ostenje je okrašeno z vodoravnim SE 3849, grob 69, sek. XXIII, kv. B/32, PN 6524 Fina keramika. Odlomek vodoravno izvihanega ustja in del metličastim okrasom. Prežgan. F: KK2. B: lisasta, svetlo rjava do ostenja sklede (oblika S 1). Na notranji površini je ohranjen rdeč črna. Pr. u. 11,2 cm, ohr. v. 8,0 cm. premaz. Na notranji strani pod ustjem je kanelura. Delno ož- gan. F: N2a. B: lisasta, svetlo rjava do svetlo oranžna. Notranji pr. u. 18,0 cm, ohr. v. 2,5. cm. V SE 3849 so se nahajali še: odlomki keramike (99 g), drob- ci stekla (2 g), koščki železnih predmetov (PN 6816) in koščki amorfnega železa (41 g). 486 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 69, merilo 1 : 2. 487 Lesena konstrukcija 2 in grob 71 odložena do 0,20 m debela zbita, trdna plast črne žganine Grob 71 se je ohranil z ostalinami lesene konstrukcije v obliki ( (10YR 2/1) (SE 3859) z najdbami (trakasta bronasta pločevina šestih jam za stojke in plitve podolgovate lise/jame, za kate- okovi ( G998), železni žebljički ali njihovi deli (G999–G1010), železni leseno konstrukcijo ob grobu. Na vzhodni strani groba so se kostmi (SE 3834) ter najdbami (srebrn okov (G1018), steklena ohranile tri v ravno vrsto postavljene jame za stojke (SE 3853 / balzamarija ( G1019 – G1020 ), odlomki lončenine ( G1021 – SE 3854, SE 3855/SE 3856, SE 3857/SE 3858). Na zahodni stra-G1022 ro menimo, da gre za ostalino prečne grede, ki je povezovala plast rjave ilovice (10YR 5/3), premešane z žganino in sežganimi G1011) in ploščica (G1012)). Prekrivala jo je zbita trdna ni so se ohranile tri jame za stojke (SE 3813/SE 3814, SE 3818/ ja ( ), pečatna oljenka (G1023) in deli transportnega posod-SE 3819 in SE 3807a/SE 3807b), pri čemer južni dve povezuje zapolnitvama, med njimi deli železnih predmetov ( G1024–G1025)). Nekaj pridatkov je bilo pripisanih obema podolgovata plitva jama (SE 3816/SE 3817), ki predstavlja osta- G1014 G1013– nek prečne grede lesene konstrukcije. posodja ( ), del pečatne oljenke (G1015), večji del transportnega G1016) in bronast novec (G1017). SE 3855/SE 3856, sek. XXIII, kv. B/31 Dimenzije grobne jame: 2,28 m × 1,20 m, globina 0,35 m. Vkop jame (SE 3855), ovalne tlorisne oblike, vertikalnih sten in ravnega dna, je bil zapolnjen s temno sivo rjavo ilovico z Datacija: 2. stoletje. drobnimi koščki oglja (SE 3856). Velikost 0,20 m × 0,15 m, ohr. Kostni ostanki: SE 3834 – teža: 495,87 g (lobanja – 15,76 g, 18 globina 0,05 m. mm; rebra – 7,85 g, 34 mm; dlani/stopala – 0,33 g, 16 mm; dol- SE 3857/SE 3858 ge kosti – 66,61 g, 33 mm; nedoločljivo 404,21 g, 18 mm). Drugo: , sek. XXIII, kv. C/31 živalske kosti, zemlja in oglje. PN 5915 – teža: 8,37 g (dolge kosti Vkop jame (SE 3857), okroglega tlorisa, vertikalnih sten in rav - – 2,77 g, 21 mm; nedoločljivo – 5,6 g, 11 mm). PN 5914 – teža: nega dna, je bil zapolnjen s temno sivo rjavo ilovico z drobnimi 3,74 g, 10 mm. SE 3859 – teža: 600,02 g, (lobanja – 27,43 g, 21 koščki oglja (SE 3858). Pr. 0,19 m, ohr. globina 0,04 m. mm; rebra – 13,53 g, 31 mm; dlani/stopala – 1,56 g, 8 mm; dolge SE 3853/SE 3854 , sek. XXIII, kv. B/31 Vkop jame (SE 3853), okroglega tlorisa, vertikalnih sten in rav- nega dna, je bil zapolnjen s temno sivo rjavo ilovico z drobnimi koščki oglja (SE 3854). Pr. 0,19 m, ohr. globina 0,04 m. SE 3807a/SE 3807b, sek. XXIII, kv. B–C/31 Vkop jame (SE 3807a), okrogle tlorisne oblike, U–preseka in vertikalnih sten, je bil zapolnjen s temno sivo rjavo peščeno ilovico (SE 3807b). Stojko je poškodovala grobna jama groba 50. Pr. 0,30 m, ohr. globina 0,10 m. SE 3818/SE 3819, sek. XXIII, kv. C/31 Vkop jame (SE 3818), okroglo-ovalne tlorisne oblike in oglate- ga preseka, vertikalnih sten in ravnega dna, je bil zapolnjen s temno sivo rjavo zbito ilovico z drobnimi koščki oglja (SE 3819). Vel. 0,24 m × 0,21 m, ohr. globina 0,09 m. SE 3814/SE 3813, sek. XXIII, kv. C/31 Vkop jame (SE 3814) ovalne tlorisne oblike in U-preseka, skoraj vertikalnih sten in zaobljenega dna, je bil zapolnjen s temno sivo rjavo peščeno ilovico z drobnimi koščki oglja (SE 3813). Stojko je poškodovala grobna jama groba 51. Vel. 0,27 m × 0,20 m, ohr. globina 0,17 m. SE 3816/SE 3817, sek. XXIII, kv. C/31 Jama/lisa (SE 3816) podolgovate linijske tlorisne oblike in plitve- ga oglatega preseka, je bila zapolnjena z zelo temno sivo rja- vo ilovico (slabo vidna) (SE 3817). Najverjetneje gre za ostalino prečne lesene grede. Vel. 0,95 m × 0,17 m, ohr. globina 0,05 m. Grob 71 – SE 3833/SE 3834, SE 3859, sek. XXIII, kv. B–C/31 Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3833) pravilne pravokotne tlorisne obli- ke z zaobljenimi vogali, ravnega dna in z delno ožganimi ste- nami (severna, vzhodna in južna stran), vkopana v geološko osnovo, je bila zapolnjena z dvema polniloma. Na dnu je bila 488 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 20 3807 B 3818 3857 3816 PN 5799 3855 3814 A A B 3853 149,59 3834 3833 489 kosti – 46,86 g, 21 mm; nedoločljivo – 509,08 g, 19 mm). Drugo: 1007 SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6812 živalske kosti. Barva: rjava do bela, prevladuje bela. Železen žebljiček z nepravilno stožčasto glavico in trnom Opis: lobanjske kosti so povsem razvite, enako dolge kosti. kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 0,9 cm. Ohranjene korenine zob so poškodovane, a povsem razvite. 1008 SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6813 Ohranjeni lobanjski šivi so deloma zraščeni. Lobanjske kosti Železen žebljiček z gobasto glavico in nastavkom za trn so tanke, korenine zob gracilne. Ohranjen je manjši odlomek kvadratnega preseka. Pr. gl. 1,4 cm, ohr. dl. 0,6 cm. kolčnega vozla, ki izgleda odprt. Verjetno gre za zrelo odraslo osebo, morda žensko. PN 5798 – teža: (lobanja – 2 g, 12 mm; 1009 SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6814 rebra – 0,4 g, 5 mm; dlani/stopala – 0,1 g, 5 mm; dolge kosti – Šest nepravilnih stožčastih glavic železnih žebljičkov z na- 10 g, 15 mm; nedoločljivo 4,5 g). Barva: temno modra do bela, stavki za trn kvadratnega preseka. Pr. gl. od 0,9 do 1,1 cm, prevladuje bela. ohr. dl. od 0,6 do 0,8 cm. kosti db. do 3 mm. Poleg je nekaj manjših odlomkov zelo tankih Ploščata zaobljena glavica železnega žebljička, nekorodirana. kosti, verjetno otroških. Opis: nekatere kosti so sicer gracilne, a izgledajo razvito, dolge 1010 SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6802 Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 0,3 cm. vor (Acer sp.). Dva kosa železnega okova z zakovico. Ohr. rek. dl. 5,2 cm, š. Rastlinski ostanki: SE 3859 – razpadajoč zoglenel del kola, ja- 1011 SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 5920 Živalski ostanki: SE 3859 – Sus sp. (1 frg. – dens). 1,8 cm. Grobni inventar 1012 SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6803 998 Korodirana železna ploščica. Š. 0,7 cm, ohr. dl. 3,2 cm. SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 5936 Trakasta bronasta pločevina pravokotnega preseka. Ohr. dl. 1013 SE 3834/SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 5912 2,8 cm, š. 0,4 cm. Železen predmet, ohranjen v več odlomkih (šestilo?). V zgor- 999 njem delu je krožne oblike z dvema krakoma, ovalnega in kro- SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6804 Železen žebljiček z nepravilno stožčasto glavico in trnom žnega preseka. Ohr. rek. dl. 17,2 cm, pr. krožnega dela 2,8 cm. kvadratnega preseka. Pr. gl. 1,1 cm, ohr. dl. 1,4 cm. 1014 SE 3834/SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 5911 1000 SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6805 krožnega preseka. Ohr. dl. 5,4 cm, pr. gl. 1,8 cm. Močno korodiran železen žebelj s kvadratno glavico in trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,9 cm, ohr. dl. 1,0 cm. 1015 SE 3834/SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 5916 Delno ohranjena pečatna oljenka, tip Loeschcke X. Na dnu je Železen žebljiček z nepravilno stožčasto glavico in trnom 1001 SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6806 žig FORTIS. Prežgana. F: O2 (?). B: siva. Dl. 9,8 cm, v. 3,5 cm, pr. Železen žebljiček z nepravilno stožčasto glavico in trnom d. 3,8 cm. kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,7 cm, dl. 1,1 cm. 1002 SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6807 Železen žebljiček z nepravilno stožčasto glavico in votlim trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 1,0 cm. 1003 SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6808 Železen žebljiček z nepravilno stožčasto glavico in trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,9 cm, ohr. dl. 0,8 cm. 1004 SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6809 Železen žebljiček z nepravilno stožčasto glavico in trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,9 cm, ohr. dl. 0,7 cm. 1005 SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6810 Železen žebljiček z nepravilno stožčasto glavico in trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 1,2 cm, ohr. dl. 0,9 cm. 1006 SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6811 Železen žebljiček z nepravilno stožčasto glavico in trnom pravokotnega preseka. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,1 cm. 490 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 71, merilo 1 : 2. 491 1016 SE 3834/SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 5914 1019 SE 3834, grob 71, in PN 5915 sek. XXIII, kv. B/31, PN 5799 Transportno posodje. Dno, ostenje in ročaj male amfore, tip Steklen balzamarij z izvihanim in sploščenim ustjem z zatalje- Dressel 6B. Ožgana. F: A3. B: lisasta, svetlo rdeča do siva. Pr. nim robom. Dno je rahlo vboklo. Pr. u. 5,6 cm, pr. d. 5,6 cm, v. gumba 1,9 cm, nv. pr. 18,0 cm, ohr. v. 30,5 cm, pr. roč. 1,9 cm. 9,6 cm. 1017 SE 3834/SE 3859, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 5913 Novec: nedoločljiv/As/kovan 1.–2. st./Rom/RIC?/PMBr 1863, t. 7,12 g, pt. 25 mm. 1018 SE 3834, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6330 Srebrn okov z luknjicama. Ohr. dl. 0,9 cm, š. 0,3 cm. 1020 SE 3834, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 5798, PN 5792 Steklen balzamarij z izvihanim in navznoter zapognjenim ter sploščenim ustjem. Širši vrat prehaja v hruškasto oblikovano telo. Pr. u. 4,7 cm, pr. d. 9,8 cm, v. 18,4 cm. 492 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 71, merilo 1 : 2. 493 1021 SE 3834, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6683 1024 SE 3834, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6528 Keramika tankih sten. Odlomek ustja in vratu čaše (KTS O2.3). Transportno posodje. Odlomek ročaja male amfore (?). F: A4. B: Na zunanji površini so ostanki sivega premaza. F: KTS 1. B: po- svetlo oranžna. Ohr. dl. roč. 8,6 cm, pr. 1,9 cm. vršina je svetlo siva, prelom pa siv. Pr. d. 11,8 cm, ohr. v. 1,5 cm. 1025 SE 3834, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 5793 1022 SE 3834, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6527 Transportno posodje. Noga in del ostenja amfore. F: A3. B: sve- Fina keramika. Odlomek prstanastega dna in dela ostenja po- tlo oranžna. Pr. gumba 3,2 cm, ohr. v. 6,7 cm. sode. F: N7. B: površina je temno siva, prelom pa siv. Pr. d. V SE 3834 so se nahajali še: številni drobni odlomki keramike 11,8 cm, ohr. v. 1,5 cm. (604 g), koščki apnenca (19 g), drobni kamniti odbitki in luske 1023 SE 3834, grob 71, sek. XXIII, kv. B/31, PN 5800 (7 g), drobci stekla (9 g) ter kosi amorfnega železa (35 g). V Pečatna oljenka, tip Loeschcke Xa. Na dnu je žig AGIUSF. Oljen- SE 3859 pa so se nahajali še: drobni odlomki stekla PN 5918 (5 ka ima kratek nosek in široko telo. F: O2. B: oranžna. Dl. 10,5 cm, g) in drugi drobci stekla (4 g), drobni odlomki keramike (68 g) v. 3,5 cm, š. 8,0 cm. ter odlomki amorfnega železa (139 g). V povezavi z grobom 71 so bile odkrite še naslednje najdbe: 1026 SE 3817, sek. XXIII, kv. C/31, PN 5766 Železen ključ. Močno korodiran. Š. 1,5 cm, dl. 4,0 cm. 494 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 71, merilo 1 : 2. 495 Grob 72 – SE 3729, SE 3730, grobna parcela C, sek. XXII, M 1 : 20 kv. B/28 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grob je ležal v severozahodnem vogalu ob zahodnemu zidu grobne parcele C. Žganino s sežganimi kostmi in plastjo ilovice (SE 3729), nepravilne tlorisne oblike in preseka, so pre- 3729 krivali srednje veliki neobdelani kamni ali kamnite plošče, brez vezave, ki so označevali grob (SE 3730). V grobu ni bilo najdb. Dimenzije grobne jame: 1,22 m × 0,85 m, ohr. globina 0,25 m. 3762 Datacija: /. Kostni ostanki 3730 : SE 3763 – teža: 95,26 g (lobanja – 2,23 g, 17 mm; rebra – 1,06 g, 18 mm; pogačica – 1,71 g, 20 mm; me- denični obroč – 1,28 g, 19 mm; dolge kosti – 12,58 g, 23 mm; nedoločljivo – 76,4 g, 15 mm). Barva: temno modra do bela, v prelomih tudi črna. Opis: slabo ohranjeni odlomki kosti. Lobanjske in dolge kosti izgledajo povsem razvite. Verjetno gre za odraslo osebo. Ni grobnega inventarja. 496 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 73 – SE 3909/SE 3910, sek. XXIV, kv. C/39 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3909) je bila pravokotne oblike, z zaob- ljenimi vogali v smeri vzhod–zahod in U-preseka. Dno grobne B jame je bilo prekrito s tanko plastjo črne žganine (10YR 2/1) (SE 3910), ki je vsebovala drobce žganih kosti, odlomek kera- mike (G1032) in dele železnih žebljev (G1027–G1031). Grob je bil delno uničen pri gradnji magistralne ceste leta 1958 ali pa pri strojnem odstranjevanju tampona AC pred začetkom izko- pavanja, ko je bilo odstranjeno zemljeno polnilo groba. Grobna jama (SE 3909) je poškodovala starejši grob 75, saj je bila delo- ma vkopana v njegov južni del. A Dimenzije grobne jame A B : 0,77 m × 0,74 m, globina 0,08 m. Datacija: /. 149,35 Kostni ostanki 3910 : SE 3910 – teža: 258,66 g (lobanja – 6,41 g, 16 3909 mm; dolge kosti – 52 g, 39 mm; nedoločljivo – 200,24 g, 15 mm). Barva: temno modra do bela, prevladuje bela. Opis: lobanjske kosti in dolge kosti izgledajo povsem razvite. Zobje so preslabo ohranjeni za ocene, gre pa za prisotnost stal- nih zob. Verjetno gre za odraslo osebo. Kosti so precej gracilne. Zelo vprašljivo gre za žensko. 497 Grobni inventar 1031 SE 3910, grob 73, sek. XXIV, kv. C/39, PN 5853 1027 Močno korodiran železen žebelj z kvadratno glavico in trnom SE 3910, grob 73, sek. XXIV, kv. C/39, PN 6795 krožnega preseka. Ohr. dl. 6,0 cm, š. glavice 2,4 cm. Železen žebelj s stožčasto glavico in trnom kvadratnega prese - ka. Trn je rahlo uvihan. Pr. glavice 0,9 cm, dl. 1,3 cm. 1032 SE 3910, grob 73, sek. XXIV, kv. C/39, PN 6684 1028 Fina keramika. Posnetek tere sigilate. Odlomek ostenja krožnika SE 3910, grob 73, sek. XXIV, kv. C/39, PN 6796 z okrasom girlande. Površina je premazana z rdečim prema - Železen žebelj s polkrožno glavico in masivnim trnom kvadra - zom. Morda gre za posnetek lokalne izdelave. F: N8a. B: roza. tnega preseka. Pr. glavice 0,9 cm, ohr. dl. 1,1 cm. Vel. 1,8 × 2,5 cm. 1029 SE 3910, grob 73, sek. XXIV, kv. C/39, PN 6797 V SE 3910 so se nahajali še: odlomki keramike (31 g), kosi Železen žebelj s ploščato glavico in trnom kvadratnega prese - apnenca (748 g), kamnit odbitek (2 g) in drobci amorfnega že - ka. Pr. glavice 0,9 cm, ohr. dl. 1,1 cm. leza (123 g). 1030 SE 3910, grob 73, sek. XXIV, kv. C/39, PN 5852 Močno korodiran železen žebelj s ploščato glavico in trnom kvadratnega preseka. Ohr. dl. 5,2 cm, š. glavice 1,2 cm. 498 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 73, merilo 1 : 2. 499 Grob 74 − SE 3914/SE 3915, sek. XXIV, kv. D/38231 Grobni inventar Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), 1033 SE 3915, grob 74, sek. XXIV, kv. D/38, PN 6685 enojen pokop. Fina keramika. Del odebeljenega ustja in ramena finega lonca Opis: grobna jama (SE 3914) nepravilne okrogle oblike, zaob-(oblika FL 5). Na zunanji površini je delno ohranjen rdeč ljenega dna in sten, je bila vkopana v geološko osnovo. Grob je premaz. F: N2a. B: lisasta, rdeča do siva. Pr. u. 8,2 cm, ohr. v. zapolnjevala temno sivo rjava ilovica z žganino in drobci kosti 5,8 cm. (SE 3915). V polnilu groba so se nahajali še odlomki keramike (G1033– G1034) in drobci ožgane gline. Dimenzije grobne jame: ni podatka. Datacija: /. Kostni ostanki: SE 3915 – teža: 71,36 g (lobanja – 0,82 g, 6 mm; dolge kosti – 7,96 g, 16 mm; nedoločljivo – 62,58 g, 8 mm). Barva: temno modra do bela. 1034 SE 3915, grob 74, sek. XXIV, kv. D/38, PN 6686 Opis: prepoznavnih je le nekaj odlomkov lobanje, zob in dol- Fina keramika. Prstanasto dno in del ostenja finega lonca ali gih kosti. Vsi skeletni elementi so gracilni. Zagotovo ne gre za vrča. Na zunanji površini je delno ohranjen rdeč premaz. F: N1a. majhnega otroka, več pa ni mogoče oceniti. B: oranžna. Pr. d. 5,2 cm, ohr. v. 7,2 cm. V SE 3915 so se nahajali še: drobni kosi apnenca (30 g), majhni odlomki keramike (14 g) in amorfni kosi železa (18 g). 231  Grob ni bil vrisan v načrt. 500 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 74, merilo 1 : 2. 501 Grob 75 − SE 3916/SE 3917, sek. XXIV, kv. C/39 Grobni inventar Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), pokop ni 1035 SE 3917, grob 75, sek. XXIV, kv. C/39, PN 5851 definiran. Močno korodiran železen žebelj z majhno krožno glavico in Opis: grobna jama (SE 3916) pravokotne tlorisne oblike z za-trnom kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 4,0 cm. obljenimi vogali in U-preseka, je bila zapolnjena z zbitim pol-V SE 3917 so se nahajali še: drobci in kosi apnenca (332 g), nilom (SE 3917), ki je bilo sestavljeno iz velike količine žganine, drobci keramike (0,5 g), amorfni kosi železa (54 g) in drobci pomešane s temno rjavo zemljo (10YR 4/2), ki je vsebovala kamene strele (0,2 g). tudi drobce žganih kosti, drobce kamene strele in keramike ter močno korodiran železen žebelj (G1035). Grob je bil delno uničen, najverjetneje pri gradnji magistralne ceste v letu 1958 ali pa pri strojnem odstranjevanju tampona AC pred začetkom izkopavanja, ko je bilo skoraj v celoti odstranjeno zemljeno pol- nilo groba. Grob je bil v enem delu poškodovan z grobno jamo groba 73, ki je bila vkopana v njegov vrhnji del. Dimenzije grobne jame: 1,51 m × 0,89 m, ohr. globina 0,13 m. Datacija: /. Kostni ostanki: SE 3917 – teža: nedoločljivo – 9,9 g, 14 mm. Barva: črna do bela. Opis: preslaba ohranjenost za ocene. M 1 : 20 Grob 75, merilo 1 : 2. B A A B 149,35 3916 3917 502 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 76 – SE 3867/SE 3868, sek. XXIII, kv. D/34 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3867) pravokotne tlorisne oblike z rahlo zaobljenimi vogali, rahlo poševnimi stenami vkopa in ravnega dna, je bila vkopana v geološko osnovo. V grobni jami je ležal zelo slabo ohranjen skelet ženske, stare med 40 in 60 let, telesne višine 151 cm. Skelet je ležal na hrbtu, v smeri vzhod–zahod, z gla- vo na vzhodu. Jama je bila zapolnjena z rjavo, zbito, trdno plastjo ilovice (10YR 4/3), v polnilu pa so bili najdeni odlomek železa, ki je ležal ob nogi skeleta, in odlomki keramike (G1036). Grob je bil poškodovan s prodnatim polnilom obcestnega recentnega jarka (SE 3824/SE 3825), na severni strani pa je mejil z grobom 62. Dimenzije grobne jame: 1,76 m × 0,60 m, ohr. globina 0,11 m. Datacija: /. Kostni ostanki: SE 3868 – lobanja: nekaj manjših odlomkov, zelo drobljivi. Odlomek spodnje čeljustnice z zobmi, in sicer z zgornjim kočnikom in tremi podočniki, od katerih imata dva izrazito obrabljene grizne površine. Dolge kosti: zelo skromno ohranjeni odlomki dolgih kosti, prepoznavni so odlomki glave stegnenice, odlomek podlahtnice, proksimalna dela obeh gole- nic, odlomki nadlahtnic. Poleg sta še povsem ohranjeni V. dlanč- nica in prstnica. Prepoznavne so petnica in nekaj zapestnic. Ocena starosti in spola: verjetno gre za zrelo ali starejšo odraslo osebo. Spola ni mogoče oceniti. Patologija in posebnosti: izra- zita obraba zob. M 1 : 20 Grobni inventar A 1036 SE 3868, grob 76, sek. XXIII, kv. D/34, PN 6630 Groba keramika. Rob in del ostenja pokrova (oblika P 3), okra- šen z metličastim okrasom. Rob je ožgan. F: KK2. B: temno rjava do črna. Pr. pok. 18,4 cm, ohr. v. 2,0 cm. V SE 3868 so se nahajali: deli železnega predmeta (PN 5948 – B izgubljen), deli keramične posode s premazom (PN 6529) (40 g), odlomki keramike (37 g) in kamnit odbitek (0,5 g). A B 149,20 3868 3867 Grob 75, merilo 1 : 2. 503 Grob 77 – SE 3661/SE 3662, sek. XXI, kv. C/25 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3661) nepravilne ovalne tlorisne oblike A in zaobljenega dna, je bila vkopana v geološko osnovo. Za-polnjena je bila z zbitim, trdnim, temno sivo rjavim (10YR 4/2) polnilom (SE 3662), sestavljenim iz ilovice in žganine z žganimi kostmi. V polnilu so se nahajali še deli železnih žebljev (G1037– G1039) in odlomki lončenine (G1039–G1040). Dimenzije grobne jame: 1,42 m × 0,67 m, ohr. globina 0,11 m. Datacija: /. B Kostni ostanki: SE 3662 – teža: 33,56 g (lobanja – 1,16 g, 6 mm; rebra – 0,39 g, 15 mm; dolge kosti – 3,66 g, 22 mm; nedoločlji- vo – 23,51 g, 12 mm). Barva: črna do bela. A B Opis: preslaba ohranjenost za ocene, zagotovo ne gre za 149,17 majhnega otroka. 3662 3661 Grobni inventar 1037 SE 3662, grob 77, sek. XXI, kv. C/25, PN 6791 Železen žebelj s stožčasto glavico. Pr. gl. 0,5 cm, dl. 1,4 cm. 1038 SE 3662, grob 77, sek. XXI, kv. C/25, PN 6792 Železen žebelj z okroglo ploščato glavico. Pr. gl. 1,3 cm, ohr. dl. 0,6 cm. 1039 SE 3662, grob 77, sek. XXI, kv. C/25, PN 6010 Fina keramika. Del ostenja sklede (oblika S 4). Ostanki rdečega premaza so vidni na notranji in zunanji površini. Na zunanji strani je linija peresnega okrasa. F: N1a. B: svetlo rjava. Nv. pr. 22,2 cm, ohr. v. 8,1 cm. 1040 SE 3662, grob 77, sek. XXI, kv. C/25, PN 6011 Groba keramika. Rob in del ostenja pokrova (oblika P 3), okra- šenega z metličastim okrasom. F: KK3. B: črna. Pr. pok. 23,8 cm, ohr. v. 5,0 cm. V SE 3662 so se nahajali še: amorfni delci korodiranih železnih predmetov (PN 6793, PN 6794) (2,5 g), odlomki keramike (28 g) in kamniti odbitki (10 g). 504 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 77, merilo 1 : 2. 505 Grob 78 – SE 4060/SE 3770, SE 3771, SE 3717b, SE 4018, posodja (G1052–G1055), deli kadilnic (G1056–G1057), peča-SE 4019, SE 4020, SE 3721, SE 4021, SE 4023 grobna tna oljenka (G1058) in deli transportnega posodja (G1059). V parcela C, sek. XXII, kv. B/28 polnilu SE 3017b so se nahajali: bronasta igla (G1060), bronast Grobna jama s konstrukcijo, grobna jama s skrinjo iz opek (obli obroček (G1061), kosi bronaste pločevine (G1062), več delov - ka Sb1), enojen pokop. bronaste pasne garniture (G1063–G1066), nož s profiliranim Opis: grobna jama (SE 4060) je bila pravokotne tlorisne oblike, in dva novca ( slonokoščenim ročajem (G1067), del železnega žeblja (G1068) U-preseka in vkopana v geološko osnovo (SE 3718). Opečna SE 3721 so bili najdeni bronast predmet ( G1069–G1070). V delu grobne konstrukcije konstrukcija groba je bila sestavljena iz tlakovcev, tegul in de- mičnega posodja ( G1071) in deli kera-loma kamnitih plošč, ki so bili postavljeni tik ob rob grobne sodja ( G1072–G1074) ter deli transportnega po-G1075), v SE 4021 pa novec (G1076). jame, v določenih predelih tudi v dveh vzporednih vrstah. Južna (SE 4019) in vzhodna stena (SE 4020) grobne konstrukcije sta Dimenzije grobne jame: 2,57 m × 1,70 m, globina 0,47 m. debelejši, medtem ko je bila zahodna stena (SE 4021) nekoliko Datacija: 1. do 2. stoletje. šibkeje izdelana. Nad njo je ležala močneje grajena opečna ste- na, zgrajena iz treh nizov opečnih tlakovcev, ki so hkrati pred Kostni ostanki: SE 3770 – lobanja: ohranjenih je le nekaj zob, - stavljali tudi poličko groba (SE 3721). Stene opečne konstrukcije prepoznavni so spodnja sekalca, podočnika in en ličnik. Ramen- je prekrival pokrov, grajen iz opek in tegul (SE 4018). Grobno ski obroč: obe ključnici, poškodovani, odlomki obeh lopatic. konstrukcijo so sestavljali opečni tlakovci PN 6075, PN 6076, Vretenca: odlomki križnice, dvanajst prsnih, pet ledvenih in dve PN 6079, PN 6084, PN 6099, PN 6151, PN 6152, PN 6155 – vratni vretenci. Rebra: ohranjena, a močno razlomljena, poleg PN 6192, PN 5663, PN 6194 – PN 6213 in tegule PN 6154, prsnica. Kosti rok: razlomljene, a vse dolge kosti rok. Leva gla- PN 6094, PN 6078, PN 6077. V grobu je ležal skelet odrasle vatica, čolnič, kaveljnica, lunica in mala mnogovogelnica, desni - ga moškega, položen v smeri sever–jug, z glavo pokojnika na čolnič, lunica, kaveljnica, mala mnogovogelnica in trivogelnica, jugu. Skelet je bil skoraj kompleten, manjkale so le kosti sto desne I.–III. in V. dlančnica, leve II., III. in V. dlančnica, nedo- - pal in distalnega dela goleni ter prvi dve vratni vretenci. Lega ločljiva dlančnica (verjetno IV.) in 14 prstnic. Medenični obroč: skeleta je bila na hrbtu, dlani so bile položene na medenico. zelo razlomljeni črevnica in sramnica. Kosti nog: razlomljene, Vse kosti so bile v pravilni anatomski legi, vključno z mandi a ohranjene so vse dolge kosti nog, pogačica. Poškodovane - bulo, vratnimi in prsnimi vretenci, rebri ter medenico. Izjemo petnica, skočnica in klina. Leva in desna I. stopalnica in odlomki je predstavljala lobanja (brez mandibule), ki je ležala pod led III. ter IV., šest prstnic. Drugo: živalske kosti. Ocena starosti in - venim predelom hrbtenice. Postavljena je bila na bazo lobanje, spola: kolčni vozel je ozek in kaže na moškega. Patologija in obrazni del je gledal proti mandibuli oz. proti vratu, zatilje pa posebnosti: na vretencih so vidni šmorlovi vozli. proti križnici. Križnica je bila postavljena vertikalno za zatiljem, SE 3770, flotacija 1408: pomešane sežgane in nesežgane kosti. ledvena vretenca pa. so potekala v loku čez teme lobanje v Nesežgane kosti so skromno ohranjene, nedoločljive, sive do sagitalni smeri, zadnja ledvena vretenca so nekoliko zdrsnila bele. Drugo: živalske kosti. proti čelu lobanje. Edina možna razlaga za tak položaj je, da je bila lobanja položena pod ledveni predel hrbta že ob pokopu. SE 3721, flotacija 1329: sivi in črni odlomki sežganih kosti (59,4 Če bi se to zgodilo kasneje, ko je bilo truplo že »skeletizirano«, g). Kosti so nedoločljive, prepoznavnih je nekaj odlomkov dol- ko kosti niso bile več povezane z ligamenti in mišicami, bi bila gih kosti. vsaj vretenca (če ne tudi druge kosti) premetana, razen tega pa je bila lobanja verjetno položena na vrh ali poleg okostja, ne pa pod okostje. Za takojšnji pokop lobanje govori tudi njena ohra- njenost in vsebina. Lobanja je bila cela, ob dvigu pa je razpadla na večje fragmente (za vse skelete velja, da je bilo kosti izredno težko dvigniti, ker so bile praktično prilepljene na glino). Pri tem se je pokazalo, da je bila zgornja polovica lobanje prazna, vsa zemlja oz. mastna glina pa je bila skoncentrirana v spodnji polovici (Leben Seljak 2004). Zasutje groba je predstavljala siva do svetlo rjava zbita ilovica s peskom, manjšimi kamni in drob- ci oglja (SE 3770, v zgornjem delu označena kot SE 3717b) ter najdbami. V jugovzhodnem vogalu groba, znotraj opečnatih tlakovcev, je ležala žganina, rahlo pomešana s peščeno ilovi- co (SE 3771). Pod zahodnim zidom groba 78 se je nahajala še plast prodnikov (SE 4023). Grobni inventar predstavljajo števil- ne najdbe, ki so se nahajale v različnih polnilih groba (G1041– G1070), kakor tudi v sami grobni konstrukciji (G1071–G1076). V grob so bili v SE 3770 pridani: predmeti iz kosti (G1041) in brona (G1042–G1044), železni žebljički, žeblji in njihovi deli (G1045–G1046, G1050), železna konica (G1047) ter drugi predmeti iz železa (G1048–G1049, G1051), deli keramičnega 506 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 20 A B A B 149,43 507 Grobni inventar 1048 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6935 1041 Železen zatič s perforirano glavo in trnom pravokotnega SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6934 preseka. V glavi viden ostanek brona. Močno korodiran. Del koščene igle. Š. 0,2 cm, ohr. dl. 1,8 cm. Vel. 3,3 × 1,3 cm. 1042 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6096 1049 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6931 Bronasti nesklenjen obroček sploščenega ovalnega preseka. Pr. Del železnega predmeta v obliki dvojne zanke, ovalnega prese-obročka 1,4 cm, db. 0,1 cm. ka. Ena zanka ni zaključena. Močno korodiran. Vel. 3,9 × 1,7 cm. 1050 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6938 1043 Trn železnega žeblja, kvadratnega preseka. Močno korodiran. SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6153 Š. tr. 0,4 cm, ohr. dl. 2,6 cm. Bronast predmet stožčaste oblike z nastavkom za pritrditev. Zelo slabo ohranjen. Pr. 3,6 cm, db. nastavka 0,6 cm, ohr. dl. 1051 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6936 1,6 cm. Polkrožen del železne zanke. Vel. 1,0 × 1,6 cm. 1052 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6752 Fina keramika. Odlomek ustja sklede, okrašene s pasom pere- snega okrasa na zunanji strani. Odlomek je ožgan. F: N1. B: siva do roza. Vel. 2,5 × 2,2 cm. 1053 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6097 Fina keramika. Prstanasto dno in del ostenja finega lonca ali 1044 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6089 vrča. Na dnu so vidni ostanki rdečega premaza. F: N4. B: svetlo Dva odlomka bronaste pločevine. Vel. 2,6 × 2,2 cm, 1,8 × 1,8 cm. rdeča. Pr. d. 9,2 cm, ohr. v. 4,2 cm. 1045 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6937 1054 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6753 Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- Fina keramika. Odlomek ustja sklede. Na zunanji in notranji seka. Močno korodiran. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,2 cm. površini so ohranjeni ostanki rdečega premaza. Pod ustjem je 1046 plitva kanelura. F: NK1 (porozna). B: rjava. Vel. 3,7 × 2,2 cm. SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6933 Štiri stožčaste glavice železnih žebljičkov z nastavki za trn. 1055 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6751 Trni niso ohranjeni. Pr. gl. od 0,8 do 1,0 cm, ohr. dl. od 0,6 Groba keramika. Izvihano ustje in del vratu lončka (oblika L 3). do 0,8 cm. Ostanki smole so vidni na vratu. F: KK1. B: temno siva. Pr. u. 8,2 cm, ohr. v. 2,7 cm. 1047 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6932 Ukrivljena železna konica s trnom kvadratnega preseka. Š. tr. 1056 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6098b 0,2 cm, ohr. dl. 1,6 cm. Kadilnica (oblika Ka 2.2). Ostenje in del noge. Ustje in ostenje sta okrašena s plastičnim in vrezanim valovitim okrasom. Ožgana. F: N2. B: svetlo oranžna. Pr. u. 18,0 cm, ohr. v. 12,6 cm. 508 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 78, merilo 1 : 2. 509 1057 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6098a Kadilnica (oblika Ka 2.1). Del ustja posode, okrašen s plastičnim in vrezanim valovitim okrasom. Ožgana. F: N2. B: siva. Pr. u. 18,0 cm, ohr. v. 12,6 cm. 1058 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6749 Pečatna oljenka, tip Loeschcke X. Na dnu je viden žig Cresces. Nosek je ožgan. F: O2. B: oranžna. Dl. 10,9 cm, š. 7,3 cm, v. 4,0 cm. 1059 SE 3770, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6750 Transportno posodje. Odlomek ustja z ostenjem in ročaji male amfore, tip Dressel 6B. F: A2. B: oranžna. Pr. u. 11,0 cm, ohr. v. 23,3 cm, š. roč. 2,6 cm, db. ročaja 1,7 cm. 510 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 78, merilo 1 : 2. 511 1060 SE 3717b, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 5663 1068 SE 3717b, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 5689 Bronasta igla z majhno kroglasto glavico okroglega preseka. Pr. Del železnega žeblja s stožčasto glavico in trnom kvadratnega 0,2 cm, dl. 3,4 cm. preseka. Močno korodiran. Ohr. dl. 4,0 cm, pr. t. 0,8 cm. 1061 SE 3717b, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 5960 1069 SE 3717b, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6053 Miniaturen bronast nesklenjen obroček ovalnega preseka. Pr. Novec: nedoločljiv/Dp/As/kovan 1.–2. st./Rom/RIC?/PMBr 1847, 0,4 cm. t. 11,6 g, pr. 27 mm. 1062 SE 3717b, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 5979 1070 SE 3717b, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 5658 Del bronaste pločevine, ukrivljen v nesklenjeno cevko. Š. 0,5 cm, Novec: nedoločljiv/As/kovan 1.–2.st./Rom/RIC?/PMBr 1842, t. dl. 4,2 cm. 7,42 g, pr. 24,5 mm. 1063 SE 3717b, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 5977 1071 SE 3721, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6758 Del pasne garniture iz bronaste pločevine, pravokotne oblike z Bronast predmet stožčaste oblike z nastavkom za pritrditev. okrasnimi zaključki. Okov je spet z zakovico. Pločevina je rahlo Močno fragmentiran. Rek. ohr. vel. 2,4 × 2,2 cm. ukrivljena. Š. 0,8 cm, dl. 2,6 cm. 1072 SE 3721, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6756 Fina keramika. Profilirano ustje posode. F: N3. B: oranžna. Pr. u. 10,0 cm, ohr. v. 4,5 cm. 1073 SE 3721, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6754 Fina keramika. Del ustja krožnika (?) (oblika K 4). Na notranji 1064 SE 3717b, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 5981 površini so ostanki rdečega premaza. Ožgan kos. F: NK1 (po- Del pasne garniture iz bronaste pločevine, pravokotne oblike z rozna). B: površina je rdeča, prelom je črn. Pr. u. 12,0 cm, ohr. okrasnimi zaključki. Okov je spet z zakovico. Pločevina je rahlo v. 3,4 cm. ukrivljena. Š. 0,8 cm, dl. 2,6 cm. 1074 SE 3721, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6755 Groba keramika. Odlomek pokončnega, navzven nagnjenega ustja lončka ali lonca. F: KK3. B: črna. Pr. u. 11,9 cm, ohr. v. 2,1 cm. 1075 SE 3721, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6757 Transportno posodje. Odlomek ustja male amfore, tip Dressel 1065 6B. F: A3. B: oranžna. Pr. u. 9,8 cm, ohr. v. 4,9 cm. SE 3717b, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 5980 Profiliran podolžen bronast okov z bronasto zakovico. Del pa- 1076 SE 4021, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 6193 sne garniture. Š. 0,7 cm, dl. 2,9 cm, db. 0,1 cm. Novec: nedoločljiv/As/kovan 1.–2. st./Rom/RIC?/PMBr 1846, t. 8,72 g, vel. 23 × 24 mm. V SE 3770 so se nahajali še: odlomki in drobci keramike (389 g), 1066 drobni odlomki in drobci gradbenega materiala (343 g), koščki SE 3717b, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 5978 apnenca (271 g), drobci in koščki staljenega stekla (9 g), drobni Profiliran podolžen bronast okov z bronasto zakovico. Del pa - kamniti odbitki (9 g), drobci brona (3 g), kristali kamene strele sne garniture. Š. 0,7 cm, ohr. dl. 2,7 cm, db. 0,1 cm. (0,5 g), drobci kosti (0,5 g), in številni drobci korodiranega žele - za (112 g). V SE 3721 so se nahajali še: odlomki in drobci kerami- ke (293 g), odlomki gradbenega materiala (12 g) košček apnen- 1067 SE 3717b, grob 78, sek. XXII, kv. B/28, PN 5982 ca (3 g), drobci stekla (1 g), drobci železa (3 g). V SE 3717b pa Del železnega noža s profiliranim koščenim ročajem. Korodi- so se nahajali še: drobci brona z ostanki pozlate PN 6051 (0,5 ran. Š. roč. 1,6 cm, rek. ohr. dl. 10,7 cm, db. roč. 0,5 cm. g), drobci brona s pozlato PN 5983 (0,5 g), odlomek bronaste pločevine PN 5690 (0,8 g) in dva odlomka korodiranega žele- znega predmeta PN 5688 (3 g). 512 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 78, merilo 1 : 2. 513 Grob 79 – SE 3869/SE 3870, sek. XXIII, kv. C–D/34–35 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3869) pravokotno–ovalne tlorisne oblike B z zaobljenimi vogali, vertikalnih sten vkopa in ravnega dna, je bila vkopana v geološko osnovo. Stene jame so bile ožgane. Jama je bila zapolnjena z zelo močno temno sivo rjavo plastjo žganine (10YR 3/2) s sežganimi kostmi, db. 0,24 m, pomešano z zbito ilovico (SE 3870). V grobu so bili najdeni fragmenti manj- še keramične posode (G1080), keramičen krožnik (G1079), del železnega žebljička (G1078) in del bronaste pločevine s sledmi gorenja (G1077). Grob je presekal recenten kanal (SE 3824/ A SE 3825). Dimenzije grobne jame 149,42 : 1,25 m × 0,57 m, ohr. globina 0,24 m. A B Datacija: 2. stoletje (?). Kostni ostanki: SE 3870 – teža: 181,69 g (lobanja – 1,94 g, 22 3870 mm; dolge kosti – 29,25 g, 33 mm; nedoločljivo – 150,5 g, 11 mm). PN 6014 – teža: 6,94 g, 27 mm. PN 6013 – teža: 7,53 g, 3869 18 mm. Barve: rjava do bela, prevladujejo temno modri in beli odlomki. Opis: dolge kosti so povsem razvite, verjetno gre za odraslo osebo. 514 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 515 Grobni inventar 1080 SE 3870, grob 79, sek. XXIII, kv. C–D/34–35, PN 6014, 1077 PN 6531 SE 3870, grob 79, sek. XXIII, kv. C–D/34–35, PN 6012 Groba keramika. Bikonična čaša s kratkim poudarjenim vratom Več odlomkov tanke bronaste pločevine pravokotne oblike. in ravnim ustjem (oblika Č 5.2). Rekonstruirana. F: KK4. B: lisa-Vel. 2,2 × 3,0 cm, vel.1,6 × 1,4 cm, vel. 0,6 × 0, 8 cm, vel. 0,8 × sta, od svetlo rjave do temno sive. Pr. u. 7,0 cm, pr. d. 11,8 cm, 0,4 cm. v. 4,0 cm. 1078 SE 3870, grob 79, sek. XXIII, kv. C–D/34–35, PN 6787 Del železnega žebljička s stožčasto glavico in trnom kvadratne- ga preseka. Pr. glavice 0,6 cm, ohr. dl. 1,0 cm. 1079 SE 3870, grob 79, sek. XXIII, kv. C–D/34–35, PN 6013 Fina keramika. Krožnik z odebeljenim ustjem (oblika K 3). Na notranji površini in zunanjem robu je ohranjen rdeč premaz. F: NK2. B: lisasta, od rdeče do rjave. Pr. u. 15,0 cm, pr. d. 13,4 cm, v. 2,5 cm. V SE 3870 so se nahajali še: drobci stekla (0,7 g), drobci kamene strele (0,2 g) ter odlomki in drobci keramike (12 g). 516 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 79, merilo 1 : 2. 517 Grob 80 – SE 3871/SE 3872, sek. XXIII, kv. C, D35 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3871) ovalne tlorisne oblike, rahlo po B- ševnih sten vkopa in ravnega dna, je bila vkopana v geološko osnovo. Zapolnjena je bila z zbito, trdno, črno plastjo žganine z žganimi kostmi, pomešano z ilovico (10YR 2/1) (SE 3872). V pol- nilu so bili najdeni deli železnih predmetov (G1081) in odlomki keramike (G1082–G1084). Grob je deloma presekal recenten kanal (SE 3824/SE 3825). Dimenzije grobne jame: 1,30 m × 0,85 m, ohr. globina 0,13 m. Datacija: /. Kostni ostanki A : SE 3872 – teža: 9,5 g (lobanja – 0,74 g, 6 mm; rebra – 0,81 g, 22 mm; dolge kosti – 0,68 g, 7 mm; nedoločljivo A B – 7,27 g, 8 mm). Barva: temno modra do bela. Drugo: živalske 149,23 kosti. 3872 3871 Opis: majhni in slabo ohranjeni odlomki. Prisotni sta korenini dveh zob, verjetno podočnika in/ali ličnika. Korenini sta povsem razviti, ena je robustna, deloma ohranjena krona izgleda obra- bljeno. Verjetno gre za zrelo ali starejšo odraslo osebo, vendar je ocena nezanesljiva, saj je ohranjenost zelo slaba. Grobni inventar 1081 SE 3872, grob 80, sek. XXIII, kv. C, D35, PN 6786 Železen žebljiček s ploščato pahljačasto glavico in trnom pra- vokotnega preseka. Ukrivljen. Š. 0,7 cm, rek. dl. 2,6 cm. 1082 SE 3872, grob 80, sek. XXIII, kv. C, D35, PN 6532 Fina keramika. Dno keramične posodice, sekundarno obdelane v disk ali pokrovček. Na zunanji strani je slabo ohranjen črn premaz. F: FN2a. B: površina je črna, prelom pa svetlejši. Pr. d. 3,2 cm, ohr. v. 1,0 cm. 1083 SE 3872, grob 80, sek. XXIII, kv. C, D35, PN 6015 Groba keramika. Odlomek dna in ostenja lončka (oblika L 3). Na ramenih so vodoravne kanelure. F: KK3. B: zunanja površina je rjava, notranja pa črna. Pr. d. 5,2 cm, ohr. v. 9,5 cm. 1084 SE 3872, grob 80, sek. XXIII, kv. C, D35, PN 6687 Groba keramika. Odlomki ostenja posode z okrasom koleščka. F: KK4. B: površina je črna, prelom pa rdeč. Vel. 1,7 × 1,4 cm. V SE 3872 so se nahajali še amorfni koščki železa (3 g) in od- lomki keramike (61 g). 518 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 80, merilo 1 : 2. 519 Grob 82 – SE 3873/SE 3874, sek. XXIII, kv. D/33 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop (?). A Opis: grobna jama (SE 3873) ovalne tlorisne oblike, rahlo po- ševnih sten vkopa in neravnega dna, je bila vkopana v geo- loško osnovo. Zapolnjena je bila z žganino z žganimi kostmi, pomešano s temno sivo rjavo (10YR 3/2), zbito, trdno plastjo (SE 3874). V polnilu so bili najdeni odlomki lončenine in drobci železa. Dimenzije grobne jame: 1,08 m × 0,71 m, ohr. globina 0,16 cm. Datacija B : /. mm; dolge kosti 34,5 g, 31 mm; nedoločljivo – 106,73 g, 18 mm). 149,24 Barva: temno modra do bela, prevladujejo sivo modri odtenki. Kostni ostanki: SE 3874 – teža: 160,59 g (lobanja – 19,36 g, 16 A B Drugo: odlomek živalskega zoba. 3874 3873 Opis: lobanjske kosti in dolge kosti izgledajo povsem razvite, a ne robustne. Poleg so tudi korenine stalnih zob, ki so pov- sem razvite. Dva skromno ohranjena lobanjska šiva sta deloma odprta, deloma zraščena. Izstopata kroni mlečnih zob, ki sta razviti do približno do ½, pri čemer je ena sežgana, druga ne. Ob kosteh zrele odrasle osebe sta tako še kroni 4,5 meseca ± 3 mesece starega dojenčka (ali dveh, če sežgana in nesežgana krona pripadata različnima otrokoma). Grobni inventar V SE 3874 so se nahajali: drobci keramike (13 g), deli gradbene- ga materiala (13 g), dva drobca kristala kamene strele (0,2 g) in drobec korodiranega železnega predmeta (1 g). 520 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 83 – SE 3877/SE 3878, sek. XXIII, kv. D/33 M 1 : 20 B Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3877) ovalne tlorisne oblike, zaobljenih sten in dna, je bila vkopana v geološko osnovo. Zapolnjena je bila s temno sivo rjavo, zbito, trdno plastjo žganine z žgani- mi kostmi, premešano z ilovico (10YR 3/1) (SE 3878). V polnilu A sta bila najdena bronasta igla in del peresovine bronaste fibule A B (G1085). Na vrh jame je bil postavljen kamen kvadratne oblike, 149,15 velikosti 30 × 40 cm. 3878 3877 Dimenzije grobne jame : 0,58 m × 0,45 m, ohr. globina 0,11 m. Datacija: /. Kostni ostanki: SE 3878 – teža: 8,53 g (lobanja – 0,78 g, 10 mm; dolge kosti – 2,72 g, 19 mm; nedoločljivo – 5,03 g, 10 mm). Barva: temno modra do bela. Opis: skromno ohranjeni odlomki, prisoten lobanjski šiv je zra- ščen. Ohranjene korenine zob izgledajo povsem razvite. Verje- tno gre za zrelo ali starejšo odraslo osebo. Grobni inventar 1085 SE 3878, grob 83, sek. XXIII, kv. D/33, PN 6017, PN 6018 Odlomek igle in peresovine bronaste fibule. Ohr. š. 0,9 cm, rek. ohr. dl. 4,6 cm. Grob 83, merilo 1 : 2. 521 Grob 84 – SE 3879/SE 3880, sek. XXIII, kv. D/34 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), ver- jetno enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3879) nepravilne ovalne tlorisne oblike in A U-preseka, je bila vkopana v geološko osnovo. S severne stra- ni jo je poškodoval recentni prodnat nasip (SE 4125, SE 4126). Grobna jama je bila zapolnjena z zbito, trdno, temno rumeno rjavo ilovico (10YR 4/4) z žganino in žganimi kostmi (SE 3880), v kateri so se nahajali tudi odlomki keramike ter drobci kamene strele, stekla in koščene igle. Dimenzije grobne jame: 0,87 m × 0,74 m, ohr. globina 0,14 m. B Datacija: /. Kostni ostanki: SE 3880 – teža: 19,21 g (lobanja – 1,67 g, 0,7 149.22 A B mm; rebra – 0,53 g, 18 mm; dolge kosti – 2,01 g, 11 mm; nedo- 3880 3879 ločljivo – 15 g, 10 mm). Barva: rjava do bela, prevladuje bela. Opis: preslaba ohranjenost za ocene. Grobni inventar V SE 3880 so se nahajali odlomki keramike (6 g), drobec ka- mene strele (0,1 g) in drobec stekla (0,1 g) ter drobec koščene igle (0,1 g). 522 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 85 – SE 3881/SE 3882, sek. XXIII, kv. D/34 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. B Opis: grobna jama (SE 3881) ovalne tlorisne oblike, z navpičnimi stenami in zaobljenim ravnim dnom, vkopana v geološko osno- G1088 vo, je bila zapolnjena z žganino z žganimi kostmi, pomešano z zbito, trdno, temno sivo rjavo ilovico (10YR 4/2) (SE 3882). V polnilu so bili najdeni še odlomki dvoročajnega vrča (G1088) in železni žebelj (G1086). V zahodnem delu grobne jame je bil A najdena keramičen lonec/čaša ( G1087 ). Datacija 149,34 A B : druga polovica 1. stoletja ali prva polovica 2. stoletja. Dimenzije grobne jame: 0,86 m × 0,57 m, ohr. globina 0,19 m. Kostni ostanki: SE 3882 – teža: 24,03 g (lobanja – 3,56 g, 13 mm; dolge kosti – 6,39 g, 19 mm; nedoločljivo – 14,08 g, 0,7 3882 mm). Barva: temno modra do bela. 3881 Opis: lobanjske in dolge kosti izgledajo razvite, a so skromno ohranjene in precej gracilne. Nekaj ohranjenih korenin stalnih zob je povsem razvitih. Skromno ohranjen lobanjski šiv izgleda odprt, a je močno poškodovan. Lahko gre za najstnika ali gra- cilno odraslo osebo. 523 Grobni inventar 1086 SE 3882, grob 85, sek. XXIII, kv. D/34, PN 6016 Železen žebelj s sploščeno kvadratno glavico in trnom pravo- kotnega preseka. Vel. gl. 3,0 × 3,0 cm, pr. tr. 0,5 cm, ohr. dl. 8,0 cm. 1087 SE 3882, grob 85, sek. XXIII, kv. D/34, PN 6737 Fina keramika. Vboklo dno in del ostenja čaše. Notranja in zu- nanja površina je premazana z rdečim premazom. F: N1a. B: svetlo rdeča. Pr. d. 3,6 cm, ohr. v. 3,9 cm. 1088 SE 3882, grob 85, sek. XXIII, kv. D/34, PN 6019 Fina keramika. Dvoročajen trebušast vrč s prstanastim dnom in profiliranima ročajema, ustje ni ohranjeno (oblika DV 1). F: N3. B: zelo svetlo rjava. Pr. d. 9,6 cm, nv. pr. 33,8 cm, ohr. v. 29,0 cm, š. roč. 4,0 cm, db. roč. 1,4 cm. V SE 3882 so se nahajali še drobci kamene strele (1,5 g) in od- lomki keramike (23 g). 524 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 85, merilo 1 : 2. 525 Grob 86 – SE 3883/SE 3884, sek. XXIII, M 1 : 20 kv. C/31 A Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: v podolgovato grobno jamo (SE 3883) ovalne tlorisne oblike, poševnih sten in rav- nega dna, vkopano v geološko osnovo, je bila položena žganina z žganimi kostmi, pomešana z zbito, trdno, temno sivo ilovi- co (10YR 3/1) (SE 3884). V grobu so bili naj- deni odlomki lončenine in del bronaste igle (G1089). Dimenzije grobne jame: 1,94 m × 0,50 m, ohr. globina 0,12 m. B Datacija: /. Kostni ostanki A B : SE 3884 – teža: 7,64 g (dolge kosti – 0,72 g, 13 mm; nedoločljivo – 6,92 g, 149,40 0,7 mm). 3884 3883 Barva: svetlo siva do bela. Opis: zelo slabo ohranjeni odlomki, ki izgle- dajo precej tanki. Morda gre za otroka. Grobni inventar 1089 SE 3884, grob 86, sek. XXIII, kv. C/31, PN 6020 Del bronaste igle okroglega preseka. Pr. 0,2 cm, ohr. dl. 2,4 cm. V SE 3884 so se nahajali še odlomki keramike (34 g) in drobci amorfnega železa (2 g). Grob 86, merilo 1 : 2. 526 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 87 – SE 3886/SE 3887, sek. XXIII, kv. D/36 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), A enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3886), ovalne tlorisne oblike, poševnih sten in ravnega dna, je bila vkopana v geološko osnovo. Zapol- njena je bila z zbito, trdno, temno sivo plastjo ilovice in žganine z žganimi kostmi (10YR 3/1) (SE 3887). V polnilu so bili najdeni drobci keramike in neprepoznavni odlomki korodiranega že B- leznega predmeta. Grob je deloma presekal recenten kanal A B (SE 3824/SE 3825). 149,21 Dimenzije grobne jame : 0,70 m × 0,50 m, ohr. globina 0,11 m. 3887 3886 Datacija: /. Kostni ostanki: SE 3887 – teža: 1,18 g (lobanja – 0,58 g, 0,8 mm; nedoločljivo – 1,55 g, 0,6 mm). Barva: črna do bela. Opis: redki prepoznavni odlomki. Prepoznaven je stalni zgornji prvi kočnik, ki ima razvito krono, korenine pa še ne. Gre za otroka, starega 3,5 leta ± 1 leto. Grobni inventar V SE 3887 so se nahajali neprepoznavni odlomki korodiranega železnega predmeta (13 g) in odlomki keramike (3 g). 527 Grob 88, SE 3888/SE 3889, sek. XXIII, kv. D/36–37 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3888) okroglo-ovalne tlorisne oblike, A zaobljenih sten in dna, je bila vkopana v geološko osnovo. Za- polnjena je bila s temno sivo rjavim (10YR 3/2) zbitim, trdnim polnilom, sestavljenim iz žganine z žganimi kostmi in ilovice (SE 3889). V polnilu so bili najdeni železni žebljiček (G1090), odlomki lončenine (G1091–G1093), oljenke (G1094), odlomki staljenega stekla idr. Grob je deloma poškodoval recenten kanal B (SE 3824/SE 3825). Dimenzije grobne jame: 0,80 m × 0,71 m, globina 0,16 cm. A B Datacija: druga polovica 1. stoletja ali 2. stoletje. 149,23 Kostni ostanki: SE 3889 – teža: 99,69 g (lobanja – 4,25 g,13 3889 3888 mm; rebra – 0,97 g, 0,16 mm; dolge kosti – 26,45 g, 23 mm; nedoločljivo – 68,02 g, 0,9 mm). Barva: črna do bela. Opis: odlomki so slabo ohranjeni. Odlomki lobanje so redki, niso robustni, podobno dolge kosti. Ohranjene so korenine stalnih zob, ki izgledajo povsem razvito. Več, kot da gre za ose- bo, starejšo od 15 let, ni jasno. V PN 6021 so se nahajali še skro- mno ohranjeni nedoločljivi odlomki, niti ni jasno, ali so človeški. Živalski ostanki: SE 3889 – Bos taurus (1 frg. – dens). 528 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 529 Grobni inventar 1093 SE 3889, grob 88, sek. XXIII, kv. D/36–37, PN 6476 1090 Groba keramika. Del pokončnega odebeljenega ustja in ostenja SE 3889, grob 88, sek. XXIII, kv. D/36–37, PN 6785 čaše (oblika Č 6). Pod ustjem je na zunanji površini plitev žleb. Korodiran železen žebljiček s stožčasto glavico. Pr. gl. 1,0 cm, Del posode je prežgan. F: KK2. B: bež do črna. Pr. u. 8,9 cm, ohr. dl. 0,9 cm. ohr. v. 6,9 cm. 1091 SE 3889, grob 88, sek. XXIII, kv. D/36–37, PN 6021 Fina keramika. Odlomek navzdol izvihanega ustja, ostenja in dna sklede (oblika S 1). Na zunanji površini je dobro ohranjen rdeče rjav premaz, na notranji pa le ostanki rdeče rjavega pre- maza. Na notranji strani je pod ustjem kanelura. Delno ožgana. F: FN1. B: bež. Pr. u. 17,6 cm, pr. d. 7,8 cm, ohr. v. 3,7 cm. 1094 SE 3889, grob 88, sek. XXIII, kv. D/36–37, PN 6477 Oljenka. Odlomek dna in ostenja pečatne oljenke, tip Loesc- hcke IX ali X, z delno ohranjenim žigom FORTI(S). F: O2. B: rjava. Vel. 4,5 × 7,0 cm, ohr. v. 2,2 cm. 1092 SE 3889, grob 88, sek. XXIII, kv. D/36–37, PN 6478 Fina keramika. Odlomek navzdol izvihanega ustja in ostenja sklede (oblika S 1). Na notranji strani je pod ustjem kanelura. Močno ožgana, originalna površina in barva nista ohranjeni. F: FN1/N2. B: črna. Pr. u. 16,6 cm, ohr. v. 3,0 cm. V SE 3889 so se nahajali še odlomki amorfnega železa (12 g), staljen fragment stekla v PN 6022 (7 g) in dodatni drobci stekla (3 g) ter odlomki keramike (13 g). 530 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 88, merilo 1 : 2. 531 Grob 89 – SE 3890/SE 3891, sek. XXIII, kv. D/35 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3890) nepravilne kvadratne tlorisne obli- A ke, vertikalnih sten in ravnega dna, je bila vkopana v geološko osnovo. Zapolnjena je bila z zbito, trdno, zelo temno sivo rjavo plastjo ilovice (10YR 3/2) in žganine z žganimi kostmi (SE 3891). V polnilu so bili najdeni odlomki keramike (G1096) in odlomek bronaste igle (G1095). Grob se je z zahodne strani naslanjal na skeletni grob 102. B Dimenzije grobne jame: 0,71 m × 0,70 m, globina 0,16 m. Datacija: /. A B Kostni ostanki: SE 3891 – teža: 304,23 g (lobanja – 216,1 g, 16 149,05 mm; rebra – 6,25 g, 26 mm; vretenca – 4,56 g, 16 mm; dolge 3891 kosti – 77,32 g, 34 mm). Barva: rjava do bela, prevladuje bela. 3890 Opis: ohranjeni odlomki korenin zob so povsem razviti, prav tako dolge kosti. Korenine zob in odlomki dolgih kosti so precej robustni. Deloma ohranjena grizna površina zgornjega druge- ga ali tretjega kočnika je obrabljena. Verjetno gre za zrelo ali starejšo odraslo osebo. Grobni inventar 1095 SE 3891, grob 89, sek. XXIII, kv. D/35, PN 6023 Odlomek bronaste igle okroglega preseka. Pr. 0,2 cm, ohr. dl. 0,9 cm. 1096 SE 3891, grob 89, sek. XXIII, kv. D/35, PN 6533 Fina keramika. Odlomek odebeljenega ustja in ostenja krožnika (oblika K 2). Na notranji površini in čez rob zunanje je deloma ohranjen rdeč premaz. Delno ožgan. F: NK1. B: svetlo rjava do črna. Pr. u. 14,4 cm, ohr. v. 2,7 cm. V SE 3891 so se nahajali še odlomki keramike (6 g). 532 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 89, merilo 1 : 2. 533 Skupina grobov – grob 90, grob 103 in grob 104 Položaj grobov 90 in 103232 je zelo zanimiv glede na bustum – grob 104, ki leži na njuni južni strani in je bil nekoliko globje vkopan. Vsi trije grobovi so bili prekriti z zelo tanko, zbito, trdno plastjo rjave ilovice (10YR 4/3) z žganino in odlomki lončenine (SE 3893), velikosti 0,90 m × 0,80 m in db. do 0,17 m, za ka- tero domnevamo, da bi lahko predstavljala ostanek plasti nad grobovi (morda skupno gomilo). Naknadno je bila v to plast vkopana še jama (SE 4105/SE 4106), ki je poškodovala severni rob groba 104. 3893 Gr90 4105 Gr103 Gr104 232  Prvotno se je zdelo, da je podolgovata lisa en grob, poimenovan grob 90, vendar se je med izkopavanjem izkazalo, da sta to dva gro- ba, eden poleg drugega, ki imata skupno osrednjo steno. 534 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 90 – SE 3892/SE 3900, sek. XXIII, kv. C/36 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3892) nepravilne kvadratne tlorisne obli A- ke, vertikalnih sten in ravnega dna, je bila vkopana v geološko osnovo. Zapolnjevala jo je zbita, trdna, zelo temno siva plast žganine (SE 3900) z žganimi kostmi (10YR 3/1), odlomki lonče- nine (G1098–G1101) in železnim žebljičkom (G1097). Dimenzije grobne jame: 0,90 m × 0,80 m, globina 0,17 m. Datacija: 2. stoletje (?). Kostni ostanki: SE 3900 – teža: 36,06 g (lobanja – 0,91 g, 11 mm; vretenca – 0,43 g, 12 mm; pogačica – 1,69 g, 20 mm; B dolge kosti – 5,58 g, 15 mm; nedoločljivo – 27,45 g, 11 mm). 149,51 A B PN 6027– teža: nedoločljivo – 0,77 g, 6 mm. PN 6028 – teža: 3893 1,67 g, (dolge kosti – 0,41 g, 12 mm; nedoločljivo – 1,26 g, 17 mm). Teža: 9,34 g (lobanja – 5,17 g, 27 mm; dolge kosti – 2,7 g, 3900 21 mm; nedoločljivo – 1,47 g, 7 mm). Drugo: premešane sežga- 3892 ne in nesežgane kosti. Opis: v G1100 in G1098 so ohranjeni le nedoločljivi drobni od- lomki, za katere ni jasno niti, ali so človeški. V žganini SE 3893 in SE 3900 je nekaj odlomkov lobanje in dolgih kosti, ki so povsem razvite, verjetno od odrasle osebe. Poleg so tudi nesežgane živalske kosti. 535 Grobni inventar 1101 SE 3900, grob 90, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6736 1097 Groba keramika. Odlomek ustja, kratkega vratu in ovalnega SE 3900, grob 90, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6919 ostenja čaše (oblika Č 5.2). Odlomek je ožgan. F: KK4/N6 (?). B: Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre - lisasta, svetlo rdeče rjava. Pr. u. 10,8 cm, ohr. v. 5,8 cm. seka. Pr. gl. 0,7 cm, ohr. dl. 0,7 cm. V SE 3900 so se nahajali še odlomki keramike (26 g) in drobci 1098 SE 3900, grob 90, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6028 železa (2 g). Fina keramika. Cilindrična čaša (oblika Č 7.2). Na zunanji po - vršini je ohranjen premaz. Ožgana. F: N2a. B: površina lisasta, rjava, prelom črn. Pr. u. 5,6 cm, pr. d. 3,4 cm, v. 7,9 cm. 1099 SE 3900, grob 90, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6735 Fina keramika. Krožnik z uvihanim ustjem (oblika K 3). Odlo- mek ustja, ostenja in dna. Na notranji površini in zunanjem robu ustja so ohranjeni ostanki rdečega premaza. F: NK1. B: lisasta, sivo rjava. Pr. u. 13,8 cm, pr. d. 11,0 cm, v. 3,7 cm. 1100 SE 3900, grob 90, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6027 Fina keramika. Krožnik (oblika K 1). Na notranji površini in zuna- njem robu ustja so ohranjeni ostanki rdečega premaza. Ožgan. F: NK2. B: svetlo rjava do rjava. Pr. u. 19,0 cm, pr. d. 15,6 cm, v. 3,9 cm. 536 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 90, merilo 1 : 2. 537 Grob 103 – SE 4103/SE 4104, sek. XXIII, kv. C/36 Grobni inventar Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), 1102 SE 4104, grob 103, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6921 enojen pokop. Zelo majhna podolgovata koščena jagoda. Pr. 0,3 cm, dl. Opis: grobna jama (SE 4103) ovalno pravokotne tlorisne obli-0,3 cm. ke, vertikalnih sten in ravnega dna, je bila vkopana v geološko 1103 SE 4104, grob 103, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6920 osnovo. Z zahodno steno je mejila z grobom 90. Zapolnjevalo Dva železna žebljička s stožčasto glavico in delom trna kvadra-jo je zbito, trdno polnilo, zelo temno sive barve (10YR 3/1), ki sta tnega preseka. Pr. gl. 0,9 cm, ohr. dl. od 0,8 do 1,2 cm. ga sestavljali ilovica in žganina z ožganimi kostmi (SE 4104). V polnilu so bili najdeni še koščena jagoda (G1102), odlomki ke- 1104 SE 4104, grob 103, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6031 ramičnih posod (G1105–G1107), oljenka (G1108), deli železnih Velik železen žebelj z okroglo ploščasto glavico in trnom kva- predmetov (G1103–G1104) in novec (G1109). dratnega preseka. Trn je rahlo zvit. Pr. gl. 3,2 cm, ohr. dl. 4,8 cm. Dimenzije grobne jame: 1,42 m × 0,95 m in globina 0,16 m. 1105 SE 4104, grob 103, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6461 Datacija Fina keramika. Odlomek ostenja skledice, posnetek oblike Con- : konec 1. stoletja oziroma začetek 2. stoletja. sp. 39/43. Na notranji površini so vidni ostanki rdečega prema- Kostni ostanki: SE 4104 – teža: 55,18 g (lobanja – 4,78 g, 17 za, tu je tudi kanelura. F: N2a. B: svetlo rdeča. Vel. 2,5 × 3,8 cm. mm; rebra – 0,8 g, 19 mm; dolge kosti – 4,31 g, 17 mm; nedo- ločljivo – 45,29 g, 12 mm). PN 6032 – teža: nedoločljivo – 0,95 1106 SE 4104, grob 103, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6029 g, 15 mm. Barva: rjava do bela, prevladujejo svetlo sivi in svetlo Groba keramika. Lonec s profiliranim rahlo izvihanim ustjem, modri odlomki. kroglastim ostenjem in ravnim dnom (oblika L 3). Na trebuhu Opis: lobanjski šivi so zraščeni. Nekaj slabo ohranjenih korenin Močno ožgan. F: KK1. B: površina je rdeče rjava, prelom pa črn. je okrašen z navpičnim metličenjem, pod ustjem je kanelura. zob izgleda povsem razvito. Verjetno gre za zrelo ali starejšo Pr. u. 9,2 cm, pr. d. 9,8 cm, v. 10,0 cm. odraslo osebo. V PN 6032 so prisotni drobni, povsem nedolo-čljivi odlomki. 1107 SE 4104, grob 103, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6459 Groba keramika. Odlomek dna lonca. F: KK4. B: zunanja povr- šina je rjavo siva, notranja pa temno siva. Pr. d. 10,0 cm, ohr. v. 2,0 cm. 1108 SE 4104, grob 103, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6032 Oljenka, tip Loeschcke I. Reliefna oljenka, na disku upodobitev štorklje ali žerjava. Prežgana. F: O1. B: siva. Rek. dl. 9,0 cm, š. 6,6 cm, v. 2,6 cm. 1109 SE 4104, grob 103, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6030 Novec: Traianus/As/kovan 98–99/Rom/RIC 395/PMBr 1840, t. 8,04 g, vel. 27 × 28 mm. V SE 4104 so se nahajali še: odlomki keramike (15 g), dva kristala kamene strele (0,2 g), koščki apnenca (2 g), odlomki in drobci stekla (1 g) ter odlomki železa (0,5 g). 538 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 103, merilo 1 : 2. 539 Grob 104 – SE 4107/SE 4108, SE 4113, SE 4114, sek. XXIII, kv. Datacija: prva polovica 2. stoletja. C/36 Kostni ostanki: SE 4113 – teža: 562,35 g (lobanja – 66,73 g, 31 Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen mm; medenični obroč – 10,80 g, 46 mm; rebra – 16 g, 39 mm; pokop. vretenca – 2,32 g, 22 mm; dlani/stopala – 3,09 g, 14 mm; poga-Opis: grobna jama (SE 4107) pravokotne do ovalne tlorisne čica – 1,13 g, 15 mm; dolge kosti – 108,32 g, 56 mm; nedoločlji- oblike, rahlo poševnih sten in ravnega dna, je bila vkopana v vo – 420,69 g, 29 mm). Barva: temno modra do bela. SE 4108 geološko osnovo. Stene so bile močno ožgane, oranžno rdeče – teža: 110,1 g (lobanja – 9,42 g, 25 mm; rebra – 4,6 g, 17 mm; barve (SE 4114). Jamo sta zapolnjevali dve polnili. Zgornji del vretenca – 2,9 g, 17 mm; ramenski obroč – 0,51 g, 14 mm; dolge je zapolnjevala rjava ilovica (10YR 4/3), premešana z žganino kosti – 28,74 g, 39 mm; nedoločljivo – 63,93 g, 16 mm). Barva: in sežganimi kostmi, ki se je nahajala v osrednjem delu jame črna do umazano bela. Drugo: živalske kosti. (SE 4108) v debelini 0,25 m. Na dnu jame pa je bila odložena Opis: ohranjeni so tanki odlomki lobanje s povsem odprtimi, do 0,30 m debela plast žganine (10YR 2/1) (SE 4113). V polni - nazobčanimi šivi. Ohranjenih je nekaj korenin stalnih zob, ki lu SE 4108 je bilo najdenih več odlomkov lončenine ( G1113 – izgledajo povsem razvite. Skromno ohranjene krone izgledajo G1120 ) in železni žebljički ( G1110 – G1111 ), v žganini SE 4113 le rahlo obrabljene. Dolge kosti so tanke, a precej razvite. Vre - pa so se nahajali železni žebljički in njihovi deli ( G1121 – G1123 ), tenčni obroč vratnega vretenca je prisoten in zraščen. Verjetno keramična skledica ( G1124 ) ter bronast novec ( G1125 ). gre za mlado odraslo osebo. Dimenzije grobne jame: 2,0 m × 0,88 m, globina 0,55 m. 540 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 M 1 : 20 A B A 149,38 B 4108 4107 541 Grobni inventar 1117 SE 4108, grob 104, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6484 1110 Groba keramika. Odlomek vodoravno izvihanega kratkega SE 4108, grob 104, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6922 ustja in ostenja lonca. Prežgan. F: KK4. B: svetlo rjava. Pr. u. Železen žebljiček s ploščato pahljačasto glavico in trnom pra - 10,0 cm, ohr. v. 2,5 cm. vokotnega preseka. Š. gl. 0,4 cm, dl. 1,8 cm. 1111 1118 SE 4108, grob 104, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6481 SE 4108, grob 104, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6923 Groba keramika. Odlomek dna in ostenja lonca. F: KK1. B: lisa-Tri stožčaste glavice železnih žebljičkov. Trni niso ohranjeni. Pr. sta, svetlo rjava do črna. Pr. d. 8,2 cm, ohr. v. 3,0 cm. gl. od 0,8 do 0,9 cm, ohr. dl. 0,5 cm. 1112 1119 SE 4108, grob 104, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6540 SE 4108, grob 104, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6482 Groba keramika. Odlomek dna in ostenja posode. F: KK4 (večji Fina keramika. Odlomek prstanastega dna sklede/posode. Na lističi sljude). B: temno siva. Pr. d. 4,6 cm, ohr. v. 1,4 cm. notranji površini so ohranjeni ostanki svetlo rjavega premaza. Na notranji strani je na dnu peresni okras. Ožgana. F: N2/FN1. B: bež do siva. Pr. d. 6,2 cm, ohr. v. 1,8 cm. 1113 SE 4108, grob 104, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6040 Fina keramika. Rekonstruiran trebušast fin lonec z narebrenim vratom in odebeljenim ustjem (oblika FL 1). Odlomek ustja (PN 6460) tega lonca se je nahajal v grobu 103. F: N6. B: siva. Pr. u. 11,0 cm, pr. d. 7,2 cm, v. 15,0 cm. 1114 SE 4108, grob 104, sek. XXIII, kv. B, C/36, PN 6474 Fina keramika. Trebušast fin lonec z zakrnelim ustjem (oblika FL 5). Močno prežgan. F: N4. B: svetlo sivo rjava. Pr. u. 8,6 cm, pr. d. 4,8 cm, ohr. v. 15,0 cm. 1115 SE 4108, grob 104, sek. XXIII, kv. B, C/36, PN 6475 Fina keramika. Odlomki dna in ostenja čaše (oblika Č 3). Na zunanji strani so ohranjeni ostanki premaza. Močno prežgan. F: N2a. B: svetlo siva. Pr. d. 4,6 cm, ohr. v. 8,8 cm. 1116 SE 4108, grob 104, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6480, PN 6539 Fina keramika. Rekonstruiran manjši krožnik (oblika K 1), ožgan. F: NK1. B: bež do siva. Pr. u. 14,8, pr. d. 11,0 cm, v. 3,6 cm. 542 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 104, merilo 1 : 2. 543 1120 SE 4108, SE 4113, grob 104, sek. XXIII, kv. C/36, 1124 SE 4113, grob 104, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6045 PN 6483, PN 6485 Fina keramika. Konična skledica z navzven odebeljenim ustjem Fina keramika. Čaša z izvihanim ustjem in prstanasto nogo in narebrenim ostenjem (oblika S 7). Na zunanji in notranji po- (oblika Č 4.2). Posoda je prežgana. F: N2. B: površina svetlo vršini je slabo ohranjen rdeč premaz. Na zunanji strani je pod rjava, prelom siv. Pr. u. 6,5 cm, pr. d. 5,8 cm, v. 7,7 cm. robom ustja kanelura. Delno ožgana. F: N2. B: rjava do siva. Pr. 1121 u. 10,5 cm, pr. d. 4,9 cm, v. 4,8 cm. SE 4113, grob 104, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6924 Železen žebljiček s ploščato pahljačasto glavico in trnom pra- vokotnega preseka. Š. gl. 0,4 cm, ohr. dl. 1,2 cm. 1122 SE 4113, grob 104, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6925 Dve ploščati pahljačasti glavici železnih žebljičkov. Trna nista ohranjena. Pr. gl. od 0,4 do 0,8 cm, ohr. dl. od 1,0 do 1,1 cm. 1123 SE 4113, grob 104, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6926 Železen žebljiček s ploščato okroglo glavico in trnom pravoko- tnega preseka. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 1,1 cm. 1125 SE 4113, grob 104, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6044 Novec: Hadrianus/Dp/kovan 117–138/Rom/RIC?/PMBr 1838, določitev po portretu, ožgan, t. 6,59 g, vel. 25,5 × 27 mm. V SE 4108 so se nahajali še odlomki keramike (54 g), drobci stekla (0,7 g), kamnit odbitek (0,1 g), drobec brona (0,1 g) in amorfni drobci železa (7 g). V SE 4113 pa so se nahajali odlomki keramike (22 g) in drobci korodiranega železa (17 g). 544 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 104, merilo 1 : 2. 545 Najdbe iz plasti SE 3893, ki je prekrivala grobove 90, 1131 SE 3893, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6534 103 in 104 Fina keramika. Deli krožnika z uvihanim ustjem (oblika K 1). Na 1126 SE 3893, sek. XXIII, kv. C/36, PN 2928 maz. Ožgan. F: NK1. B: rdeč. Pr. u. 19,0 cm, pr. d. 15,6 cm, v. notranji površini in zunanjem robu je delno ohranjen rdeč pre- Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom kvadratnega pre- 3,2 cm. seka. Korodiran. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 1,2 cm. 1132 SE 3893, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6535 1127 SE 3893, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6927 Fina keramika. Ustje in del ostenja krožnika (oblika K 1). Na no- Železen žebljiček s ploščato okroglo glavico in trnom nepra- tranji površini in zunanjem robu je ohranjen rdeč premaz. F: vilnega preseka. Delno korodiran. Pr. gl. 1,1 cm, ohr. dl. 1,3 cm. NK3. B: svetlo rdeča. Pr. u. 17,0 cm, ohr. v. 2,5 cm. 1128 SE 3893, sek. XXIII, kv. C/36, PN 2929 1133 SE 3893, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6538 Železen žebljiček s ploščato pahljačasto glavico in trnom okro- Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja lončka. Ožgan. F: glega preseka. Korodiran. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 2,0 cm. KK1. B: površina svetlo rjava, prelom črn. Pr. u. 13,2 cm, ohr. v. 1129 1,5 cm. SE 3893, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6930 Železna ploščica pravokotnega preseka. Korodirana. Ohr. dl. 1134 SE 3893, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6024 2,2 cm, š. 0,7 cm, db. 0,1 cm. Novec: Antoninus Pius/As/kovan 145–161/Rom/RIC 827a/PMBr 1130 1834, t. 7,13 g, vel. 28,5 × 29,5 mm. SE 3893, sek. XXIII, kv. C/36, PN 6536, PN 6537 Fina keramika. Odlomek vodoravnega, na koncu odebeljenega V SE 3893 so se nahajali še odlomki keramike (242 g), kristal ustja sklede ali skodele. Na zunanji površini je ohranjen črn pre- kamene strele (0,8 g), odlomki staljenega stekla 81 g) in drobci maz. Okrašena je s peresnim okrasom. F: N5a. B: površina črna, železa (3 g). V plasti so bili tudi sežgane človeške in nesežgane prelom roza. Pr. u. 15,8 cm, ohr. v. 1,1 cm. živalske kosti (SE 3893 – teža: 60.78g (lobanja – 1,93g, 10 mm; dolge kosti – 8,72 g, 15 mm; nedoločljivo – 50,13 g, 7 mm); barva: rjava do bela; drugo: premešane sežgane in nesežgane kosti.). Izstopa nesežgan človeški ličnik iz SE 3893. Grizna povr- šina je deloma obrabljena, gre za odraslo osebo. 546 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 SE 3893, merilo 1 : 2. 547 Grob 91 − SE 3920/SE 3921, sek. XXIV, kv. D/39 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), A enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3920) podolgovate ovalne tlorisne obli- ke in U-preseka, je bila vkopana v geološko osnovo. Polnilo groba (SE 3921) je predstavljala temno rjava prst pomešana z žganino, žganimi kostmi in drobci keramike ter kovinskimi predmeti. V vrhnjem delu polnila so bili odkriti bronasta šivanka (G1135), del balzamarija (G1136) in oljenka (G1137). Grobna G1137 jama je bila vkopana tik ob severozahodnem vogalu zidane pravokotne grobnice (grobova 101 in 135). Dimenzije grobne jame: 1,38 m × 0,54 m, globina 0,20 m. B Datacija: druga polovica 1. stoletja. Kostni ostanki A B : SE 3921 – teža: 9,39 g (lobanja – 1,70 g, 16 mm; dolge kosti – 0,78 g, 14 mm; nedoločljivo – 6,91 g, 17 mm). Bar 149,15- va: svetlo modra do bela. 4121 3921 Opis: večinoma neprepoznavni odlomki. Prepoznaven je del skalnice in krona morda mlečnega podočnika, razvita do ¼. Gre za otroka, starega 0 mesecev ± 3 tedne. Nekaj sežganih odlomkov z zelo gosto gobasto kostnino je verjetno živalskih. Grobni inventar 1135 SE 3921, grob 91, sek. XXIV, kv. D/39, PN 5855 Bronasta šivanka okroglega preseka s sploščeno glavico in po- dolgovato luknjo v spodnjem delu. Š. gl. 0,6 cm, dl. 12,6 cm. 1136 SE 3921, grob 91, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6734 Del vratu in ostenja balzamarija. Pr. vratu 1,6 cm, ohr. v. 2,4 cm. 1137 SE 3921, grob 91, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6265 Pečatna oljenka, tip Loeschcke IX, z reliefom gledališke maske na disku. Na dnu je ohranjen žig STROBILI. F: O2. B: rjava. Dl. 11,2 cm, š. 7,8 cm, v. 4,0 cm. V SE 3921 so se nahajali še: koščki apnenca (32 g), deli koro- diranega žebljička (PN 5855), drobci korodiranega amorfnega železa (1,5 g), odlomki keramike (4 g), drobci staljenega stekla (12 g), drobci bronaste žičke (0,8 g) in drobca kamene strele (0,5 g). 548 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 91, merilo 1 : 2. 549 Grob 92 − SE 3922/SE 3923, sek. XXIV, kv. C37/38 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, pokop v žari (oblika Ža3), pokop nedefiniran. Opis: grobna jama (SE 3922) nepravilne ovalne tlorisne oblike in B U-preseka, je bila vkopana v geološko osnovo. V grobno jamo je bila položena keramična žara z žganino (G1138), zraven nje pa pridana še ena, manjša keramična posoda (PN 5856). Pol- nilo groba (SE 3923) je predstavljala siva temno rjava mastna G1138 ilovica, pomešana z drobci žganih kosti in keramike. Dimenzije grobne jame: 1,13 m × 0,80 m, globina do 0,12 m. Datacija: /. Kostni ostanki: SE 3923 – teža: 1,15 g, 6 mm. Barva: temno A modra do bela. Opis: preslaba ohranjenost za ocene. A B 149,45 Živalski ostanki: SE 3923 – Echinoidea (1 frg. – fosilizirana bodica). 3923 3922 Grobni inventar 1138 SE 3923, grob 92, sek. XXIV, kv. C37/38, PN 5857 Fina keramika. Odlomek prstanastega dna in del ostenja finega lonca. F: N2. B: svetlo rdeča. Pr. d. 7,6 cm, ohr. v. 10,6 cm. V SE 3923 so se nahajali še skodelica (PN 5856 – izgubljena), drobci keramike (7 g) in koščki apnenca (125 g). 550 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 92, merilo 1 : 2. 551 Grob 93 − SE 3924/3925, SE 3945, sek. XXIV, kv. C/37 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), pokop nedefiniran. Opis: grobna jama (SE 3924) ovalne tlorisne oblike in U-preseka, je bila vkopana v geološko A osnovo. Polnilo groba je sestavljala siva rjava zbita ilovica, pomešana s peskom, ki je vse- bovala drobce žganih kosti, keramike in stekla (SE 3925). V grobno jamo so bile dodane tri keramične posode (G1140–G1142) in žele- zen zatič ( B G1139 ). Grob je bil prekrit z dvema manjšima kamnitima ploščama iz preperelega peščenjaka. Ob grobni jami je ležala še pešče- na rumeno svetlo rjava plast mivke, ki je zapol- nila naravno kotanjo ob grobu (SE 3945). Dimenzije grobne jame A B : 1,83 m × 0,78 m, globina 0,20 m. 149,40 Datacija: druga polovica 1. stoletja ali prva 3925 polovica 2. stoletja. 3924 Kostni ostanki: SE 3925 – teža: nedoločljivo – 1,58 g, 5 mm. Barva: rjava in črna Opis: pomešani odlomki nesežganih živalskih kosti in sežganih Grobni inventar nedoločljivih kosti. 1139 SE 3925, grob 93, sek. XXIV, kv. C/37, PN 6783 Korodiran železen zatič kvadratnega preseka. Dl. 4,3 cm, š. 0,5 cm. 1140 SE 3925, grob 93, sek. XXIV, kv. C/37, PN 6732 Fina keramika. Trebušasta čaša z zakrnelim ustjem in ravnim dnom (oblika KTS O2.1). F: N1/N2. B: svetlo oranžna. Pr. u. 7,5 cm, pr. d. 3,3 cm, rek. v. 8,1 cm. 1141 SE 3925, grob 93, sek. XXIV, kv. C/37, PN 6733 Fina keramika. Jajčasta čaša z zakrnelim ustjem in ravnim dnom (oblika KTS O2.2). F: N1. B: svetlo rdeča. Pr. u. 8,1 cm, pr. d. 3,0 cm, rek. v. 9,9 cm. 1142 SE 3925, grob 93, sek. XXIV, kv. C/37, PN 5859 Groba keramika. Del lečastega trinožnika z uvihanim ustjem (oblika TR 1). Zunanja površina je okrašena z metličastim okra- som. F: KK1. B: lisasta, od svetlo rdeče do črne barve. Pr. u. 24,0 cm, pr. d. 16,0 cm, v. 9,9 cm. V SE 3925 so se nahajali še: drobci keramike (8 g), koščki apnenca (305 g), nekaj drobcev stekla in kristalov kamene strele (1 g) ter dva kamnita odbitka (1,5 g). 552 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 93, merilo 1 : 2. 553 Grob 94 − SE 3926/SE 3927, sek. XXIV, kv. D/37 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3926) ovalne tlorisne oblike in U-pre- B seka je bila vkopana v geološko osnovo. Vkop je bil zelo sla- bo viden. Polnilo groba (SE 3927) je sestavljala sivo črna, zbita mastna ilovica z majhnimi kamni, pomešana z žganino, ki je vsebovala žgane kosti, odlomke keramike in drobce močno ko- rodiranih železnih predmetov. Vrhnji del polnila je bil deloma A pomešan s cestnim tamponom, proti dnu grobne jame pa je bilo polnilo v glavnem sestavljeno samo iz žganine, v kateri so se nahajali deli keramičnega posodja (G1143–G1144). Grob je deloma poškodoval recenten kanal (SE 3824/SE 3825). 149,21 Dimenzije grobne jame 3926 3927 : 1,16 m × 0,71 m, ohr. globina 0,13 m. Datacija: 2. stoletje (?). Kostni ostanki: SE 3927 – teža: 717,85 g (lobanja – 46,85 g, 31 mm; rebra – 9,81 g, 29 mm; ramenski obroč – 1,18 g, 16 mm; dlani/stopala – 0,51 g, 8 mm; medenični obroč – 2,1 g, 18 mm; Grobni inventar dolge kosti – 155,46 g, 45 mm; nedoločljivo – 501,94 g, 24 mm). 1143 SE 3927, grob 94, sek. XXIV, kv. D/37, PN 6730 Barva: temno modra do bela, prevladuje bela, redko so vidni Fina keramika. Cilindrična čaša z vodoravno izvihanim ustjem črni in rjavi odlomki. Drugo: dve živalski kosti. (oblika Č 7.1) z ostanki premaza na zunanji površini. Na ostenju Opis: lobanjske in dolge kosti so povsem razvite. Deloma ohra je širša globoka kanelura. Posoda je ožgana. F: N1a. B: svetlo - njena glava koželjnice ima premer 19 mm, kar kaže bolj na mo rjava. Pr. u. 8,2 cm, ohr. v. 7,4 cm.-škega. Ohranjeni so šivi, ki so bili v fazi zraščanja ali zraščeni. Ohranjene korenine zob so povsem razvite. Verjetno gre za zrelo ali starejšo odraslo osebo. Živalski ostanki: SE 3927 – Indet. spec. (1 frg. – indet fr.). 1144 SE 3927, grob 94, sek. XXIV, kv. D/37, PN 6731 Fina keramika. Krožnik (oblika K 1) z rdečim premazom na no- tranji površini in zunanjem robu ustja. F: NK1. B: lisasta, svetlo rdeča do temno siva. Pr. u. 18,0 cm, pr. d. 13,2 cm, v. 4,6 cm. V SE 3927 so se nahajali še: drobci amorfnega železa (2 g), kamnit odbitek (3 g), drobca stekla in kristala kamene strele (0,5 g), koščki apnenca (3 g) ter odlomki keramike (23 g). 554 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 94, merilo 1 : 2. 555 Grob 95 − SE 3928/SE 3929, sek. XXIV, kv. C/38 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, pokop v žari (oblika Ža3), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3928) nepravilne tlorisne oblike in U- B -preseka, je bila vkopana v geološko osnovo. V grobno jamo je bila položena keramična žara z žganino. Polnilo groba (SE 3929) je sestavljala sivo črna zbita ilovica z ogljem in manj- G1152 šimi kamni (peščenjak), ki so bili v glavnem skoncentrirani v vrhnjem delu polnila. V polnilu so bile odkrite še žgane in ne- ožgane kosti, keramično posodje (G1149–G1154), tri rebraste jagode (G1146–G1148), bronasta fibula (G1145), kamnit odbi- tek (G1155) in bronast novec (G1156). Dimenzije grobne jame: 1,30 m × 0,90 m, globina 0,09 m. A Datacija: konec 1. stoletja. rebra – 0,45 g, 19 mm; dolge kosti – 0,45 g, 11 mm; nedoločlji- 149,41 vo – 8,57 g, 8 mm). Drugo: živalske kosti. Barva: črna do bela. Kostni ostanki: SE 3929 – teža: 11,08 g (lobanja – 1,61 g, 11 mm; A B Opis – skromno ohranjeni odlomki, med katerimi je pol krone 3928 3929 stalnega podočnika. Krona je skoraj povsem razvita, a ne še čisto, kar kaže na 5,5 leta ± 1 leto starega otroka. Živalski ostanki: SE 3929 – Indet. spec. (24 fr. – indet. fr.); Sus domesticus (1 frg. – ulna, 1 – os centrotarsale, 1 frg. – radius dist.). 556 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 557 Grobni inventar 1150 SE 3929, grob 95, sek. XXIV, kv. C/38, PN 6728 1145 Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja čaše. Rame okrašeno SE 3929, grob 95, sek. XXIV, kv. C/38, PN 5896 s pasom peresnega okrasa. Na zunanji površini so ohranjeni Bronasta, močno profilirana fibula s perforirano nogo. Dl. ostanki rdečega premaza. F: N2a. B: svetlo rdeča do siva. Pr. u. 4,2 cm, š. 1,8 cm. 6,4 cm, ohr. v. 2,5 cm. 1151 SE 3929, grob 95, sek. XXIV, kv. C/38, PN 6729 Fina keramika. Odlomek navpičnega ustja z delom vratu čaše (?) (oblika Č 6). Na zunanji površini so ohranjeni ostanki črnega 1146 SE 3929, grob 95, sek. XXIV, kv. C/38, PN 5894 premaza. F: N5a. B: siva. Pr. u. 7,2 cm, ohr. v. 2,5 cm. Melonasta jagoda turkizne barve. Pr. 1,4 cm, dl. 1,0 cm. 1152 SE 3929, grob 95, sek. XXIV, kv. C/38, PN 6264 Fina keramika. Odlomek prstanastega dna in ostenja finega lon- ca. F: N5. B: notranja površina je svetlo siva, zunanja pa temno siva. Pr. d. 7,2 cm, v. 5,4 cm. 1147 1153 SE 3929, grob 95, sek. XXIV, kv. C/38, PN 5870 SE 3929, grob 95, sek. XXIV, kv. C/38, PN 5893 Fina keramika. Odlomek prstanastega dna in ostenja finega lon-Melonasta jagoda turkizne barve. Pr. 1,5 cm, dl. 1,3 cm. ca ali vrča. Na ostenju je vodoravna kanelura. F: N2. B: svetlo rdeča. Pr. d. 8,0 cm, ohr. v. 9,2 cm. 1154 SE 3929, grob 95, sek. XXIV, kv. C/38, PN 6727 Groba keramika. Odlomek uvihanega ustja in lečastega ostenja trinožnika. F: KK1. B: temno siva. Vel. 2,8 × 3,3 cm. 1148 SE 3929, grob 95, sek. XXIV, kv. C/38, PN 5895 Melonasta jagoda turkizne barve. Pr. 1,7 cm, dl. 1,5 cm. 1155 SE 3929, grob 95, sek. XXIV, kv. C/38, PN 6782 Retuširan odbitek z izjedo iz svetlo sivega kremena. Dl. 1,0 cm, š. 0,8 cm, db. 0,3 cm. 1156 SE 3929, grob 95, sek. XXIV, kv. C/38, PN 5867 Novec: Domitianus/As/kovan 81–96/Rom/RIC?/PMBr 1861, do- ločitev po portretu, t. 9,75 g, vel. 28,5 × 29,5 mm. 1149 V SE 3929 so se nahajali še: luski kamnitih odbitkov (0,8 g), od- SE 3929, grob 95, sek. XXIV, kv. C/38, PN 5871 Fina keramika. Bikonična čaša z zakrnelim, rahlo izvihanim lomki keramike (133 g), drobci stekla (1 g) in koščki apnenca ustjem, rekonstruirana (oblika Č 4.2). Na ostenju so vidne po (138 g).- škodbe. F: N2. B: oranžna. Pr. u. 7,0 cm, pr. d. 2,8 cm, v. 8,2 cm. 558 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 95, merilo 1 : 2. 559 Grob 96 − SE 3930/SE 3931, sek. XXIV, kv. C/38–39. M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), po- kop nedefiniran. Opis: grobna jama (SE 3930) podolgovate ovalne tlorisne obli- ke in U-preseka, je bila vkopana v geološko osnovo (SE 3905). Polnilo groba (SE 3931) je sestavljala siva zbita ilovica z nekaj A B peska in manjšimi kamni peščenjaka, ki je vsebovala žganino z žganimi kostmi, nekaj odlomki keramike (G1157) in drobci stekla. Žganina je bila zgoščena na dnu zahodnega dela grob- ne jame. A B Dimenzije grobne jame: 1,30 m × 0,48 m, globina 0,07 m. 149,35 Datacija: /. 3931 3930 Kostni ostanki: SE 3931 – teža: nedoločljivo – 0,95 g, 13 mm. Barva: rjava do modra. Opis: preslaba ohranjenost za ocene. Grobni inventar 1157 SE 3931, grob 96, sek. XXIV, kv. C/39, PN 5858 Keramika tankih sten. Del dna in ostenja bikonične skodelice. Površina je premazana s črnim premazom, na zunanji strani je peresni okras. F: KTS1. B: siva. Pr. d. 5,0 cm, nv. pr. 12,9 cm, rek. ohr. v. 7,6 cm. V SE 3831 so se nahajali še odlomki in drobci keramike (8 g), odlomki stekla (0,4 g) in koščki apnenca (174 g). 560 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 96, merilo 1 : 2. 561 Grob 97 – SE 3894/SE 3895, sek. XXIII, kv. D/33. M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3894) pravokotno/ovalne tlorisne obli- A ke, zaobljenega dna in sten, je bila vkopana v geološko osnovo. Zapolnjena je bila z zelo temno sivo rjavo ilovico (10YR 3/2) in žganino z žganimi kostmi (SE 3895). V grob je bila pridana oljenka (G1158). B Dimenzije grobne jame: 0,98 m × 0,72 m, ohr. globina 0,10 m. Datacija: druga polovica 1. stoletja ali prva polovica 2. stoletja. Kostni ostanki: SE 3895 – teža: 330,99 g (lobanja – 25,89 g, 36 A B mm; rebra – 6,35 g, 30 mm; ramenski obroč – 2,32 g, 21 mm; 149,23 dolge kosti – 65,35 g, 38 mm; nedoločljivo – 231,08 g, 17 mm). 3895 3894 Barva: črna do bela, prevladuje bela. Kosti so skoraj povsem kalcinirane. Opis: odlomki lobanje in dolgih kosti so povsem razviti. Lobanj- ski šivi so deloma odprti, deloma zraščeni. Ohranjena korenina stalnega zoba je povsem razvita. Verjetno gre za zrelo odraslo osebo. Grobni inventar 1158 SE 3895, grob 97, sek. XXIII, kv. D/33, PN 6026 Pečatna oljenka, tip Loeschcke X. Na dnu je žig Octavi. Zgornji del diska ožgan. F: O2. B: rjava. Dl. 10,0 cm, š. 7,0 cm, v. 3,4 cm. V SE 3895 so se nahajali še: drobci kamene strele (0,5 g), amorfni kosi železa (2 g), kosi apnenca (5 g) in odlomki kera- mike (11 g). 562 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 97, merilo 1 : 2. 563 Grob 98 – SE 3896/SE 3897, sek. XXIII, kv. C/35 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3896) nepravilne tlorisne oblike je bila vkopana v geološko osnovo. Ohranjena je bila vsega nekaj centimetrov globoko, zapolnjena pa z zbito, temno sivo rjavo ilovico (10YR 3/1) in žganino z maloštevilnimi drobci ožganih kosti (SE 3897). Drobnih najdb v polnilu groba ni bilo. Dimenzije grobne jame: 0,75 m × 0,70 m, ohr. globina 0,05 m. 3897 Datacija: /. 3896 Kostni ostanki: SE 3897 – teža: 11,67 g (lobanja – 0,93 g, 10 mm; rebra – 0,48 g, 16 mm; dolge kosti – 2,98 g, 18 mm; nedoločljivo – 7,28 g, 9 mm). Barva: temno modra do bela. Opis: prepoznavnih je le nekaj skromno ohranjenih odlomkov lobanje in dolgih kosti. Vmes je skoraj povsem razvit ličnik z rahlo obrabljeno krono. Verjetno gre za odraslo osebo. Brez grobnega inventarja. 564 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 99 − SE 3932/3933, sek. XXIV, kv. D/38 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), 3932 enojen pokop. 3933 Opis: grobna jama (SE 3932) ovalne tlorisne oblike in U-prese- ka, je bila vkopana v geološko osnovo (SE 3964). Polnilo gro- ba je sestavljala črno rjava mastna ilovica z veliko oglja, ki je vsebovala drobce žganih kosti in keramike (SE 3933). Grob je bil uničen z izkopom dveh novodobnih jarkov za odvod me- teornih voda, povezanih z izgradnjo avtoceste iz l. 1958, kjer je betonska cev en potekal v smeri vzhod–zahod (SE 3912/SE 3965) in drugi v smeri sever–jug (SE 3907/SE 3908). Dimenzije grobne jame: 1,20 m × 1,06 m, globina 0,35 m. Datacija: /. Kostni ostanki: SE 3933 – teža: 128,23 g (lobanja – 9,74 g, 27 mm; dolge kosti – 27,81 g, 24 mm; nedoločljivo – 90,68 g, 13 mm). Barva: temno modra do bela, prevladuje bela. Opis: lobanjski odlomki so povsem razviti, šivi so mestoma še odprti, nekateri so povsem zraščeni. Verjetno gre za zrelo od- raslo osebo. Grobni inventar V SE 3933 so se nahajali odlomki keramike (40 g), koščki apnenca (12 g) in drobci kamene strele (0,5 g). 565 Grob 100 − SE 3934/SE 3935, SE 3938, SE 3940, SE 3943, (G1167), bronaste igle (G1169–G1172), deli bronastih ploče-sek. XXIV, kv. D/40 vinastih posod (G1173–G1185), bronaste zakovice in žebljički Preprosta grobna jama, pokop bustum (oblika Ža2), enojen (G1186–G1189) ter drugi izdelki iz brona (G1190–G1191), pa pokop. železni predmeti ter večje število železnih žebljev in zatičev Opis: grobna jama (SE 3934) pravokotne tlorisne oblike z deli oljenk ( (G1192–G1206), deli balzamarijev in steklenic (G1207–G1209), osnovo (SE 3964). Robovi vkopa so bili ožgani. Grob sta zapol- katere vkop je bil določen glede na lego žganine (SE 3943). njevali dve jasno ločeni polnili, vrhnje zemljeno/ilovnato pol - Na njej je bila evidentirana žganina (SE 3940) db. 0,03 m, ki je nilo (SE 3935) in žganina na dnu grobne jame (SE 3938). Obe vsebovala drobce žganih kosti in kos brona ( zaobljenimi robovi in U-preseka, je bila vkopana v geološko verni strani grobne jame SE 3934 je bila zaznana še polička, G1210–G1211) in bronast novec (G1212). Na se- ki je ležala na dnu grobne jame, je bila sestavljena iz črne ma- peskom in nekaj manjšimi kamni, pomešano z žganimi kost-stne ilovice in obilice oglja, žganih kosti, večjih kosov zoglenelih mi, kamnitimi odbitki, odlomki keramike, stekla (staljenega in brun in večjega števila pridatkov. Med njimi izstopajo zlat pr-nestaljenega), koščenih in kovinskih predmetov. Še posebej pa polnili sta vsebovali tudi številne pridatke. Žganina (SE 3938), polnilo (SE 3935) je bilo sestavljeno iz sivo rjave zbite ilovice s G1229). Zemljeno stan z gemo (G1168), miniaturna kockica iz gagata (G1159), izstopajo miniaturna steklena žara (G1228), ob kateri so se na-kamnit prstan ( G1160 ) in koščene igle ( G1161 – G1165 ), košče-hajali obdelana kost, bronasti ročaji in zanka ( G1220 – G1223 ), ne zakovice ( G1166 ) in uvita koščena igla, morda del preslice ki so bili deli skrinjic ali posod, številne razlomljene koščene igle M 1 : 20 PN 6251 A G1210 G1170 G1220 B G120–1209 G1198 G1228 G1169 A B 149,12 3935 3934 566 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 (G1218–G1219), bronasti žebljički in kaveljčki (G1224–G1225) SE 3938 – teža: 516,9 g (lobanja – 44,44 g, 45 mm; rebra – 5,22 ter železne konice in drugi predmeti (G1226–G1227). Del pri- g, 22 mm; dolge kosti – 48,94 g, 37 mm; nedoločljivo – 416,48 datkov je bil pripisan obema zapolnitvama groba, med njimi g, 20 mm). Barva: rjava do bela, prevladuje temno modra. Lo- odlomek koščene igle (G1213), odlomka koščenega obročka banjski odlomki so večinoma rjavi in črni. (G1214), zlat uhan s košarico iz tanke žice (G1215) in deli ver- Opis: lobanjske kosti in dolge kosti izgledajo povsem razvite. jetno bronaste pločevinaste posode ( G1216 – G1217 ). Grob, ki Prav tako ohranjene korenine zob. Lobanjski šivi so odprti. De - leži na skrajnem vzhodnem robu izkopnega polja, bi lahko bil loma ohranjena grizna površina kočnika je obrabljena. Verjetno glede na velikost grobne jame in na količino grobnih pridat - gre za mlado ali zrelo odraslo osebo. kov, celo dvojni grob. Deloma ga je poškodoval recenten kanal Rastlinski ostanki (SE 3824/SE 3825). : SE 3938 – hrast (Quercus sp.), razpadajoča zoglenela (?) deska. Dimenzije grobne jame : 2,06 m × 2,47 m, globina 0,30 m. Živalski ostanki : SE 3938 – Indet. spec. (1 frg. – indet. fr. ); Ga- Datacija : konec 1. stoletja oziroma prva polovica 2. stoletja. stropoda (3 frg. – hišica); Microvertebrata (1 frg. – vretence). Kostni ostanki: SE 3935 – teža: 89,86 g (lobanja – 8,22 g, 36 mm; rebra – 0,23 g, 10 mm; dolge kosti – 13,07 g, 21 mm; ne- določljivo – 68,34 g, 16 mm). Drugo: nesežgane živalske kosti. 567 Grobni inventar 1169 SE 3938, grob 100, 1159 sek. XXIV, kv. D/40, PN 5885 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6290 Uvita bronasta igla s ploščato Miniaturna kocka iz gagata. Na ploskvah so izdelane pikice za glavico okroglega preseka. številke od 1 do 6. Vel. 0,3 × 0,3 cm. Pr. gl. 0,4 cm, pr. tr. 0,3 cm, dl. 1160 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6260 20,5 cm. Del kamnitega prstana nepravilnega okroglega pre- seka. Na zunanji strani je viden sploščen oval. Rek. pr. 2,4 cm, nv. db. 0,4 cm. 1161 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6738 Gornji del koščene igle z razširjenim zaključkom v obliki ploščice in gumba. Š. 1,0 cm, ohr. dl. 2,3 cm. 1170 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6258 1162 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6740 0,3 cm, rek. ohr. dl. 11,5 cm. Trije odlomki bronaste okrasne igle okroglega preseka. Pr. tr. Uvit gornji del koščene igle (?) ovalnega preseka. Pr. od 0,7 do 0,4 cm, ohr. dl. 2,2 cm. 1171 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5877 1163 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6940 2,0 cm. Odlomek bronaste igle okroglega preseka. Pr. 0,2 cm, ohr. dl. Odlomek koščene igle okroglega preseka, ki je v enem delu nekoliko sploščen. Š. 0,5 cm, ohr. dl. 2,6 cm. 1172 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5878 1164 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5879 1,8 cm. Odlomek bronaste igle okroglega preseka. Pr. 0,15 cm, ohr. dl. Trije odlomki koščene igle krožnega preseka. Pr. 0,3 cm, ohr. dl. 10,5 cm. 1173 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, 1165 kv. D/40, PN 6251h SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6741 Deli bronastega ročaja s profiliranimi Deli več koščenih igel, od tega zrisanih šest konic. Igle ima-zaključki in pritrdilnima zatičema. Pre-jo lahko krožen ali kvadraten presek. Pr. od 0,15 do 0,3 cm, sek ročaja je okrogel. Ohr. dl. 6,2 cm, ohr. dl. 0,6 do 1,6 cm. ohr. š. 3,4 cm, db. roč. 0,5 cm. 1166 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6739a–c 1174 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6251g Tri koščene zakovice z gobasto polkrožno glavico in trni okro- Šest bronastih žebljičkov/zakovic z masivno okroglo glavico in glega preseka. a) pr. gl. 0,5 cm, dl. 1,0 cm, trnom okroglega preseka. Trije so odlomljeni pod glavico, trije b) pr. gl. 0,5 cm, dl. 0,7 cm, c) pr. gl. 0,4 cm, pa uviti. Pr. gl. od 0,8 do 1,0 cm, ohr. dl. od 1,9 do 3,6 cm. ohr. dl. 0,6 cm. 1175 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5892 1167 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. Uvit bronast žebljiček/zakovica z masivno okroglo glavico in D/40, PN 6261 trnom okroglega preseka. Pr. gl. 0,9 cm, dl. 5,2 cm. Uvita koščena igla (?) okroglega preseka (preslica?). Pr. od 0,4 do 0,6 cm, ohr. dl. 1176 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5899 17,1 cm. Bronast žebljiček/zakovica z masivno okroglo glavico in trnom okroglega preseka. Konica je potolčena in razširjena. Pr. gl. 0,7 cm, dl. 2,4 cm. 1177 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6251c Odlomek kvadratne bronaste pločevine z ohranjeno zakovico. Vel. 2,0 × 1,9 cm. 1178 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5900 Odlomki bronaste pločevine, bronaste pločevine z luknjico in bronaste pločevine z ohranjenim bronastim žebljičkom z goba- sto glavico in trnom kvadratnega preseka. Pločevina: a) ohr. vel. 1,8 × 1,6 cm, b) ohr. vel. 1,8 × 2,0 cm, c) ohr. vel. 1,9 × 1,2 cm, d) ohr. vel. 1,1 × 1,6 cm z žebljičkom pr. 0,6 cm in ohr. dl. 1,3 cm. 1179 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5884a 1168 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6252 Ohr. vel. 3,0 × 2,2 cm, dl. zatiča 1,8 cm. Odlomek bronaste pločevine z ohranjenim železnim zatičem. Zlat prstan z gemo iz oniksa ovalnega preseka. Na gemi je pri- kazana Metis. Pr. 2,0 cm, vel. geme 0,8 × 0,5 cm, db. 0,1 do 0,2 cm. 568 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 100, merilo 1 : 2. 569 1180 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6251a 1188 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6287 Sedem odlomkov bronaste pločevine z luknjicami za zakovice. 20 bronastih žebljičkov z gobasto glavico in trnom kvadratnega Vel. od 1,4 × 1,0 cm do 2,1 × 2,1 cm. preseka. Pr. gl. od 0,4 do 1,0 cm, ohr. dl. od 0,3 do 1,4 cm. 1181 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6288a Številni manjši odlomki in drobci bronaste pločevine, od tega štirje kosi izrisani. Vel. 2,1 × 1,5 cm, vel. 1,8 × 2,4, vel. 0,9 × 1,1 in vel. 1,0 × 1,2 cm. 1182 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6251d Pet odlomkov bronaste pločevine različnih oblik in velikosti. Vel. 1189 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6288b od 1,1 × 1,4 cm do 1,9 × 3,0 cm. 37 žebljičkov ali delov bronastih žebljičkov s krožno glavico in trnom kvadratnega preseka. Od tega je pet izrisanih. Pr. gl. od 1183 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5884b 0,3 do 0,4 cm, dl. od 0,8 do 1,5 cm. Odlomek bronaste pločevine, ohranjen v treh delih. Ohr. vel. 2,1 1190 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6251i × 2,0 cm, ohr. vel. 2,5 × 1,2 cm, ohr. vel. 1,3 × 0,8 cm. Dva masivna koščka brona (aplika?). Vel. 0,8 × 1,4 cm, vel. 1,0 1184 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6251e × 1,6 cm. Bronasti zakovici z gobasto glavico in trnom okroglega preseka 1191 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6289 z zataljeno pločevino. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. od 1,0 do 1,9 cm. Ploščat masiven košček brona (aplika?). Vel. 1,7 × 1,1 cm, ohr. 1185 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5880 db. 0,4 cm. Bronast žebljiček z ohranjenim delom pločevine. Žebljiček ima 1192 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6251b gobasto glavico in trn kvadratnega preseka. Pr. gl. 0,7 cm, ohr. Pravokotna železna ploščica z zarezo in z dvema železnima dl. 1,0 cm. žebljičkoma z nepravilno glavico in trnom kvadratnega prese - 1186 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5897 ka. Ohr. vel. 1,1 × 4,4 cm. Bronasti žebljiček z gobasto glavico in trnom kvadratnega pre - 1193 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6942 seka. Pr. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 0,8 cm. Del železne konice krožnega preseka. Pr. 0,25 cm, dl. 1,0 cm. 1187 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6251f 1194 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6941 Bronasta zakovica z gobasto glavico in trnom okroglega prese - Del železnega žeblja/zatiča s pravokotno ploščato glavico in ka. Pr. gl. 1,6 cm, ohr. dl. 1,1 cm. trnom kvadratnega preseka. Š. tr. 0,5 cm, ohr. dl. 4,0 cm. 570 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 100, merilo 1 : 2. 571 1195 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5874 1201 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5882 Železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega Železen žebelj z okroglo glavico in trnom kvadratnega preseka. preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,5 cm, ohr. dl. 7,6 cm. Žebelj je v srednjem delu zakrivljen. Močno korodiran. Vel. tr. 1196 0,5 × 0,5 cm, dl. 7,2 cm. SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6257 Dva odlomka železnega žeblja s ploščato okroglo glavico in 1202 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6256 trnom nepravilnega pravokotnega preseka. Močno korodiran. Dva odlomka železnega žeblja s ploščato glavico (?) in trnom Pr. gl. 2,7 cm, rek. dl. 9,5 cm. kvadratnega preseka. Močno korodiran. Vel. tr. 0,5 × 0,7 cm, 1197 rek. ohr. dl. 10,6 cm. SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5883 Železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom pravokotne- 1203 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5876 ga preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 3,1 cm, dl. 10,3 cm. Dva odlomka železnega predmeta, najverjetneje žeblja/zatiča. 1198 V zgornjem delu je kvadratnega, v spodnjem pa sploščenega SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6254 Železen žebelj s ploščato glavo in trnom kvadratnega preseka. dl. 7,0 cm. ovalnega preseka. Močno korodiran. Pr. 0,8 × 0,8 cm, rek. ohr. 1199 1204 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5872 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5881 Železen žebelj s trnom kvadratnega preseka. Močno korodiran. Močno korodiran. Vel. tr. 0,7 × 0,7 cm, ohr. dl. 9,8 cm. Železen žebelj s ploščato okroglo glavico in trnom kvadratnega Pr. tr. 0,4 cm, ohr. dl. 5,4 cm. preseka. Konica žeblja je zakrivljena. Močno korodiran. Pr. gl. 1205 2,4 cm, dl. 7,2 cm. SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5887 1200 Del železnega predmeta. Močno korodiran. Vel. 5,6 × 3,4 cm. SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5888 Železen žebelj s ploščato okroglo glavo in trnom kvadratnega 1206 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5886 preseka. V spodnjem delu je ukrivljen. Močno korodiran. Pr. gl. Deli dveh sprijetih žebljev s trnom kvadratnega preseka. Močno 2,4 cm, ohr. dl. 6,8 cm. korodirana. Vel. tr. 0,7 × 0,6 cm, vel. 3,8 × 5,0 cm. 572 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 100, merilo 1 : 2. 573 1207 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6253b 1211 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6742 Del ustja, vratu in dna balzamarija. Vel. 5,3 × 3,4 cm, vel. 6,6 × Oljenka, tip Loeschcke IX. Nosek pečatne oljenke. F: O2. B: rde- 4,2 cm, vel. 2,0 × 7,2 cm. ča. Ohr. dl. 3,6 cm, š. 2,4 cm. 1208 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6253a 1212 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6259 Del ustja in vratu steklenice. Vel. 9,2 × 4,4 cm. Novec: Nerva/Dp/kovan 96–98/Rom/RIC?/PMBr 1859, določi- 1209 tev po portretu, t. 11,78 g, pr. 27 mm. SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6253c Del dna balzamarija. Vel. 1,8 × 4,3 cm. 1210 SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D40, PN 6255 Oljenka, tip Loeschcke I. Reliefna oljenka z upodobitvijo gleda- liške maske in sceptra na disku. Ožgana. F: O1. B: siva do svetlo rjava. Dl. 8,8 cm, š. 6,3 cm, v. 2,5 cm. 574 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 100, merilo 1 : 2. 575 1213 SE 3935/SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, 1221 SE 3935, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5861 PN 6939 Bronast ročaj romboidnega preseka z dvema pritrdilnima zati- Odlomek koščene igle okroglega preseka, ki je v enem delu čema. Dl. roč. 8,2 cm, v. roč. 4,4 cm. nekoliko sploščen. Š. 0,4 cm, ohr. dl. 4,1 cm. 1222 SE 3935, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5863 1214 SE 3935/SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, Bronast ročaj romboidnega preseka s pritrdilnim zatičem. Ohr. PN 6292 dl. roč. 7,9 cm, v. roč. 4,2 cm. 1,9 cm, db. 0,6 cm. Bronasta zanka, razcepka. Del ročaja. Ohr. dl. 2,9 cm, pr. zanke Dva odlomka koščenega obročka z vrezom na sredini. Pr. 1223 SE 3935, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6296 1215 1,3 cm. SE 3935/SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6286, PN 6297 Uhan, s spodnjim delom, oblikovanim v košarico iz tanke zlate žice, okroglega preseka. Na žico so nanizane slonokoščene polmeseca, ki veže zlate žice. Vel. košarice 2,4 × 1,3 cm. jagode, okroglega preseka. Na sredini je zlata ploščica v obliki 1224 SE 3935, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6293 Pet bronastih žebljičkov z gobasto ali poškodovano glavico in trni kvadratnega preseka. Pr. gl. od 0,4 do 0,8 cm, ohr. dl. od 0,4 do 0,7 cm. 1225 SE 3935, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6295 Bronast kaveljček rombičnega preseka. Š. 0,4 cm, ohr. dl. 2,2 cm. 1216 SE 3935/SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5889, PN 5868, PN 5890, PN 5891 Šest odlomkov bronaste pločevine z ohranjenimi luknjicami in v enem primeru tudi ohranjenim bronastim žebljičkom z gobasto glavico in trnom kvadratnega preseka ter trije odlomki bronaste 1226 SE 3935, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6943 pločevine. Pločevina: a) ohr. vel. 2,8 × 3,0 cm, b) ohr. vel. 2,4 Ukrivljena železna konica s trnom kvadratnega preseka. Neko- × 1,9 cm, c) ohr. vel. 2,5 × 3,0 cm, pr. gl. žebljička 0,6 cm, dl. rodirana. Š. tr. 0,3 cm, ohr. dl. 2,6 cm. 0,4 cm, d) ohr. vel. 2,0 × 3,0 cm, e) ohr. vel. 1,4 × 1,4 cm, f) ohr. 1227 SE 3935, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6944 vel. 1,2 × 1,3 cm. Del železnega predmeta z dvema krakoma kvadratnega prese-1217 SE 3935, SE 3938, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, ka. Močno korodiran. Dl. 7,2 cm, db. kraka 0,4 cm. PN 5862, PN 5875 1228 SE 3935, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5864 Dva dela bronastega okova z zapognjenim robom. Š. 1,8 cm, Miniaturna steklena žara z navzven izvihanim in cevasto za-rek. ohr. dl. 10,4 cm. pognjenim ustjem ter rahlo vboklim dnom. Pr. u. 8,4 cm, pr. d. 1218 SE 3935, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5865 4,4 cm, v. 8,8 cm. Del koščene igle z zaključkom v obliki ženskega poprsja. Igla 1229 SE 3940, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6271 je zgoraj ovalnega, spodaj pa krožnega preseka. Vel. gl. 1,4 × Staljen kos bronaste pločevine. Vel. 7,4 × 2,4 cm. 1,2 cm, pr. tr. 0,4 cm, rek. ohr. dl. 6,6 cm. V SE 3938 so se nahajali še: delci staljenega stekla PN 6253d (655 g), ostanki bronastih zakovic PN 5873 (1 g), odlomki bro- naste pločevine PN 6263 (1 g), odlomki bronaste pločevine PN 5898 (1 g), odlomki keramike (17 g), koščki apnenca (10 g), drobci staljenega stekla (120 g), kamniti odbitki (7 g) in delci ko- rodiranega železa (185 g). V SE 3935 so se nahajali še: odlomki 1219 SE 3935, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 6291 bronaste pločevine PN (3 g) in miniaturna steklena kroglica iz Deli več koščenih igel (od tega zrisanih šest konic). Igle imajo dekoloriranega stekla PN 6298 (0,3 g), drobci staljenega stekla krožen, kvadraten ali pravokoten presek. Pr. 0,2 cm, ohr. dl. 0,6 (47 g), odlomki in drobci keramike (56 g), kamniti odbitki (16 g), do 1,6 cm. koščki apnenca z malto (196 g), gagat (1 g) in koščki korodira- nega železa. 1220 SE 3935, grob 100, sek. XXIV, kv. D/40, PN 5866 Manjši bronast ročaj romboidnega preseka z dvema pritrdilni- ma zatičema. Dl. roč. 5,1 cm, v. roč. 3,8 cm. 576 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 100, merilo 1 : 2. 577 Grob 102 – SE 4101/SE 4102, sek. XXIII, kv. D/36 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 4101) ovalne tlorisne oblike, rahlo pošev- nih sten in ravnega dna, je bila vkopana v geološko osnovo. V grobni jami je na hrbtu ležal skelet, roke je imel položene ob telo, noge so bile v iztegnjenem položaju. Grobna jama je bila zapolnjena z zbito rjavo (10YR 4/3) ilovico (SE 4102), v kateri so se nahajali deli železnih predmetov (G1230–G1233). Na zaho- dni strani se je grob 102 naslanjal na žgan grob 89. Dimenzije grobne jame: 1,80 m × 0,65 m, ohr. globina 0,25. Datacija: /. Kostni ostanki: Lobanja: skromno ohranjeni odlomki, prepo- znaven je del desne senčnice z bradavičarjem. Ohranjenih je 1231 SE 4102, grob 102, sek. XXIII, kv. D/36, PN 6773 nekaj zob, prepoznavni so levi in desni zgornji prvi sekalec, Del korodiranega železnega trna krožnega preseka. Pr. 0,4 cm, podočnik, morda del še enega podočnika, prvi in drugi ličnik, ohr. dl. 1,6 cm. morda spodnji drugi kočnik z obrabljeno grizno površino. 1232 SE 4102, grob 102, sek. XXIII, kv. D/36, PN 6774 Medenični obroč: močno poškodovan del črevnice z ohra- Del korodiranega železnega trna krožnega preseka. Pr. 0,2 cm, njeno sklepno jamo. Dolge kosti: močno poškodovana debla ohr. dl. 1,4 cm. dolgih kosti, prepoznavni so odlomki stegnenice. Patologija in posebnosti: obraba zob. 1233 SE 4102, grob 102, sek. XXIII, kv. D/36, PN 6772 Opomba: v flotaciji SE 4102: žgani skeletni ostanki, premešani z × 0,4 cm, ohr. dl. 2,2 cm. Del korodiranega železnega trna kvadratnega preseka. Vel. 0,4 živalskimi kostmi. Prepoznavnih je nekaj odlomkov dolgih kosti in nesežgan zob. Odlomki so črni do beli, tehtajo 31 g. V SE 4102 so se nahajali: drobci brona (1,1 g), pet amorfnih od- Grobni inventar (0,5 g). lomkov železa (2 g), drobci keramike (14 g) in dva drobca stekla 1230 SE 4102, grob 102, sek. XXIII, kv. D/36, PN 6775 Del korodiranega železnega trna krožnega preseka. Pr. 0,2 cm, ohr. dl. 1,2 cm. M 1 : 20 A B A B 149,00 4102 4101 578 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 102, merilo 1 : 2. 579 Grob 105 – SE 4025/SE 4026, SE 4024, SE 3751, sek. XXII, Opis: prepoznavni odlomki dolgih kosti in lobanje. Med njimi grobna parcela D, kv. B/30. ostanki zob. Prepoznavna sta stalni sekalec in kočnik, ki imata Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), krono razvito do ¾. Gre za otroka, starega 2,5–3,5 leta. enojen pokop. Grobni inventar Opis: grobna jama (SE 4025) ovalne, skoraj okrogle tlorisne 1234 SE 4026, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6226 oblike in U-preseka, je bila vkopana v jugozahodnem vogalu Del železnega žeblja s trnom ovalnega preseka. Ohr. dl. 2,4 cm, grobne parcele D. Zapolnjena je bila z žganino z ostanki sežga-š. 1,4 cm. nih kosti in temno rjavim zemljenim zasutjem (SE 4026) s števil-1235 nimi pridatki med katerimi so bili: keramična oljenka ( G1247 ), SE 4026, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6223c deli keramičnega posodja (G1243–G1246), deli balzamarija in Odlomek trna železnega žeblja krožnega preseka. Pr. tr. 0,4 cm, steklenega vrča (G1241–G1242) ter železni predmeti ali njiho- db. 0,9 cm. dele železnih predmetov ( Odlomki ploščatega železnega predmeta z zakovico. Vel. 3,6 × G1248 – G1250 ) in odlomek kerami - 5,2 cm, db. 0,8–1,8 cm. ke ( prsteno zasutje SE 2024 s pridatki. Med njimi naj izpostavimo vi deli (G1234–G1240). Nad žganino se je nahajalo zemljeno 1236 SE 4026, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6223e G1251). Nad zasutji groba je bilo položenih več kamnov (neobdelani lomljenci) in opečni tlakovec (SE 3751), ki niso bili 1237 SE 4026, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6223d več v prvotni legi. Med njimi so se nahajale tudi najdbe: zložljiv Odlomki ploščatega železnega predmeta z zakovico. Vel. 3,6 × nož z železnim rezilom in koščenim ročajem v obliki figurice – 2,8 cm, db. 0,2–1,2 cm. ( 1238 SE 4026, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6223b G1253 grifona (G1252), deli še drugih železnih predmetov in žebljev bronast novec ( Odlomki ploščatega železnega predmeta z zakovico. Vel. 3,2 × –G1255), deli keramičnega posodja (G1256–G1260) in G1261). 2,4 cm, db. 0,4–0,6 cm. Dimenzije grobne jame: 1,30 m × 0,76 m, globina 0,30 m. 1239 SE 4026, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6223a Datacija: prva polovica 2. stoletja. Odlomki krožnega železnega okova. Vel. 1,2 × 2,0 cm, db. Kostni ostanki 0,2 cm. : SE 4026 – teža: 12,37 g (lobanja – 2,42 g, 12 Barva: temno modra do bela. Drugo: živalske kosti. Železna votla paličica. Pr. 0,2 cm, ohr. dl. 3,4 cm. mm; dolge kosti – 1,06 g, 11 mm; nedoločljivo – 8,89 g, 10 mm). 1240 SE 4026, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6771 1241 SE 4026, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6722 Izvihano in sploščeno ustje in del vratu balzamarija. Pr. u. M 1 : 20 3,6 cm, ohr. v. 1,2 cm. PN 6088 1242 SE 4026, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6230, PN 5818, PN 6225 4025 Deteljasto ustje in del vratu steklenega vrča. Vel. u. 5,8 × 6,0 cm, A ohr. v. 5,2 cm. 1243 SE 4026, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6725 3751 Keramika tankih sten. Odlomek dna in ostenja bikonične sko- delice. Na enem odlomku je na notranji strani viden ostanek B korodiranega železnega predmeta. F: KTS2. B: svetlo siva. Pr. d. A B 6,0 cm, nv. pr. 7,8 cm, ohr. v. 3,3 cm. 149,31 1244 SE 4026, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6724 4026 Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja in vratu finega lonca. Notranja stran ustja je profilirana. Del ustja je ožgan. F: N2. B: lisasta, svetlo rdeča do temno siva. Pr. u. 6,8 cm, ohr. v. 3,5 cm. 1245 SE 4026, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6723 Fina keramika. Del krožnika, ustje z ostenjem in delom dna (oblika K 1). Močno fragmentiran. Rdeč premaz je ohranjen na notranji površini in zunanjem robu. Ožgan. F: NK1. B: lisasta, svetlo rdeča do močno oranžna. Pr. u. 24,0 cm, pr. d. 18,0 cm, v. 4,8 cm. 580 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 105, merilo 1 : 2. 581 1246 SE 4026, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6214 1250 SE 4024, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, OBD FLO Fina keramika. Del krožnika z navznoter odebeljenim ustjem 1410–2 (oblika K 2). Rdeč premaz je ohranjen na notranji površini in Železna paličica ovalnega preseka. Korodirana. Š. 0,6 cm, ohr. zunanjem robu. F: NK1. B: svetlo rdeča. Pr. u. 24,8 cm, pr. d. dl. 2,3 cm. 19,6 cm, v. 2,5 cm. 1251 SE 4024, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, OBD FLO 1410–1 Fina keramika. Odlomek ostenja z delom ročaja posode. F: N2. B: svetlo rjava. Vel. 3,0 × 2,6 cm. 1252 SE 3751, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6217 Zložljiv nož ali britev (?) z železnim rezilom in koščenim roča- jem v obliki figurice – grifona. Figurica ima prednji del glave 1247 SE 4026, SE 3751, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, odlomljen. Dl. rezila 4,6 cm, š. rezila 1,4 cm, v. figurice 4,5 cm, PN 6224 db. 1,1 cm. Oljenka. Odlomki pečatne oljenke, tip Loeschcke X. Na dnu je žig OCTAVI, pod žigom pa venec s tenijo. Poškodovana v 1253 SE 3751, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6218 ognju. F: O2. B: lisasta, od rjave do sive. Dl. 10,9 cm, š. 4,5 cm, Odlomek železnega rezila. Vel. 2,6 × 2,4 cm, db. 0,2 cm. v. 3,9 cm. 1254 SE 3751, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6216 1248 Odlomek železnega žeblja s ploščato krožno glavico in trnom SE 4024, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, OBD FLO krožnega preseka. Pr. gl. 1,2 cm, pr. tr. 0,6 cm, ohr. dl. 5,8 cm. 1410–4 Zvit trn železnega žeblja nepravilnega kvadratnega preseka. 1255 SE 3751, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6220 Korodiran. Š. 0,5 cm, ohr. dl. 2,2 cm. Odlomek železnega okova z zakovico. Ohr. dl. 4,2 cm, š. 3,8 cm, 1249 db. z zakovico 1,4 cm. SE 4024, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, OBD FLO 1410–3 Trn železnega žeblja nepravilnega kvadratnega preseka. Koro- diran. Š. 0,4 cm, ohr. dl. 2,0 cm. 582 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 105, merilo 1 : 2. 583 1256 SE 3751, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, OBD 3751–6 1260 SE 3751, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, OBD 3751–3 Keramika tankih sten. Odlomek navpičnega ustja in ostenja čaše Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja in vratu lonca. Na (KTS O2.3). Na zunanji površini so sledi rdečega premaza. Na robu ustja je plitva kanelura. Rob ustja je ožgan. F: KK5. B: svetlo ostenju so slabo vidne sledi dodelave, morda okras kanelur (?). rjava. Pr. u. 14,0 cm, ohr. v. 2,2 cm. 7,0 cm, ohr. v. 1,8 cm. Odlomek je ožgan. F: KTS18. B: svetlo siva do svetlo rjava. Pr. u. 1261 SE 3751, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, PN 6215 Novec: Hadrianus/As/kovan126–127/Rom/RIC 881/A2/PMBr 1257 SE 3751, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, OBD 3751–4 1857/t. 10,61 g, pr. 26,5 mm. Keramika tankih sten. Odlomek kratkega izvihanega ustja in V SE 4026 so se nahajali še: korodirana kosa železnih pred-ostenja čaše (KTS O1.1). Na zunanji in notranji površini je de-metov (PN 6227 – 16 g, PN 6219 – 0,5 g), drobci amorfnega loma ohranjen temno siv premaz. Na ostenju pas peresnega korodiranega železa (10 g), drobci stekla (0,5 g), odlomki ope-okrasa. F: KTS1. B: siva. Pr. u. 4,0 cm, ohr. v. 1,8 cm. ke (15 g), odlomki keramike (29 g) in koščki apnenca (22 g), v 1258 SE 3751, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, OBD 3751–1 grobni konstrukciji pa opečnati tlakovec (PN 6088). V SE 4024 Keramika tankih sten. Odlomek dna in ostenja čaše. Na zunanji so se nahajali drobci stekla (1 g), v SE 3751 pa odlomki in drobci in notranji površini je deloma ohranjen temno siv premaz. Na keramike (320 g) ter drobci stekla (3 g). ostenju pas peresnega okrasa. F: KTS1. B: siva. Pr. d. 3,4 cm, ohr. v. 1,8 cm. 1259 SE 3751, grob 105, sek. XXII, kv. B/30, OBD 3751–2 Fina keramika. Odlomek dna in ostenja krožnika. Na notranji površini so sledovi rdečega premaza. F: NK1. B: rdeče rumena. Pr. d. 20,0 cm, ohr. v. 3,0 cm. 584 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 105, merilo 1 : 2. 585 Grob 106 – SE 3686/SE 3687, sek. XXI, kv. B–C/25 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3686) ovalne tlorisne oblike, rahlo po- ševnih sten in ravnega dna, je bila vkopana v geološko osnovo. A Zapolnjena je bila z rjavo zbito ilovico (10YR 4/3), s koščki oglja in nekaj kosti ter drobci keramike (SE 3687). V SE 3687 so se nahajali drobci keramike (2 g) in kamnit odbitek (1 g). B Dimenzije grobne jame: 0,60 m × 0,41 m, globina 0,06 m. Datacija A B : /. 149,36 Kostni ostanki: SE 3687 – teža: nedoločljivo – 0,12 g, 12 mm. 3687 3686 Opis: nekaj zelo drobnih, nedoločljivih odlomkov. Prepoznavna je le krona mlečnega spodnjega sekalca, ki je razvita do ¾. Ne izgleda sežgana. Otrok, star 0 mesecev ± 2 tedna. Grobni inventar V SE 3687 so se nahajali drobci keramike (2 g) in kamnit odbi- tek (1 g). 586 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 107 – SE 3688/SE 3689, sek. XXI, kv. C/25 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), po- kop nedefiniran. Opis: grobna jama (SE 3688) pravokotno-kvadratne tlorisne oblike, poševnih sten in ravnega dna, je bila vkopana v geolo- ško osnovo. Jama se je naslanjala na vzhodno steno skeletnega groba 109, ki je bil vkopan globlje. Verjetno sta bila grob 109 in grob 107 vkopana istočasno ali pa je grob 107 nekoliko mlajši. V grobno jamo je bila položena žganina z žganimi kostmi, pome- šana s zelo temno sivo rjavo (10YR 3/2) zbito ilovico (SE 3689). V grob so bili pridani bronast novec (G1268), del korodirane- ga železnega predmeta, odlomki stekla, verjetno balzamarija (G1262) in odlomki keramičnega posodja (G1263–G1267). GR 109 Dimenzije grobne jame B : 0,73 m × 0,60 m, globina 0,20 m. Datacija: sredina do druga polovica 2. stoletja. Kostni ostanki: SE 3889 – teža: nedoločljivo – 0,95 g, 10 mm. Barva: temno modra do bela. Opis: drobni, nedoločljivi odlomki. Preslaba ohranjenost za ocene. GR 107 A 149,49 A B 3689 3693 3688 3692 587 Grobni inventar 1265 SE 3689, grob 107, sek. XXI, kv. C/25, PN 6562 1262 Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja sklede. Na zunanji stra- SE 3689, grob 107, sek. XXI, kv. C/25, PN 6033 ni pod ustjem je pas peresnega okrasa. Odlomek je ožgan. Ni Balzamarij s cevasto zapognjenim ustjem in kroglastim tru - originalne površine. F: N3. B: svetlo siva. Vel. 2,7 × 4,0 cm. pom, dno je rahlo vboklo. Dekolorirano steklo. Pr. u. 2,9 cm, pr. d. 3,6 cm, v. 8,2 cm. 1266 SE 3689, grob 107, sek. XXI, kv. C/25, PN 6721 Fina keramika. Odlomek ustja sklede (?). Na notranji površini je 1263 ohranjen rdeč premaz. F: N2a. B: svetlo rdeča. Vel. 1,6 × 2,4 cm. SE 3689, grob 107, sek. XXI, kv. C/25, PN 6564 Fina keramika. Odlomek odebeljenega ustja, vratu in ostenja 1267 SE 3689, grob 107, sek. XXI, kv. C/25, PN 6561 finega lonca (oblika FL 5). F: N2. B: svetlo rdeča. Pr. u. 10,0 cm, Groba keramika. Odlomek dna in dela ostenja lonca, okraše- ohr. v. 3,0 cm. nega z metličenjem. Prežgan. F: KK3. B: zunanja svetlo rjava, 1264 notranja temno siva. Pr. d. 8,8 cm, ohr. v. 2,5 cm. SE 3689, grob 107, sek. XXI, kv. C/25, PN 6563 Fina keramika. Odlomek navzven odebeljenega ustja in del 1268 SE 3689, grob 107, sek. XXI, kv. C/25, PN 6034 ostenja sklede (oblika S 8). Na notranji površini in zunanjem Novec: /(Antoninus Pius)/As/kovan 138/Rom/RIC 2745 A1/ robu ustja so ohranjeni ostanki rdečega premaza. Pod ustjem PMBr. T. 12,11 g, dim. 27,5 × 28,5 × 4,04 mm, pol. peč.: 6, dobro je na zunanji strani širša kanelura. Odlomek je delno ožgan. F: ohranjen. N2a. B: svetlo rjava. Pr. u. 17,8 cm, ohr. v. 4,0 cm. V SE 3689 so se nahajali še: odlomek korodiranega železne- ga predmeta PN 6035 (18 g), drobni kamniti odbitki (0,5 g) in drobci keramike (3 g). 588 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 107, merilo 1 : 2. 589 Grob 108 – SE 3690/SE 3691, sek. XXI, kv. C/25–26 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3690) ovalne tlorisne oblike, rahlo po- ševnih sten in ravnega dna, je bila vkopana v geološko osnovo. A V grobni jami je na hrbtu ležal skelet, v smeri vzhod–zahod, z glavo na vzhodu (slabše ohranjen). Grobna jama je bila zapol- njena s trdo zbito temno sivo rjavo (10YR 3/2) ilovico (SE 3691). V grob so bili pridani bronast novec (G1272), lociran na desni ključnici, in odlomki keramičnega posodja (G1269–G1271). Dimenzije grobne jame: 1,51 m × 0,80 m, globina 0,17 m. Datacija: druga polovica 2. stoletja. B Kostni ostanki: SE 3690 – lobanja: skoraj povsem ohranjena lobanja, predvsem desna stran, vendar je zlepljena s strnjeno A B zemljino. Odstranjevanje zemljine bi popolnoma uničilo kosti. 149,31 Prepoznavni sta desni strani obeh čeljustnic. Od zob so vidni vsi desni zobje, drugi kočnik je še v zobnici. Zgornji prvi se- 3691 kalec ima odprto korenino. Vretenca in rebra: manjši odlomki 3690 reber in vretenc, povsem zlepljeni s strnjeno zemljino. Dolge kosti: močno poškodovana debla dolgih kosti. Ocena starosti in spola: na osnovi razvitosti zob gre za 8,5 do 9,5 leta starega otroka, spol ni določljiv. Patologija in posebnosti: na zobeh so vidne prečne linije, ki kažejo na linearno hipoplazijo sklenine. SE 3691 – teža: nedoločljivo – 1,16 g, 4 mm. Barva: temno mo- dra do bela. Drugo: živalske kosti. Opis: nesežgane živalske kosti in zelo drobni, nedoločljivi od- lomki sežganih kosti. Grobni inventar 1269 SE 3691, grob 108, sek. XXI, kv. C/25–26, PN 6566 Fina keramika. Odlomek ustja in del ostenja keramične čaše (oblika Č 7.2). Zunanja in notranja površina sta premazani z rdečim premazom. Pod robom ustja sta na zunanji strani dve vzporedni kaneluri. F: N2a. B: svetlo rdeča. Pr. u. 6,0 cm, ohr. v. 3,1 cm. 1270 SE 3691, grob 108, sek. XXI, kv. C/25–26, PN 6720 Fina keramika. Odlomka ostenja finega lonca (oblika FL 5). Na zunanji površini je ohranjen rdeč premaz. Rame je okrašeno s štirimi vzporednimi kanelurami. F: N2a. B: svetlo rdeča/roza. Nv. pr. 11,6 cm, ohr. v. 7,0 cm. 1271 SE 3691, grob 108, sek. XXI, kv. C/25–26, PN 6565 Fina keramika. Odlomek navznoter odebeljenega ustja in oste- nja krožnika (oblika K 2). Na notranji površini in zunanjem robu ustja je ohranjen rdeč premaz. F: NK1. B: svetlo rjava. Pr. u. 15,0 cm, ohr. v. 2,8 cm. 1272 SE 3691, grob 108, sek. XXI, kv. C/25–26, PN 6038 Novec: M. Aurelius/As/kovan 166–167/Rom/RIC 950/PMBr 1823, t. 6,7 g, pr. 24,5 mm. V SE 3691 so se nahajali drobci keramike (88 g), drobci stekla (0,3 g) in kamnite luske (0,7 g). 590 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 108, merilo 1 : 2. 591 Grob 109 – SE 3692/SE 3693, sek. XXI, kv. C/24 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), dvojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3692) pravokotne tlorisne oblike z rahlo poševnimi stenami in rahlo poševnim dnom je bila vkopana v geološko osnovo. V zgornjem zahodnem delu je grob 109 mejil z žarnim grobom 107, meja med njima pa je bila neja- GR 109 sna. V grob je bil položen skelet (slabše ohranjen). Skelet je ležal na hrbtu, v smeri sever–jug, z glavo na jugu. Grobno jamo je zapolnjevala temno sivo rjava (10YR 3/2), zbita, trda ilovica (SE 3693). V grob so bili pridani bronast novec (G1275) in od- lomki keramike (G1273–G1274). Dimenzije grobne jame: 1,93 m × 0,92 m, globina 0,28 m. B Datacija: 2. stoletje. Kostni ostanki: SE 3693 – teža: nedoločljivo – 2,61 g, 16 mm. Barva: temno modra do bela. Opis: nekaj drobnih, sežganih odlomkov in nekaj nesežganih odlomkov morda lobanje. GR 107 SE 3692 – lobanja: ohranjena lobanja z zgornjo čeljustnico. Prisoten je tretji kočnik, ki je še v zobnici. Poleg tega so vidni desni drugi sekalec, podočnik, ličnika in prva dva kočnika, leva podočnika in kočnika. Spodaj so ohranjeni en prvi in dva druga kočnika. Poleg je čeljustnica, ki ne sodi k lobanji. Od zob so ohranjeni mlečni prvi in drugi kočnik, desna stalna sekalca in A desni podočnik, levi stalni kočnik. V čeljustnici so vidni desna 149,49 A B stalna prvi in drugi podočnik ter levi drugi podočnik, ki so pod mlečnimi zobmi. Dolge kosti: poškodovani odlomki dolgih kosti, ki so zlepljeni 3689 z zemljino. Ocena starosti in spola: glede na razvitost zob gre 3688 3692 3693 za dva otroka, eden je star 14,5–15,5 let, drugi pa 9,5–10,5 leta. Grobni inventar 1273 SE 3693, grob 109, sek. XXI, kv. C/24, PN 6568 Fina keramika. Odlomek prstanastega dna in dela ostenja skle- de. Na zunanji in notranji površini so vidni ostanki rdečega pre- maza. F: N2. B: svetlo rdeča/roza. Pr. d. 7,8 cm, ohr. v. 3,5 cm. 1274 SE 3693, grob 109, sek. XXI, kv. C/24, PN 6567 Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja in ostenja lonca (oblika L 1.2). Zunanja površina je okrašena z metličenjem. F: KK1. B: temno siva. Vel. 3,2 × 3,0 cm, vel. 2,3 × 3,4 cm. 1275 SE 3693, grob 109, sek. XXI, kv. C/24, PN 6037 Novec: Traianus/As/kovan 98–117/Rom/RIC?/PMBr 1825, dolo- čitev po portretu, t. 9,87 g, vel. 27,5 × 26,5 mm. V SE 3693 so se nahajali še: drobec stekla (1 g), drobci keramike in ožgane gline (73 g) ter kamniti odbitki (3 g). 592 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 109, merilo 1 : 2. 593 Grob 110 – SE 4109/SE 4110, sek. XXIII, kv. C/32 Grob 111 – SE 4111/SE 4112, sek. XXIII, kv. C/31233 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), po- Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), po- kop nedefiniran. kop nedefiniran. Opis: grobna jama (SE 4109) nepravilne ovalne tlorisne oblike Opis: vkop grobne jame (SE 4111) nepravilne ovalne tlorisne in zaobljenih sten ter dna, je bila vkopana v geološko osno- oblike je bil zapolnjen z rjavo ilovico (SE 4112), premešano z in- vo. Zapolnjena je bila z zbito, trdno, temno sivo rjavo ilovico tenzivno žganino, pomešano s peskom in manjšimi ter srednje z žganino in žganimi kostmi (SE 4010). Zgornji del groba je bil velikimi prodniki in kamni, velikosti do 10 × 5 cm. V SE 4112 so poškodovan s strojnim izkopom. Ohranjena globina je znašala se nahajali drobci keramike (6 g) in drobec stekla (0,1 g). le 0,06 m. Dimenzije grobne jame: 2,20 m × 1,05 m, globina ni bila Dimenzije grobne jame: 0,40 m × 0,28 m, ohr. globina 0,06 cm. določena. Datacija: /. Datacija: /. Kostni ostanki: SE 4110 – teža: nedoločljivo – 1,15 g, 7 mm. Bar- Kostni ostanki: SE 4112 – teža: nedoločljivo – 0,55 g, 0,5 mm. va: temno modra do bela. Barva: temno modra do bela. Opis: preslaba ohranjenost za ocene. Opis: drobni, nedoločljivi odlomki, preslaba ohranjenost za Brez najdb. ocene. M 1 : 20 4110 4109 Grobni inventar V SE 4112 so se nahajali drobci keramike (6 g) in drobec stekla (0,1 g). 233  Ni izrisan na načrtu. 594 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 112 – SE 3694/SE 3695, SE 3698, sek. XXI, kv. C/23 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3694) pravokotne tlorisne oblike, A rahlo poševnih sten in zaobljenega dna, je bila vkopa- na v geološko osnovo. V grobni jami je na hrbtu v smeri vzhod–zahod, z glavo na vzhodu, ležal skelet (slabše ohra- njen). Jama je bila zapolnjena s temno sivo rjavo (10YR 3/2) zbito ilovico (SE 3695). Pod glavo je bila zaznana ovalna plast črne zbite žganine, premešana z ilovico, db. 0,05 m (SE 3698). Nad glavo skeleta je ležala keramična posoda (G1285), pod glavo pa 38 steklenih in gagatnih jagod raz- ličnih oblik (podolgovatih, okroglih, valjastih) ter barv (mo- G1286 dre, rdeče, temno zelene, brezbarvne), ki so bile nanizane na tanko bronasto žičko v ogrlico (G1276–G1283). V zgor- njem polnilu groba (SE 3695) sta bila priložena še keramič- na oljenka (G1286) in bronast novec (G1287). V žganini B SE 3698 so se nahajale še steklene in gagatne jagode, prav G1284 tako različnih oblik ( G1288 – G1295 ). Dimenzije grobne jame: 1,81 m × 0,87 m, globina A  0,33 m. 149,00 Datacija: sredina oziroma druga polovica 2. stoletja. Kostni ostanki 3695 : SE 3695 – teža: 2,73 g (lobanja – 0,13 g; dolge kosti – 0,71 g). Drugo: živalske kosti. Opis: majhni in tanki odlomki. Prepoznati je nekaj od- lomkov lobanje in dolgih kosti ter korenin zob. Vsi odlomki so videti otroški, morda gre za dojenčka ali majhnega otroka. SE 3694 – lobanja: zelo poškodovani odlomki lobanje, povsem zlepljeni s strnjeno zemljino. Prisotnih je nekaj zob, zgornji de- sni prvi sekalec, podočnik, ličnika in prva dva kočnika, levi prvi sekalec in prva dva kočnika. Spodaj so ohranjeni: levi prvi in drugi sekalec, podočnika, desni drugi ličnik. Poleg je zelo po- škodovan prvi kočnik. Odlomek levega dela spodnje čeljustnice kaže, da sta ličnika in morda prvi kočnik izpadli pred smrtjo, zobnici sta povsem zaraščeni. Grizne površine zob so izrazi- to obrabljene, predvsem zgornji sekalec in spodnji podočnik. Dolge kosti: odlomki debel dolgih kosti. Ocena starosti in spola: glede na razvitost in obrabo zob gre za zrelo ali starejšo od- raslo osebo. Rastlinski ostanki: SE 3695 – oglje: javor (Acer sp.). 595 Grobni inventar 1287 SE 3695, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6043 1276 Novec: Hadrianus/As/kovan 117–138/Rom/RIC?/PMBr 1818, do- SE 3695, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6457 ločitev po portretu, t. 5,97 g, pr. 26 mm. Odlomek bronaste žičke z zanko okroglega preseka. Pr. 0,18 cm, ohr. dl. 0,4 cm. 1288 SE 3698, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6347 1277 Dve podolgovati, v sredini odebeljeni jagodi iz rdečega stekla. SE 3695, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6719b Ena je narisana. Pr. 0,4 cm, dl. 1,0 cm. Del zašiljene bronaste žičke, na kateri so nanizane jagode (PN 6719a) krožnega preseka. Pr. 0,1 cm, ohr. dl. 0,3 cm. 1289 SE 3698, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6452 1278 Podolgovata, v sredini odebeljena steklena jagoda iz svetlo SE 3695, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6325 modrega stekla. Pr. 0,4 cm, dl. 1,0 cm. Trojna steklena jagoda z zlato folijo iz dekoloriranega stekla. Pr. 0,35 cm, dl. 0,6 cm. 1290 SE 3698, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6451 1279 Steklena jagoda pravokotnega preseka iz svetlo modrega ste- SE 3695, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6327 kla. Pr. 0,4 cm, dl. 0,5 cm. Dve dvojni stekleni jagodi z zlato folijo iz dekoloriranega stekla. Pr. 0,35 cm, dl. 0,4 cm. 1291 SE 3698, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6348 1280 Okrogla steklena jagoda iz temno modrega stekla. Pr. 0,6 cm, SE 3695, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6326 dl. 0,3 cm. Miniaturna okrogla jagoda z zlato folijo iz dekoloriranega ste - kla. Pr. 0,3 cm, dl. 0,2 cm. 1292 SE 3698, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6350 1281 Okrogla steklena jagoda iz temno modrega stekla. Pr. 0,5 cm, SE 3695, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6329 dl. 0,4 cm. Petnajst v celoti oziroma deloma ohranjenih steklenih jagod različnih oblik in dimenzij. Svetlo modro steklo. Tri izrisane. A) 1293 SE 3698, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6453 pr. 0,3 cm, dl. 0,4 cm, b) pr. 0,3 cm, dl. 0,4 cm, c) pr. 0,5 cm, dl. Okrogla steklena jagoda iz temno modrega stekla. Pr. 0,45 cm, 0,6 cm. dl. 0,4 cm. 1282 SE 3695, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6328 1294 SE 3698, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6349 Pet miniaturnih okroglih steklenih jagod iz temno modrega ste- Šest okroglih steklenih jagod iz temno zelenega stekla. Ena je kla. Ena je izrisana. Pr. 0,6 cm, dl. 0,3 cm. narisana. Pr. 0,4 cm, dl. 0,2 cm. 1283 SE 3695, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6719a 1295 SE 3698, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6454 Valjasta gagatna jagoda. Pr. 0,4 cm, dl. 1,2 cm. Podolgovata, v sredini odebeljena jagoda iz gagata. Pr. 0,45 cm, 1284 dl. 1,3 cm. SE 3695, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6036 Fina keramika. Prstanasto dno posode. F: N6. B: notranja povr- V SE 3695 so se nahajali še: drobci bronaste žičke PN 6456 (0,1 šina je rjava, zunanja pa temno siva. Pr. d. 5,9 cm, ohr. v. 0,9 cm. g) in PN 6455 (0,1 g), odlomki in drobci keramike (11 g), luska 1285 kamnitega odbitka (1 g), amorfni drobci železa (2 g) in posa- SE 3695, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6554 mezni drobci kamene strele ter drobec stekla (0,8 g). Groba keramika. Odlomek ustja, kratkega vratu, ostenja in dna čaše (oblika Č 5.2). Prežgan. F: KK2. B: črna. Pr. u. 9,2 cm, pr. d. 7,2 cm, rek. v. 15,0 cm. 1286 SE 3695, grob 112, sek. XXI, kv. C/23, PN 6041 Pečatna oljenka, tip Loeschcke X. Na dnu je odtis koncentrič- nega kroga in diska. F: O3. B: oranžna. Dl. 7,2 cm, š. 4,8 cm, v. 2,6 cm. 596 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 112, merilo 1 : 2. 597 Grob 113 – SE 3696/SE 3697, sek. XXI, kv. B/23 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), enojen pokop. A Opis: manjša grobna jama (SE 3696) kvadratne tlorisne oblike in ravnega dna je bila vkopana v geološko osnovo. V njej je na hrbtu, v smeri vzhod–zahod, z glavo na vzhodu ležal zelo slabo ohranjen skelet otroka. Grobna jama je bila zapolnjena z rjavo (SE 10YR 4/3) zbito ilovico (SE 3697), z odlomki keramike (G1296–G1297). Dimenzije grobne jame: 0,78 m × 0,66 m, globina 0,13 m. B Datacija: /. A B Kostni ostanki: SE 3696 – lobanja: zelo poškodovana lobanja, 3697 149,11 nekaj odlomkov in zob. Prepoznavni so: prvi mlečni kočnik, 3696 druga sekalca, krone stalnih zgornjih prvih sekalcev in krona morda spodnjega sekalca. Ocena starosti in spola: glede na razvitost zob gre za otroka, starega 10,5 meseca do 1,5 leta. Grobni inventar 1296 SE 3697, grob 113, sek. XXI, kv. B/23, PN 6569 Fina keramika. Odlomek uvihanega ustja krožnika (oblika K 3). Na notranji površini in na zunanjem robu so ohranjeni ostanki rdečega premaza. Močno ožgano. F: NK1. B: lisasta, roza do svetlo siva. Vel. 3,0 × 3,5 cm. 1297 SE 3697, grob 113, sek. XXI, kv. B/23, PN 6570 Fina keramika. Odlomek odebeljenega uvihanega ustja krožni- ka (oblika K 3). Na notranji površini so ohranjene sledi rdečega premaza. Ožgan. F: NK1. B: lisasta, svetlo rjava do siva, prelom črn. Vel. 1,9 × 2,8 cm. V SE 3697 so se nahajali še manjši odlomki opeke (5 g) in ke- ramike (7 g). Grob 113, merilo 1 : 2. 598 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 114 – SE 4029/SE 4030, sek. XXII, kv. A/27 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), po- kop ni definiran. A Opis: grobna jama (SE 4029) okrogle tlorisne oblike, vertikalnih sten in U-preseka je bila vkopana v geološko osnovo. Zapolnje- na je bila z zbito rjavo ilovico, pomešano z žganino (SE 4030), v kateri so se nahajali deli železnih predmetov (G1298–G1299) in odlomek keramike (G1300). Dimenzije grobne jame B : 0,96 m × 0,82 m, globina 0,27 m. Datacija: /. Kostni ostanki A B : SE 4030 – nesežgane živalske kosti, poleg nekaj manjših, nedoločljivih odlomkov sežganih kosti. 149,53 Živalski ostanki: SE 4030 – Equus caballus (1 frg. – dens sup.). 4030 4029 Grobni inventar 1298 SE 4030, grob 114, sek. XXII, kv. A/27, PN 6769 Korodiran železen žebljiček s stožčasto glavico. Pr. gl. 1,2 cm, dl. 1,4 cm. 1299 SE 4030, grob 114, sek. XXII, kv. A/27, PN 6781 Korodirana železna ploščica pravokotnega preseka. Vel. 2,4 × 1,2 cm, db. 0,2 cm. 1300 SE 4030, grob 114, sek. XXII, kv. A/27, PN 6718 Fina keramika. Odlomek ostenja sklede. Na notranji in zuna- nji površini je ohranjen oranžen premaz. Ostenje je okrašeno s pečatnim okrasom in okrasom koleščka. Ožgana. F: N2a. B: oranžna do siva. Vel. 5,3 × 4,5 cm. V SE 4030 so se nahajali še: amorfni koščki železa (7 g), kamniti odbitki (16 g), drobci kamene strele (1 g), odlomki keramike in drobci ožgane gline (161 g). Grob 114, merilo 1 : 2. 599 Grob 115 – SE 4031/SE 4032, sek. XXII, kv. A/27 M 1 : 20 A Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 4031) nepravilne krožne oblike, skoraj ravnih vertikalnih sten in globokega U-preseka, je bila vkopana v geološko osnovo. Zapolnjena je bila z zbito rjavo ilovico z žganino (SE 4032), v katero so bili pridani posameznimi odlom- ki keramičnega posodja (G1301) ter kamnit odbitek (G1302). B Dimenzije grobne jame: 0,91 m × 0,85 m, globina 0,29 m. Datacija A B : /. 149,52 Kostni ostanki: SE 4032 – teža: 59,56 g (lobanja – 1,78 g, 22 mm; rebra – 1,22 g, 24 mm; dolge kosti – 19,44 g, 28 mm; 4032 nedoločljivo – 37,12 g, 17 mm). Barva: temno modra do bela. 4031 Opis: nekaj prepoznavnih odlomkov lobanje in dolgih kosti, ki ki je povsem razvit. Kosti so precej gracilne. Ni jasno, ali gre Grobni inventar izgledajo povsem razvito. Poleg je tudi del korenine kočnika, za starejšega otroka/najstnika ali odraslo osebo. Gre za osebo, 1301 SE 4032, grob 115, sek. XXII, kv. A27, PN 6717 starejšo od 12 let. Fina keramika. Odlomek stanjšanega ustja in del ostenja sklede Živalski ostanki: (oblika S 4). Na notranji površini so ohranjeni ostanki premaza. SE 4032 - Sus sp. (1 frg. – dens) . Pod ustjem je na zunanji strani vodoravna kanelura. Posoda je ožgana. F: N2a. B: lisasta, siva do svetlo rjava. Pr. u. 22,0 cm, ohr. v. 3,4 cm. 1302 SE 4032, grob 115, sek. XXII, kv. A27, PN 6768 Kamnito orodje iz sivega kremena. Praskalo na klini z izjedo. Retuše so vidne na lateralnih robovih in na distalnem delu. Dl. 2,6 cm, š. 2,0 cm, db. 0,8 cm. V SE 4032 so se nahajali še: deli kamnitih odbitkov (5 g), drobci stekla (1 g), amorfni koščki železa (32 g), odlomki keramike ter ožgane gline (76 g). Grob 115, merilo 1 : 2. 600 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 116 – SE 4033/SE 4034, sek. XXII, kv. A–B/28 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), enojen pokop. Opis: manjša grobna jama (SE 4033) nepravilne ovalne tlorisne 4034 oblike in nepravilnega U-preseka vkopana v geološko osno- vo, je ležala zahodno, zunaj ob grobni parceli C. Grob je bil zaradi strojnega izkopa močno poškodovan. V grobu je ležal skelet otroka, kot pridatek pa sta bila najdena del železnega predmeta in odlomek keramike (G1303). Grobna jama je bila 4033 zapolnjena s sivo rjavo ilovico (SE 4034). Dimenzije grobne jame: 0,95 m × 0,53 m, globina 0,10 m. Datacija: /. Kostni ostanki: SE 4034 – teža: nedoločljivo – 1,54 g. Barva: temno modra do bela. Opis: majhni, nedoločljivi odlomki, premešani sežgani in nese- Grobni inventar žgani, prevladujejo slednji. Med nesežganimi odlomki je tudi zgornji drugi mlečni kočnik s korenino z odprtimi vršiči. Gre 1303 SE 4034, grob 116, sek. XXII, kv. A/28, PN 6716 za otroka, starega 2,5 leta ± 1 leto. SE 4034 - lobanja: manjši Fina keramika. Odlomek ostenja posode z okrasom vzporednih odlomki lobanje, večinoma zlepljeni z zemljino. Prepoznavni so linij koleščka. F: N6. B: siva. Nv. pr. 8,4 cm, ohr. 1,8 cm. odlomki zgornje čeljustnice z mlečnim prvim sekalcem, pod- V SE 4034 so se nahajali še: odlomek železnega predmeta (8 g) očnikom, prvim kočnikom in stalnim prvim kočnikom. Spodnja (PN 6229), drobec jantarja (0,3 g), odlomki keramike (22 g), dva čeljustnica je poškodovana, a ohranjena. Prepoznavni so mleč- kamnita odbitka (1 g) in drobci apnenca s fosilnimi ostanki (5 g). ni desni drugi sekalec, podočnik, prva dva kočnika in krone stalnega prvega sekalca, ki je še v zobnici. Prav tako je v zobnici še del krone prvega kočnika, vidni so levi mlečni prvi in drugi sekalec, podočnik, prva dva kočnika. V zobnici sta vidna stalni prvi sekalec in prvi kočnik. Vretenca: nekaj odlomkov vretenc, prepoznati je dva loka in dve telesi. Rebra: nekaj zelo majh- nih odlomkov. Dolge kosti: odlomki debel dolgih kosti. Ocena starosti in spola: Glede na razvitost zob gre za otroka, starega 2,5–3,5 leta. Grob 116, merilo 1 : 2. 601 Grob 117 – SE 4035/SE 4036, sek. XXII, kv. A/28 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 4035) ovalne tlorisne oblike in U-pre- seka, je bila vkopana v geološko osnovo. Ležala je na zahodni zunanji strani grobne parcele C. Grob je bil s strojnim posegom skoraj v celoti odstranjen, zato originalne dimenzije groba niso A B znane. Grobna jama je bila zapolnjena s temnejšo rjavo ilovico (SE 4036), ohranjeni so bili le pridatki odlomkov keramičnega G1305 posodja (G1305–G1306) in stekla (G1304). Dimenzije grobne jame: ohr. velikost 1,1 m × 0,57 m, ohr. glo- bina 0,04 m. Datacija: /. A B Kostni ostanki: SE 4036 – teža: nedoločljivo – 0,92 g, < 5 mm. 4036 Barva: temno modra do bela. 4035 Opis: preslaba ohranjenost za ocene. Grobni inventar 1304 SE 4036, grob 117, sek. XXII, kv. A/28, PN 6238 Odlomek stekla z vrezanim rastlinskim okrasom (vejica). Deko- lorirano steklo. Vel. 3,0 × 3,5 cm. 1305 SE 4036, grob 117, sek. XXII, kv. A/28, PN 6228 Fina keramika. Odlomek prstanastega dna vrča ali finega lonca. F: N2. B: oranžna. Pr. d. 8,0 cm, ohr. v. 3,2 cm. 1306 SE 4036, grob 117, sek. XXII, kv. A/28, PN 6767 Groba keramika. Odlomek dna in ostenja lonca. Površina je ož- gana. F: KK1. B: površina je rjava, prelom pa črn. Pr. d. 7,8 cm, ohr. v. 1,6 cm. V SE 4036 so se nahajali še drobci stekla (0,5 g) in odlomki keramike (30 g). 602 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 117, merilo 1 : 2. 603 Grob 119 – SE 4042/SE 4043, sek. XXII, kv. B/27 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), po- kop ni definiran. Opis: grobna jama (SE 4042) kvadratne tlorisne oblike in ne- A pravilnega U-preseka je bila vkopana v geološko osnovo. Za-polnjena je bila s temno sivo rjavo zbito ilovico, pomešano s peskom, drobci oglja, žganino in ožgano glino (SE 4043). V grob so bili pridani deli keramičnih posod (G1308–G1309) in železni žebelj (G1307). B Dimenzije grobne jame: 0,82 m × 0,80 m, globina 0,11 m. Datacija: 2. stoletje (?). Kostni ostanki: teža: 29,94 g (lobanja – 0,32 g, 0,9 mm; rebra – A B 0,84 g, 17 mm; dolge kosti – 4,67 g, 21 mm; nedoločljivo – 24,11 149,40 g, 14 mm). Barva: temno modra do bela. 4036 Opis: preslaba ohranjenost za ocene. 4035 Grobni inventar 1307 SE 4043, grob 119, sek. XXII, kv. B/27, PN 6766 Korodiran železen žebelj s ploščato glavico. Pr. gl. 1,2 cm, ohr. dl. 1,6 cm. 1308 SE 4043, grob 119, sek. XXII, kv. B/27, PN 6715 Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika (oblika K 1). Na notranji površini in zgornjemu robu zunanje je delno ohra- njen rdeč premaz. Odlomek je prežgan. F: NK1. B: lisasta, svetlo rdeča do črna. Pr. u. 18,2 cm, ohr. v. 2,7 cm. 1309 SE 4043, grob 119, sek. XXII, kv. B/27, PN 6231 Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja in ovalnega ostenja čaše (oblika Č 1.2). Na ramenu so tri vzporedne vrezane kane- lure. Odlomek je močno prežgan. F: KK4. B: lisasta, svetlo rjava. Pr. u. 6,0 cm, ohr. v. 8,4 cm. V SE 4043 so se nahajali še: več delov korodiranega železnega žeblja (PN 6232) in drobcev železa (34 g), odlomki keramike (109 g), kamniti odbitki (3 g), dva drobca brona (0,3 g) ter drob- ci stekla (2 g). 604 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 119, merilo 1 : 2. 605 Grob 120 – SE 4044/SE 4045, sek. XXII, kv. C/26–27 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), enojen pokop. Opis: velika grobna jama (SE 4044) pravokotne tlorisne oblike in U-preseka je bila vkopana v geološko osnovo. V njej je ležal slabo ohranjen skelet v smeri vzhod–zahod, z glavo na vzhodu. Grobna jama je bila zapolnjena s sivo rjavo zbito ilovico, pome- šano s peskom in kamni (SE 4045). V polnilu grobne jame so se nahajali železen žebelj (G1310), odlomek keramike (G1311) in bronast novec (G1312). Dimenzije grobne jame: 2,30 m × 0,90 m, globina 0,51 m. Datacija: 2. stoletje (?). Kostni ostanki: SE 4045 – lobanja: skoraj povsem ohranjena lo- banja, zlepljena s strnjeno zemljino. Vidna je zgornja čeljustnica z vsemi zobmi, vključno s tretjimi kočniki. Spodnja čeljustnica je poškodovana, vidni so trije kočniki, levi drugi sekalec, podočnik, prvi kočnik. Zobnice za drugi ličnik in prva dva kočnika so pov- sem zaraščene, zobje so izpadli pred smrtjo. Vretenca, rebra in ramenski obroč: odlomki vretenc, reber in ramenskega obroča. Kosti rok: razlomljene dolge kosti, kosti zapestja in dlani. Mede- nični obroč: odlomki obeh kolčnic. Kolčni vozel je globok. Kosti nog: razlomljene kosti nog. Slabo ohranjeni deli stopala. Ocena starosti in spola: glede na razvitost in morfološke značilnosti skeleta gre za odraslo osebo, morda moškega. M 1 : 20 A B A B 149,38 4045 4044 606 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grobni inventar 1310 SE 4045, grob 120, sek. XXII, kv. C/27, PN 6240 Večji železen žebelj s ploščato trapezasto glavico in trnom kro- žnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,4 cm, pr. tr. 0,8 cm, dl. 10,0 cm. 1311 SE 4045, grob 120, sek. XXII, kv. C/27, PN 6714 Fina keramika. Odlomek navzven odebeljenega ustja in ostenja čaše. Na zunanji površini so ohranjeni ostanki rdečega prema- za. Pod ustjem je plitva kanelura. F: N2a. B: svetlo rdeča. Vel. 1,6 × 1,4 cm. 1312 SE 4045, grob 120, sek. XXII, kv. C/27, PN 6239 Novec: Traianus/As/kovan 98–117/Rom/RIC?/PMBr 1855, dolo- čitev po portretu, t. 8,9 g, pr. 25,5 mm. V SE 4045 so se nahajali še: več amorfnih kosov železa (322 g), odlomki keramike (156,5 g), koščki kristala kamene strele (1 g), drobci stekla (1 g), koščki apnenca s fosilnimi ostanki (24 g) in kamniti odbitki (16 g). Grob 120, merilo 1 : 2. 607 Grob 121 – SE 4121/SE 4122, sek. XXIII, kv. D/35 Grobni inventar Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), 1313 SE 4122, grob 121, sek. XXIII, kv. D/35, PN 6049 enojen pokop (?). Bronasta enogumbasta fibula z lokom trikotnega preseka. Na Opis: grobna jama (SE 4121) ovalne tlorisne oblike in rahlo za-zaključku noge je profiliran gumb. Dl. 4,4 cm, š. 2,0 cm. obljenih sten ter dna je bila vkopana v geološko osnovo. Jama je bila zapolnjena z zbito, trdno, temno sivo rjavo ilovico (10YR 3/1) in žganino z žganimi kostmi (SE 4122). V polnilu grobne jame so bili najdeni deli keramičnih posod (G1314–G1315), zelo lepo ohranjena močno profilirana fibula (G1313) in bro- nast novec (G1316), kar kaže na to, da nista bila sežgana skupaj s pokojnikom. Dimenzije grobne jame 1314 SE 4122, grob 121, sek. XXIII, kv. D/35, PN 6302 : 1,25 m × 0,70 m, globina 0,25 m. Fina keramika. Jajčasta čaša z navpičnim zakrnelim ustjem Datacija : druga polovica 2. stoletja. (oblika Č 3). Na zunanji površini in notranjem robu so ohra- Kostni ostanki njeni ostanki premaza. Prežgana. F: N2a. B: lisasta, svetlo sivo : SE 4122 – teža: 36,18 g, (lobanja – 0,57 g, 13 rjava do rdeče rjava. Pr. u. 6,4 cm, pr. d. 3,4 cm, v. 11,3 cm. mm; dolge kosti – 3,68 g, 13 mm; nedoločljivo – 31,63 g, 13 mm). Drugo: živalska kosti. PN 6302 – teža: 5,22 g (lobanja – 0,87 g, 15 mm; dolge kosti – 0,76 g, 14 mm; nedoločljivo – 3,59 g, 1 mm). PN 6301 – teža: 1,05 g (lobanja – 0,26 g, 0,3 mm; rebra – 0,79 g, 27 mm). Barva: temno modra do bela. Opis: v posodi PN 6301 so zelo drobni odlomki, ki niso do- ločljivi. Verjetno gre za človeške posmrtne ostanke. V posodi PN 6302 in v zasipu groba SE 4122 so skromno ohranjeni od- lomki lobanje, ki so zelo tanki, kažejo na otroka. A M 1 : 20 G1314 G1315 B 148,99 A 1315 SE 4122, grob 121, sek. XXIII, kv. D/35, PN 6301 B Fina keramika. Del dna in cilindričnega ostenja finega lonca z ostrim zalomom v spodnjem delu. Na zunanji površini je ohra- 4122 njen rdeč premaz. Na zunanji strani je okras vzporednih žlebov. 4121 F: N1a ali HŽ1 (zelo spominja na hišasto žaro). B: močno oran- žna. Nv. pr. 14,0 cm, pr. d. 5,8 cm, ohr. v. 11,2 cm. 1316 SE 4122, grob 121, sek. XXIII, kv. D/35, PN 6050 Novec: M. Aurelius (Commodus)/S/kovan 179/Rom/RIC 1599/ PMBr 1831, t. 16,36 g, vel. 29 × 28 mm. V SE 4122 so se nahajali še: več amorfnih drobcev železa (1 g), luska kremena (0,5 g), luski kristala kamene strele (0,5 g) in več drobcev keramike (9 g). 608 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 121, merilo 1 : 2. 609 Grob 122 – SE 4123/SE 4124, sek. XXIII, kv. D/34–35 Grobni inventar Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), 1317 SE 4124, grob 122, sek. XXIII, kv. D/34–35, PN 6765 enojen pokop. Šest korodiranih železnih žebljičkov s stožčasto, potolčeno Opis: grobna jama (SE 4123) ovalne tlorisne oblike, zaobljenih glavico in trnom štirikotnega preseka. Pr. gl. od 0,6 cm do sten in dna, je bila vkopana v geološko osnovo. Zapolnjena 0,8 cm, ohr. dl. od 1,0 cm do 1,4 cm. je bila z zbito in trdno, temno sivo rjavo ilovico (10YR 3/1) z 1318 žganino in žganimi kostmi (SE 4124). V polnilo grobne jame je SE 4124, grob 122, sek. XXIII, kv. D/34–35, PN 6764 Del korodiranega železnega okova. Vel. 1,4 × 2,4 cm, db. bilo pridanih več železnih žebljičkov ( G1317 ), korodiran žele-0,4 cm. zni okov ( G1318 ), več odlomkov lončenine ( G1319 – G1320 ) in bronast novec (G1321). 1319 SE 4124, grob 122, sek. XXIII, kv. D/34–35, PN 6046, Dimenzije grobne jame: 1,45 m × 0,75 m, globina 0,25 m. PN 6048 Datacija Fina keramika. Rekonstruirana čaša (oblika Č 1.1). Ustje je ode- : prva polovica 2. stoletja. beljeno in izvihano, ramena poudarjena, dno rahlo vboklo. Na Kostni ostanki : SE 4124 – teža: 41,84 g (lobanja – 4,33 g, 19 ramenih in delu trupa je okras vzporednih linij koleščka. Površi - mm; rebra – 2,85 g, 24 mm; dolge kosti – 34,66 g, 48 mm). na je slabo ohranjena. F: N6. B: lisasta, svetlo rjava, svetlo rdeče Barva: svetlo modra do bela, prevladuje bela. rjava, rjava. Pr. u. 8,8 cm, pr. d. 6,2 cm, rek. v. 16,4 cm. Opis: skromno ohranjeni odlomki lobanje in dolgih kosti so gracilni; ni jasno, ali so povsem razviti. Ohranjen je del spodnje čeljustnice z narastiščem za mišice, ki je vidno, a ne izrazito. Morda gre za otroka. M 1 : 20 A 1320 SE 4124, grob 122, sek. XXIII, kv. D/34–35, PN 6713 Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja in ostenja lonca (oblika L 2.2). Na zunanji strani je okras vzporednih plitvih ka- nelur. Ožgana. F: KK4. B: lisasta, svetlo rjava, siva, rdeča, temno siva. Pr. u. 9,8 cm, ohr. v. 8,1 cm. B A B 149,02 1321 SE 4124, grob 122, sek. XXIII, kv. D/34–35, PN 6047 4124 Novec: Hadrianus/As/kovan 117–138/Rom/RIC?/PMBr 1832, 4123 fragmentiran, določitev po portretu, t. 4,36 g. V SE 4124 se je nahajalo še: 33 odlomkov in drobcev v ognju staljene steklene posode (9 g) (PN 6303), pet odlomkov ustja in ostenja v ognju poškodovanega balzamarija (8 g) (PN 6496), amorfni drobci železa (56 g), posamezni odlomki netipične ke- ramike (14,5 g) ter drobec koščene igle (1 g). 610 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 122, merilo 1 : 2. 611 Grob 123 – SE 4119/SE 4120, sek. XXIII, kv. D/36 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 4119) ovalne tlorisne oblike in zaobljenih A sten ter dna je bila vkopana v geološko osnovo. Vanjo je bil položen skelet otroka, še dojenčka (zelo slabo ohranjen). Skelet B je ležal na hrbtu, v smeri sever–jug, z glavo na jugu. Jamo je zapolnjevala zbita, trdna, plast rjave ilovice (10YR 4/3) (SE 4120), grobnih pridatkov ni bilo. Grob je v enem delu presekal recen- ten kanal (SE 3824/SE 3825). A B Dimenzije grobne jame 149,05 : 0,74 m × 0,52 m, globina 0,11 m. 4120 Datacija 4119 : /. Kostni ostanki: SE 4119 – z zemljino zlepljeni odlomki kosti, povsem neprepoznavni. Prepoznavnih je nekaj manjših odlom- kov reber, izgledajo otroški. Brez grobnega inventarja. 612 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 124 – SE 4049/SE 4047, SE 4056, sek. XXII, kv. B/27 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), enojen pokop. B Opis: grobna jama (SE 4049) pravokotne tlorisne oblike in U- -preseka je bila vkopana v geološko osnovo. V njej je ležal skelet v smeri sever–jug, z glavo na severu. Grob sta zapol- njevali sivo rjava zbita ilovica, pomešana s peskom in kamni (SE 4047) in drugo temno rjavo polnilo (SE 4056). V grobu je bilo kar nekaj pridatkov, med njimi: koščena jagoda (G1325), deli koščenih igel (zaključki) (G1322–G1324), bronaste zakovi- ce (G1326–G1327), železni žebljički (G1328–G1329), železni žeblji (G1330–G1332), deli keramičnega posodja (G1333– G1336) ter retuširan odbitek in odbitek z uporabno retušo (G1337–G1338). Dimenzije grobne jame: 1,98 m × 0,70 m, globina 0,25 m. Datacija: 2. stoletje (?). Kostni ostanki: SE 4047 – teža: 86,06 g (lobanja – 7,39 g, 21 mm; dolge kosti – 10,37 g, 21 mm; nedoločljivo – 68,3 g, 14 mm). Drugo: živalske kosti. SE 4056 – teža: nedoločljivo – 16 mm, 7,17 g. Opis: v SE 4056 so premešani sežgani in nesežgani posmrtni ostanki ter odlomki živalskih kosti. Sežgani posmrtni A ostanki imajo prepoznaven del skalnice, nesežgana je distalna prstnica roke. V SE 4047 so med nesež- A B ganimi odlomki deli lobanje z deloma zraščenimi 149,44 zob so povsem razvite. Med nesežganimi kostmi so 4047 4049 povsem razvite prstnice roke, zapestnice, stopalnice šivi. Dolge kosti so povsem razvite. Tudi korenine in kosti gležnja ter močno obrabljen zgornji sekalec, ki kažejo na zrelo ali starejšo odraslo osebo. 613 Grobni inventar 1335 SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6712 1322 Groba keramika. Del izvihanega stanjšanega ustja in ostenja SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6360 lončka ali čaše. Na ostenju okras plitvih vrezov. Morda del Del koščene igle ovalnega preseka. Pr. 0,2 cm, ohr. dl. 1,6 cm. PN 6241. F: KK4. B: svetlo sivo rjava. Vel. 2,2 × 2,4 cm. 1323 SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6358 1336 SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6241 Del koščene igle okroglega preseka. Pr. 0,2 cm, rek. ohr. dl. Groba keramika. Del dna, ovalnega in narebrenega ostenja 2,4 cm. ter vratu čaše (oblika Č 5.2). Ožgan. F: KK4. B: lisasta, rjava do 1324 SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6355 črno rjava. Pr. d. 5,2 cm, nv. pr. 10,2 cm, pr. vratu 7,2 cm, ohr. v. Del koščene igle nepravilnega okroglega preseka. Pr. 0,3 cm, 14,2 cm. ohr. dl. 2,0 cm. 1325 SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6354 Koščena jagoda okrogle oblike. Pr. 0,4 cm, db. 0,2 cm. 1326 SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6760 Odlomek bronaste zakovice s podolgovato zakrivljeno glavico. Ohr. š. gl. 0,6 cm, dl. 0,8 cm. 1327 SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6761 Odlomek bronaste zakovice s sploščeno glavico. Ohr. š. gl. 0,5 cm, ohr. dl. 0,5 cm. 1328 SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6763 Železen žebljiček s ploščato glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Š. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 1,2 cm. 1329 SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6762 Železen žebljiček s stožčasto glavico in z nastavkom za trn kva- dratnega preseka. Š. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 0,8 cm. 1337 SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6759 1330 Kamnit odbitek z uporabno retušo (?). Š. 0,9 cm, dl. 1,6 cm, db. SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6246 0,2 cm. Železen žebelj s ploščato glavico in trnom pravokotnega pre- seka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,0 cm, pr. tr. 0,8 cm, dl. 9,4 cm. 1338 SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6776 1331 Retuširan odbitek iz svetlo sivega kremena. Na dorzalni strani je SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6245 ohranjen korteks. Dl. 3,0 cm, š. 1,6 cm, db. 1,2 cm. Železen žebelj s ploščato glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,4 cm, pr. tr. 0,6 cm, dl. 8,4 cm. 1332 SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6244 Železen žebelj s ploščato glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Močno korodiran. Pr. gl. 2,8 cm, pr. tr. 0,6 cm, dl. 6,8 cm. V SE 4047 se je nahajalo več odlomkov obdelanih kosti PN 6359 1333 (4 g), več drobnih koščkov koščenih igel (PN 6357, PN 6361, SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6711 Groba keramika. Del vodoravno izvihanega ustja in ostenja PN 6362, PN 6356) (10 g), več amorfnih koščkov korodiranega lončka ali čaše. Prežgan. F: KK4. B: svetlo siv. Pr. u. 7,6 cm, ohr. železa (25 g), več amorfnih koščkov brona (2 g), manjši od- v. 1,6 cm. lomki keramike (161 g), drobci staljenega stekla (46 g) in dva neretuširana odbitka kremena (3 g). 1334 SE 4047, grob 124, sek. XXII, kv. B/27, PN 6242 Groba keramika. Del izvihanega ustja in ostenja lonca. Rob ustja je ožgan. F: KK1. B: črno rjava. Pr. u. 18,1 cm, ohr. v. 6,2 cm. 614 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 124, merilo 1 : 2. 615 Grob 125 – SE 4050/SE 4051, sek. XXII, kv. C/29 Grobni inventar Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), 1339 SE 4051, grob 125, sek. XXII, kv. C/29, PN 6237 enojen pokop. Fina keramika. Čaša z zakrnelim robom ustja (oblika Č 4.1). Ož-Opis: vkop grobne jame (SE 4050) nepravilne ovalne tlorisne gana. F: N2. B: lisasta, rjava do temno sivo rjava. Pr. u. 7,2 cm, oblike in U-preseka je bil vkopan v geološko osnovo. Grob je bil pr. d. 3,2 cm, v. 8,8 cm. najden pri strojnem odmiku zgornjih plasti in bil pri tem močno poškodovan, zato tudi ni znana originalna oblika grobne jame. Od celotnega skeleta se je v preostanku grobne jame ohranila le lobanja z delom prsnega koša. Grobna jama je bila zapolnje- na z rjavim zbitim polnilom ilovice s peskom in kamni (SE 4051). Kot pridatka sta bila v grob dodana keramična čaša (G1339) in bronast novec (G1340). Dimenzije grobne jame: ohranjena dl. 0,53 m, ohranjena š. 0,29 m. Datacija: sredina 1. stoletja (?). Kostni ostanki: SE 4051 – nesežgani posmrtni ostanki. Prepo- 1340 SE 4051, grob 125, sek. XXII, kv. C/29, PN 6243 znati je nekaj odlomkov vretenc in reber, poleg tudi zobje. Med Novec: Claudius I/As/kovan 41–54/Rom/RIC 100, 116/PMBr temo so mlečni zgornji prvi sekalec in dva druga sekalca. Kore- 1849, fragmentiran, t. 2,85 g. nine imajo odprt vršič, kar kaže na otroka, starega 1,5–2,5 leta. V SE 4051 so se nahajali še: koščki apnenca (15 g), drobci žele- Živalski ostanki: SE 4051 – Balanoidea (1 frg. – oklep (fosil)). za (1 g), nekaj majhnih odlomkov keramike in drobcev ožgane gline (21 g). M 1 : 20 A B A B 149,00 4051 4050 Grob 125, merilo 1 : 2. 616 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 126 – SE 4052/SE 4053, sek. XXII, kv. C/30 Grobni inventar Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), 1341 SE 4053, grob 126, sek. XXII, kv. C/30, PN 6367 enojen pokop. Tri miniaturne kroglaste koščene jagode. Pr. 0,3 cm, v. 0,15 cm. Opis: grobna jama (SE 4052) je bila nepravilne ovalne tlorisne 1342 SE 4053, grob 126, sek. XXII, kv. C/30, PN 6370 oblike in U-preseka. Grob je bil odkrit pri strojnem odmiku ze-Razlomljena okrasna koščena igla v sedmih delih, krožnega mljine in bil pri tem močno poškodovan, zato tudi ni povsem preseka. Pr. 0,6 cm, rek. dl. 14,6 cm. znana originalna oblika grobne jame. Od celotnega skeleta je bila v grobni jami odkrita le lobanja z manjšim delom prsnega koša. Grobna jama je bila zapolnjena s sivo rjavim zbitim polni- lom ilovice s peskom in kamni (SE 4053). Kot pridatki so bile v grob dodane tri miniaturne koščene jagode (G1341), več delov koščene igle (G1343) in okrasna igla iz kosti (G1342). Dimenzije grobne jame: 1,01 m × 0,56 m, globina 0,18. Datacija: /. Kostni ostanki: SE 4053 – teža: 103,77 g (lobanja – 7,27 g, 16 mm; rebra – 1,29 g, 19 mm; vretenca – 0,85 g, 16 mm; dolge kosti – 12,91 g, 25 mm; nedoločljivo – 81,45 g, 18 mm). Barva: temno modra do bela. Opis: slabo ohranjeni odlomki lobanje in dolgih kosti, predvsem 1343 SE 4053, grob 126, sek. XXII, kv. C/30, PN 6368 slednji so neizpovedni. Med lobanjskimi odlomki je del s šivom, Pet odlomkov koščenih igel, krožnega preseka. Pr. med 0,2 cm ki je odprt. Kosti izgledajo razvite. Morda gre za mlado odraslo in 0,4 cm, ohr. dl. med 0,8 in 2,2 cm. osebo. V SE 4053 so se nahajali še: drobci železa (19 g), zdrobljeni od- M 1 : 20 lomki staljene steklene posode (34 g), trije odlomki obdelanih kosti PN 6369 (3 g), odlomek keramike in več drobcev ožgane B gline (16 g). A A B 149,11 4053 4052 Grob 126, merilo 1 : 2. 617 Grob 127 – SE 4054/SE 4055, sek. XXII, kv. C/30–31 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), enojen pokop. A Opis: grob 127 je bil najden pri strojnem odmiku zemljine in bil pri tem tudi močno poškodovan. Grobna jama (SE 4054) pravokotne tlorisne oblike in U-preseka je bila vkopana v ge- G1346 ološko osnovo. Od celotnega skeleta, položenega v grobno jamo, je ostal le spodnji del, od medenice navzdol. Grobna B jama je bila zapolnjena s polnilom temno sivo rjave ilovice s peskom (SE 4055). Kot pridatek je bil v grob položen bronast novec (G1346), v polnilu pa sta se nahajala še odlomka kadilnic A B (G1344–G1345). 149,25 Dimenzije grobne jame: 1,13 m × 0,73 m, globina 0,18 m. 4055 Datacija: sredina 1. stoletja (?). 4054 Kostni ostanki: SE 4055 – teža: 22,3 g (dolge kosti – 5,46 g, 20 mm; nedoločljivo – 16,84 g, 11 mm). Grobni inventar Barva: temno modra do bela. 1344 SE 4055, grob 127, sek. XXII, kv. C/30, PN 6710a Opis: skromno ohranjeni odlomki, prepoznavnih je nekaj od- finega lonca ali vrča. Na zgornjem delu zunanje površine so Fina keramika. Odlomek valovito okrašenega izvihanega ustja lomkov dolgih kosti. Ohranjenost je preslaba za ocene. ohranjene sledi rdečega premaza. F: N1a. B: lisasta rdeče rjava. SE 4055 – dolge kosti: zelo poškodovane, slabo prepoznav- Vel. 4,0 × 2,6 cm. ne. Desna stegnenica ima ohranjen vrat, na katerem ni glave. Vidno je, da glava še ni bila zraščena s telesom. Tudi distalni okrajek ni zraščen z deblom. Ocena starosti in spola: otrok, pod 15 let, glede na dolžino stegnenice zagotovo starejši od 5 let. 1345 SE 4055, grob 127, sek. XXII, kv. C/30, PN 6710b Fina keramika. Odlomek prstanastega dna sklede ali skodele. F: N1a. B: lisasta rdeče rjava. Pr. d. 8,2 cm, ohr. v. 2,4 cm. 1346 SE 4055, grob 127, sek. XXII, kv. C/30, PN 6236 Novec: Gaius Germanicus/As/kovan 40–41/Rom/RIC 50/PMBr 1848, t. 7,66 g, vel. 27,5 × 26,5 mm. V SE 4055 so se nahajali še: amorfni odlomki železa (15 g), manjši odlomki keramike (47 g), odlomki in drobci stekla (0,3 g) ter trije kamniti odbitki (1 g). Grob 127, merilo 1 : 2. 618 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 128 − SE 3952/SE 3953, SE 3962, sek. XXIV, kv. D/38 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, pokop v žari (oblika Ža3), pokop definiran. Opis: grobna jama (SE 3952) nepravilne okrogle tlorisne obli G1350-A ke in U-preseka je bila vkopana v geološko osnovo. Na dnu G1355 grobne jame je bila temno siva/črna žganina (SE 3962) z veliko oglja in žganimi kostmi, pomešana z odlomki najdb (drobci ke- ramike, stekla, železnih predmetov), na katero je bila postavlje- na keramična žara z žganino (G1350). Zraven žare sta bila v B grob položena še keramični pokrov (G1355) in bronasti novec (G1357). Vse skupaj je bilo zapolnjeno z rjavo ilovico (SE 3953), ki je vsebovala oglje, drobce žganih kosti, dele železnih žebljič- kov in žebljev (G1347–G1248) ter odlomke keramike (G1349– A B G1356 ) in novec ( G1357 ). Grob je deloma presekal recenten 149,15 kanal (SE 3824/SE 3825). Dimenzije grobne jame 3953 : 1,24 m × 0,93 m, globina 0,08 m. 3952 Datacija: konec 1. stoletja. Kostni ostanki: SE 3962 – teža: 1,74 g (dolge kosti – 1,74 g, 10 mm; nedoločljivo – 21,55 g, 15 mm). SE 3953 – teža: 6,49 g (lobanja – 0,45 g, 11 mm; dolge kosti – 1,75 g, 11 mm; nedoločljivo – 4,29 g, 9 mm). Barva: črna do bela. Številni odlomki so črni. Opis: odlomki so preslabo ohranjeni za oceno. Verjetno so ob človeških tudi živalski ostanki. 619 Grobni inventar 1352 SE 3953, grob 128, sek. XXIV, kv. D/38, PN 6708 1347 Fina keramika. Odlomek vodoravnega ustja sklede. Na robu SE 3962, grob 128, sek. XXIV, kv. D/38, PN 6780 ustja dve kaneluri. Ohranjeni so ostanki premaza. F: N5a. B: Odlomek korodiranega žebljička s stožčasto glavico. Pr. 1,0 cm, površina temno siva, prelom svetlo rjav. Vel. 1,1 × 3,1 cm. ohr. dl. 1,4 cm. 1348 1353 SE 3953, grob 128, sek. XXIV, kv. D/38, PN 6707 SE 3962, grob 128, sek. XXIV, kv. D/38, PN 6779 Fina keramika. Del prstanastega dna in ostenja sklede ali sko-Odlomek korodiranega žeblja s ploščato krožno glavico. Pr. dele. Na notranji površini so vidni ostanki premaza (?). F: N1. B: 1,8 cm, ohr. dl. 1,0 cm. površina rdeča, prelom črn. Pr. d. 5,5 cm, ohr. v. 2,3 cm. 1349 SE 3953, grob 128, sek. XXIV, kv. D/38, PN 6709 1354 SE 3953, grob 128, sek. XXIV, kv. D/38, PN 6705 Fina keramika. Del odebeljenega ustja čaše z rebrom na vratu Fina keramika. Del prstanastega dna in ostenja sklede ali skode-(oblika Č 8.1). Odlomki so ožgani. F: N1. B: siva. Pr. u. 9,2 cm, le. Na dnu so ohranjeni ostanki premaza in slabo viden peresni ohr. v. 2,9 cm. okras v dveh vrstah. F: N2a. B: rumeno rdeče rjava. Pr. d. 7,8 cm, 1350 SE 3953, grob 128, sek. XXIV, kv. D/38, PN 6280 ohr. v. 2,4 cm. Fina keramika. Prstanasto dno in del ostenja trebušastega vrča 1355 SE 3953, grob 128, sek. XXIV, kv. D/38, PN 6279 ali finega lonca. V grobu je bil v funkciji žare. F: N1 (posamezna Fina keramika. Pokrov z enostavnim robom in ploščatim drža-večja zrna belega peska). B: svetlo rdeča. Pr. d. 7,4 d. cm, ohr. jem (oblika P 1). Rob pokrova je ožgan. F: N1. B: lisasta, rdeča in v. 12,3 cm. črna. Pr. pok. 21,0 cm, pr. gumba 6,4 cm, v. 5,4 cm. 1356 SE 3953, grob 128, sek. XXIV, kv. D/38, PN 6704 Groba keramika. Odlomka izvihanega ustja lončka. F: KK2. B: temno sivo rjava. Pr. u. 18,1 cm, ohr. v. 2,3 cm. 1357 SE 3953, grob 128, sek. XXIV, kv. D/38, PN 6281 Novec: Domitianus/As/kovan 81–96/Rom/RIC?/PMBr 1860, do- ločitev po portretu, t. 7,64 g, pr. 26,5 mm. V SE 3953 so se nahajali še: drobci in drobni odlomki keramike (80 g), drobec jantarja (2 g), majhni odlomki stekla (0,5 g), maj- hen kamnit odbitek (0,5 g), drobci železa (2 g) in apnenca (90 g). V SE 3962 so se nahajali: drobci in majhni odlomki kerami- ke (26 g), drobci železa (4 g), odlomki predmeta iz rumenega stekla (2 g), drobci stekla ali kristala kamene strele (1 g), kamnit odbitek (2 g) in več drobcev apnenca (19 g). 1351 SE 3953, grob 128, sek. XXIV, kv. D/38, PN 6706 Fina keramika. Prstanasto dno z delom ostenja čaše ali skodeli- ce. Posoda je ožgana. F: N2. B: svetlo rjava do oranžna, prelom črn. Pr. d. 3,2 cm, ohr. v. 2,5 cm. 620 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 128, merilo 1 : 2. 621 Grob 129 − SE 4128/SE 4129, sek. XXIII, kv. D/35 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop (?). A Grobna jama (SE 4128), verjetno ovalne tlorisne oblike (se- vernega dela groba ni bilo mogoče izkopati, ker se je nahajal pod cestnim profilom), zaobljenih sten in dna, je bila vkopana v geološko osnovo. Zapolnjena je bila z zbito, trdno, temno sivo rjavo plastjo ilovice (10YR 3/1) z žganino in žganimi kostmi (SE 4129) ter redkimi najdbami (G1358). Zgornji del groba je bil poškodovan s strojnim izkopom, del groba pa se je nahajal pod recentnim cestnim profilom. B A B Dimenzije grobne jame: ohr. velikost 0,70 m × 0,40 m, globina 184,83 0,27 m. Datacija: /. 4129 4128 Kostni ostanki: SE 4129 – teža: 67,73 g (lobanja – 0,83 g, 10 mm; dlan/stopalo – 13,11 g, 47 mm; dolge kosti – 11,85 g, 31 mm; nedoločljivo – 41,94 g, 13 mm). Barva: črna do bela. Opis: sežgani odlomki so zelo slabo ohranjeni, prepoznati je le nekaj odlomkov lobanje in dolgih kosti, ki niso izpovedni. Poleg so še trije odlomki nesežganih kosti, verjetno stegnenice odrasle osebe. Grobni inventar 1358 SE 4129, grob 129, sek. XXIV, kv. D/35, PN 6703 Fina keramika. Del ustja in ostenja čaše (oblika Č 3). Ožgana. F: N2. B: rjavo rumena do siva. Pr. u. 7,6 cm, ohr. v. 5,8 cm. V SE 4129 so se nahajali še drobci in drobni odlomki keramike (53 g) ter drobci železa (3 g). Grob 129, merilo 1 : 2. 622 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 130 − SE 3954/SE 3955, sek. XXIV, kv. C–D/38 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), po- kop ni definiran. Opis: grobna jama (SE 3954) nepravilne ovalne oblike in U-pre- A seka je bila vkopana v geološko osnovo. Polnilo groba (SE 3955) je sestavljala rjava zbita prst z ogljem in manjšimi kamni, pome- šana z žganimi kostmi ter odlomki keramike (G1363–G1367), oljenke (G1368), stekla (G1361–G1362), koščene igle (G1359) in železnega žebljička (G1360). Oglje, ostanki žganine in najd- B be so bili skoncentrirani na dnu grobne jame. Na vrhu polnila (SE 3955) pa je bilo ohranjenih še nekaj večjih oz. srednje veli- kih kamnov peščenjaka. A B Dimenzije grobne jame 149,17 : 1,02 m × 0,93 m, globina 0,05 m. 3954 3955 Datacija: druga polovica 1. stoletja (?). Kostni ostanki: SE 3955 – teža: nedoločljivo – 3,26 g, 0,6 mm. Drugo: sežgane živalske kosti. Barva: temno modra do bela. Opis: preslaba ohranjenost za ocene. Živalski ostanki: SE 3955 – Indet. spec. (1 frg. – indet fr.). 623 Grobni inventar 1364 SE 3955, grob 130, sek. XXIV, kv. C–D/38, PN 6701 1359 Fina keramika. Del prstanastega dna sklede, posnetek sig. obli- SE 3955, grob 130, sek. XXIV, kv. C–D/38, ke. F: FN1. B: bež. Pr. d. 5,6 cm, ohr. v. 2,1 cm. PN 6695 1365 Del koščene igle okroglega preseka. Pr. 0,5 cm, ohr. dl. 5,5 cm. SE 3955, grob 130, sek. XXIV, kv. C–D/38, PN 6844 Fina keramika. Odlomek vratu, ramena in ostenja čaše. F: N1. B: svetlo sivo rjava. Ohr. nv. pr. 8,4 cm, ohr. v. 2,2 cm. 1366 SE 3955, grob 130, sek. XXIV, kv. C–D/38, PN 6698 Fina keramika. Odlomek dna in del ostenja čaše. Dno ima na spodnji strani rebra, spominja na oljenko. Notranja površina je poškodovana. F: N2. B: rdeče rumena. Pr. d. 3,8 cm, ohr. v. 4,5 cm. 1360 SE 3955, grob 130, sek. XXIV, kv. C–D/38, PN 6778 1367 SE 3955, grob 130, sek. XXIV, kv. C–D/38, PN 6699 Železen žebljiček s stožčasto glavico in trnom okroglega Groba keramika. Del dna in ostenja lončka, zunanja površina preseka. Pr. 1,2 cm, ohr. dl. 1,2 cm. prežgana. F: KK2. B: zunanja površina svetlo rjava, notranja po- vršina črna. Pr. d. 4,1 cm, ohr. v. 1,5 cm. 1361 SE 3955, grob 130, sek. XXIV, kv. C–D/38, PN 6696 Del dna steklenega balzamarija. Pr. d. 3,6 cm, ohr. v. 2,6 cm. 1368 SE 3955, grob 130, sek. XXIV, kv. C–D/38, PN 6700 Oljenka. Odlomek diska in ramena reliefne oljenke. Ožgana. F: 1362 SE 3955, grob 130, sek. XXIV, kv. C–D/38, PN 6697 O1. B: bež do siva. Vel. 2,5 × 3,7 cm, ohr. v. 1,4 cm. × 2,0 cm, db. 1,1 cm. V SE 3955 so se nahajali še drobci in drobni odlomki keramike Staljen kos temno modrega stekla z vložki belega stekla. Vel. 2,4 (27 g) in kamnit odbitek (2 g). 1363 SE 3955, grob 130, sek. XXIV, kv. C–D/38, PN 6702 Fina keramika. Navzdol izvihano ustje in prstanasto dno sklede (oblika S 1). Na obeh površinah so ohranjeni ostanki rdečega premaza. Površina je prašna. F: FN1. B: svetlo rjava do siva. Pr. u. 19,8 cm, pr. d. 9,2 cm, rek. v. 4,4 cm. 624 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 130, merilo 1 : 2. 625 Grob 131 − SE 3956/SE 3957, sek. XXIV, kv. D/37 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), enojen pokop. A Opis: grobna jama (SE 3956) nepravilne ovalne oblike in U-pre- seka je bila vkopana v geološko osnovo. Polnilo groba (SE 3957) je sestavljala črna mastna ilovica z ogljem, ki je bila pomešana z žganimi kostmi, odlomki keramike (G1369–G1371) in stekla. Oglje in najdbe so bili skoncentrirani na dnu grobne jame. Večji del groba je bil uničen ob strojnem odstranjevanju ornice, tako B da se je ohranil le njegov najgloblji del. Dimenzije grobne jame: 0,89 m × 0,73 m, globina 0,10 m. Datacija: /. A B Kostni ostanki 148,67 : SE 3957 – teža: 34,4 g (lobanja – 1,85 g, 16 mm; dolge kosti – 8,9 g, 25 mm; nedoločljivo – 23,65 g, 11 mm). Dru- 3957 3956 go: odlomek zoba živali. Barva: temno modra do bela. kov lobanje in dolgih kosti. Kosti so povsem razvite, verjetno Grobni inventar Opis: skromno ohranjeni odlomki, prepoznati je nekaj odlom-gre za odraslo osebo. 1369 SE 3957, grob 131, sek. XXIV, kv. D/37, PN 6692 Tera sigilata. Odlomek ustja sigilatne sklede, tip Drag. 37. Na notranji in zunanji površini je ohranjen debel rdeč premaz. Del- no ožgana. F: TSG. B: bež. Vel. 2,8 × 4,7 cm. 1370 SE 3957, grob 131, sek. XXIV, kv. D/37, PN 6693 Fina keramika. Odlomek profiliranega ročaja vrča. Ožgan. F: FN1. B: siva. Š. roč. 1,8 cm, ohr. dl. roč. 2,9 cm, db.0,5 cm. 1371 SE 3957, grob 131, sek. XXIV, kv. D/37, PN 6694 Fina keramika. Dno in del ostenja čaše ali vrčka. Na zunanji po- vršini so ohranjeni ostanki rdečega premaza. Delno ožgana. F: N2a. B: svetlo rumeno rjava. Pr. d. 3,8 cm, ohr. v. 2,3 cm. V SE 3957 so se nahajali še drobni odlomki keramike (40 g), kamniti odbitek (2 g) in drobci staljenega stekla (8 g). Grob 131, merilo 1 : 2. 626 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 132 − SE 3958/SE 3959, SE 3963, sek. XXIV, kv. D/37 Preprosta grobna jama, pokop v žari (oblika Ža3), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 3958) ovalne tlorisne oblike in U-preseka je bila vkopana v geološko osnovo. Na dnu grobne jame je bila odložena žganina (SE 3963) z veliko oglja in žganimi kostmi, pomešana z odlomki keramike in železnih predmetov (G1372) ter nežganimi kostmi, na katero je bila postavljena čaša, ki je bila v funkciji žare in je vsebovala žganino (G1373). Zraven nje so bile v grob položene še tri manjše keramične posode (G1374–G1376). Grobna jama je bila zapolnjena z rjavo rdečo mastno prstjo pomešano z manjšimi kamni (SE 3959). Večji del groba (skoraj vse zemljeno polnilo in vrhnji del žganinske plasti) je bil uničen ob strojnem odstranjevanju ornice, tako da se je ohranil le njegov najgloblji del. Grob je ležal tik ob severnem robu izkopnega polja in s tem tudi na robu savske terase. Dimenzije grobne jame: 1,58 m × 0,84 m, globina 0,09 m. Datacija: druga polovica 1. stoletja ali prva polovica 2. stoletja. Kostni ostanki: SE 3959 – teža: 256,32 g (lobanja – 1,60 g, 10 mm; rebra – 2,4 g, 28 mm; dlan/stopalo – 0,24 g, 16 mm; dolge kosti – 50,71 g, 23 mm; nedoločljivo – 201,37 g, 18 mm). Barva: temno modra do bela. Opis: odlomek debla podlahtnice in koželjnice odrasle osebe, kosti sta nesežgani. Poleg so sežgani odlomki, ki so gracilni, ne izgledajo povsem razviti. Niso sicer izrazito majhni in tan- ki, poleg so tudi krone povsem razvitih stalnih zob in povsem razvita distalna prstnica roke. Gre za osebo, starejšo od 15 let, a verjetno ne za odraslo osebo. Živalski ostanki: SE 3959 – Indet. spec. (6 – indet fr.). M 1 : 20 A B A B 148,65 3958 3959 627 Grobni inventar 1375 SE 3963, grob 132, sek. XXIV, kv. D/37, PN 6282, 1372 PN 6283 SE 3963, grob 132, sek. XXIV, kv. D/37, PN 6777 Fina keramika. Del ustja, ostenja in dna krožnika (oblika K 1). Na Korodiran železen žebelj s kvadratno glavico in trnom kvadra-notranji in delno zunanji površini je ohranjen rdeč premaz. F: tnega preseka. Pr. gl. 1,4 cm, pr. tr. 0,8 cm, dl. 2,2 cm. NK1. B: oranžna. Pr. u. 21,8 cm, pr. d. 18,0 cm, v. 3,5 cm. 1373 SE 3963, grob 132, sek. XXIV, kv. D/37, PN 6285 Fina keramika. Rekonstruirana čaša z izvihanim ustjem, pou- darjenimi rameni in zoženim dnom (oblika Č 1.1). Dno je rahlo vbočeno. Delno ožgana. Uporabljena je bila kot žara. F: N4. B: bež do siva. Pr. u. 11,4 cm, pr. d. 6,4 cm, v. 14,4 cm. 1374 SE 3963, grob 132, sek. XXIV, kv. D/37, PN 6284 1376 SE 3963, grob 132, sek. XXIV, kv. D/37, PN 6691, Fina keramika. Rekonstruirana skleda z vodoravno izvihanim PN 6690 ustjem in prstanastim dnom (oblika S 3.2). Rob ustja je okrašen Groba keramika. Rekonstruiran lonček z izvihanim ustjem, s peresnim okrasom. Na notranji površini so vidni ostanki te-ovalnim trupom in prstanastim dnom (oblika L 1.2). Ostenje je mnega premaza. Posoda je močno ožgana. F: N2a. B: bež do okrašeno z vodoravnim in navpičnim metličenjem. Prežgan, siva. Pr. u. 12,0 cm, pr. d. 3,4 cm, rek. v. 5,6 cm. porozen. F: KK2. B: svetlo rjava. Pr. u. 9,4 cm, pr. d. 6,0 cm, rek. v. 13,2 cm. V SE 3963 so se nahajali še: drobci železa (20 g), drobec kame- ne strele (0,2 g), drobec stekla (0,2 g), več drobcev keramike (37 g) in kamnitih odbitkov (4 g). 628 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 132, merilo 1 : 2. 629 Grob 133 − SE 3960/SE 3961, sek. XXIV, kv. D/38 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Ža1), po- kop ni definiran. A Opis: grobna jama (SE 3960) ovalne oblike in U-preseka je bila vkopana v geološko osnovo. Polnilo groba je sestavljala žgani- na z žganimi kostmi, pomešana s črno mastno ilovico z ogljem in drobci stekla, keramike in ožgane gline (SE 3961). Večji del groba je bil uničen ob strojnem odstranjevanju ornice. Ohra- njen je bil le njegov najgloblji del. Brez najdb. B Dimenzije grobne jame: 1,02 m × 0,46 m, globina 0,05 m. Datacija A B : /. Kostni ostanki: SE 3961 – teža: nedoločljivo – 0,14 g, < 0,2 mm. 3961 3960 148,58 Barva: bela. Opis: preslaba ohranjenost za oceno. 630 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 134 – SE 4057/SE 4046, sek. XXII, kv. C–D/26–27 M 1 : 20 Preprosta grobna jama, preprost pokop v jami (oblika Sa1), enojen pokop. Opis: grobna jama (SE 4057) pravokotne tlorisne oblike in U- B -preseka je bila vkopana v geološko osnovo (SE 3718). V njej je ležal skelet odraslega človeka (slabo ohranjen), v smeri se- ver–jug, z glavo na jugu. Grob je bil zapolnjen z rjavim zemlje- nim polnilom (SE 4046). Kot pridatek je bila v grob položena keramična oljenka (G1381), v polnilu pa so se nahajali še: od- lomek ustja balzamarija (G1379), odlomek keramične posode (G1380) in več železnih žebljev (G1377–G1378). Dimenzije: 2,55 m × 1,20 m, globina 0, 52 m. Datacija: 1. stoletje. Kostni ostanki: SE 4046 – teža: 20,71 g (lobanja – 3,20 g; ne- določljivo – 1,34 g). Drugo: živalske kosti. Barva: temno modra do bela. Opis: prevladujejo nesežgane živalske kosti. Poleg tudi trije odlomki, verjetno človeške lobanje, prav tako nesežgani. Poleg le nekaj odlomkov sežganih kosti, ki pa so nedoločljive. A A B 149,32 4046 4057 631 Grobni inventar 1381 SE 4046, grob 134, sek. XXII, kv. C/27, PN 6233 1377 Pečatna oljenka, tip Loeschcke X. Na disku je maska Jupitra SE 4046, grob 134, sek. XXII, kv. C/27, PN 6234 Amona, na dnu je viden del žiga GIDI in slabo ohranjen ra - Železen žebelj s trnom krožnega preseka. Močno korodiran. Pr. stlinski okras. Oljenka je ožgana. F: O2 (bolj groba). B: siva. Dl. gl. 2,6 cm, pr. tr. 1,0 cm, dl. 9,6 cm. 9,8 cm, š. 6,9 cm, v. 3,2 cm. 1378 SE 4046, grob 134, sek. XXII, kv. C/27, PN 6235 V SE 4046 so se nahajali še: odlomki keramike (140 g), deli ko-Železen žebelj s trnom krožnega preseka. Močno korodiran. Pr. rodiranega železa (42 g), delci kremena (8 g) in drobci kera-gl. 2,0 cm, pr. tr. 1,4 cm, dl. 7,0 cm. mike in ožgane gline (32 g), drobci stekla (0,5 g) in deli ometa 1379 (?) (23 g). SE 4046, grob 134, sek. XXII, kv. C/27, PN 6689 Odlomek ustja balzamarija. Pr. u. 2,7 cm, ohr. v. 1,5 cm. 1380 SE 4046, grob 134, sek. XXII, kv. C/27, PN 6688 Groba keramika. Odlomek izvihanega in odebeljenega ustja lonca. Na notranji in zunanji površini so sledi gorenja. F: KK1. B: sivo rjava. Vel. 3,3 × 4,2 cm. 632 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 134, merilo 1 : 2. 633 Zidana grobnica 2 – SE 3966, SE 3937, SE 3949, SE 3948, manjših kamnov peska in malte (SE 3949). Na severnem delu SE 3941, SE 3939, sek. XXIV, kv. D/39 grobnice se je nahajala še kamnita polička iz večjega kamnite- Zidana grobna konstrukcija – pravokotna zidana grobnica ga kvadra (SE 3948). Na sredini severne zidane stranice je bila Grobnica 2 je bila zgrajena na skrajnem vzhodnem delu gro- sta si jo delila dva groba. V južnem delu grobnice so se naha pribl. 0,5 m široka odprtina, ki je služila kot vhod v grobnico, ki kotne tlorisne oblike, vertikalnih sten in ravnega dna (SE 3966). v prostoru s kamnito poličko pa je bil žgan (grob 135). Oba Zidovi so bili grajeni iz obdelanih lomljencev apnenca in pešče - groba je prekrivala zelo tanka plast db. 0,02 m, sivo bele zbite, njaka, različnih velikosti in vezani z malto. Grobnica je bila pre - trde malte (SE 3941), nad njo pa peščeno zasutje sive barve bišča. Obodni zidovi (SE 3937) so bili postavljeni v vkop pravo- jali skeletni pokopi, s pridatki še na skeletih (grob 101), pokop - deljena na dva vzdolžna prostora s predelno steno, narejeno iz (SE 3939), ki je vsebovalo še nekaj prodnikov od avtocestenga tampona. V plasti so bili tudi večji kosi opečnatih tlakovcev, ki jih je bilo več v severni polovici grobnice in morda predstavlja- M 1 : 20 jo ostanek njenega tlakovanja. Deloma jo je presekal recenten kanal (SE 3824/SE 3825). 3948 3947 3949 3946 3937 634 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 101 – SE 3946, SE 3941, SE 3939, zidana grobnica 2, ličnika in en prvi kočnik. Poleg so še mlečni kočniki: zgornji levi sek. XXIV, kv. D/39 ter prvi in drugi desni. Spodnji stalni sekalec, dva druga sekalca, Zidana grobna konstrukcija, pravokotna zidana grobnica (obli- levi in desni prvi in drugi ličnik, desni prvi kočni, mlečni prvi in ka Sc1), večkratni pokop. drugi sekalec, prvi in drugi kočnik. Na kronah stalnih zob je Njegovo zasutje je predstavljala rjava, zbita ilovica (SE 3946), eden je bil v času smrti star 4,5–5,5 leta, drugi 11,5–12,5 leta. ki je ležala pod nametanimi človeškimi kostmi, ki so pripada - Odlomki dolgih kosti, lopatica, 12 teles vretenc, odlomki reber, le več osebam. Zasutje groba je ležalo na dnu, na geološki odlomek križnice, odlomki kosti dlani in stopal, morda čolnič, Opis: južni del grobnice je bil namenjen skeletnim pokopom. zgornjih sekalcev. Glede na razvitost zob gre za dva otroka, vidna izrazita hipoplazija sklenine. Krone štirih ličnikov in dveh osnovi. Nad skeletnimi ostanki je bila vidna tanka plast sivo petnica, kline, nekaj zapestnic, debla dlančnic/stopalnic ter pr-bele zbite, trde malte (SE 3941), 234 nad njo pa peščeno za - stnic. Odlomki so močno poškodovani in so težko prepoznavni. sutje sive barve (SE 3939). Pridatki v grobu so najverjetneje Grob 135 pripadali več osebam. Najdeni so bili: dva bronasta obročka – SE 3967/SE 3947, SE 3948, zidana grobnica 2, (G1387–G1388), deli bronaste igle (G1385), deli bronaste žice sek. XXIV, kv. D/39 s pozlato (G1384), deli ogrlice iz bronastih spiralno zvitih čle- Zidana grobna konstrukcija, pravokotna zidana grobnica (obli- mene, modre in zelene barve, okroglih, stožčastih, kvadratnih G1398) ter veliko majhnih steklenih jagod ru- 2, s kamnito poličko iz večjega kamnitega kvadra (SE 3948). Grobno jamo (SE 3967), pravokotne tlorisne oblike in pravo - in poligonalnih oblik ( G1391 – G1397 ). kotnega preseka, vkopano v geološko osnovo, je zapolnjevala Dimenzije groba ploščic (G1382–G1383), deli železnega žeblja (G1390), kristal Opis: grob 135 se je nahajal v severnem delu zidane grobnice kamene strele ( nov (G1386), del bronastega kaveljčka (G1389), deli jantarnih ka Sc1), večkratni pokop. : 1,90 m × 0,60 m, globina do 0,10 m. žganina, ki je bila raztresena po tleh, premešana s sivo rjavo Datacija zbito ilovico in kosi gradbenega materiala, malte, sežganih in : druga polovica 3. stoletja (?). nesežganih kosti ter drobci oglja (SE 3947). V grob je bil pridan Kostni ostanki : SE 3941 – ostanki vsaj treh različnih oseb. Lo - steklen kozarec ( G1399 ). Predvideva se, da je bil nekdaj polo - banja: odlomki ploščatih kosti, prepoznavni sta zatilnica in del žen na poličko in je skozi stoletja padel z nje, saj je bil najden na skalnice. Ohranjeni so odlomki spodnje čeljustnice, morda dveh tleh groba, ob polički. Grob je deloma presekal recenten kanal različnih. Večina zobnic je zraščenih in kaže na izgubo zob pred (SE 3824/SE 3825). smrtjo. Od zob so prisotni spodnji drugi ličnik, levi prvi kočnik Dimenzije grobne jame : 1,90 m × 0,65 m, globina 0,16 cm. in morda tretji kočnik. Poškodovana krona morda prvega koč - nika. Ramenski obroč: odlomki lopatic. Vretenca: nekaj odlom- Datacija: druga polovica 3. stoletja (?). koželjnic in podlahtnic. Medenični obroč: odlomki, med kateri mm; rebra – 2,66 g, 22 mm; dolge kosti – 39,74 g, 25 mm; - nedoločljivo – 81,1 g, 16 mm). Drugo: živalske kosti, odlomek mi sta prepoznavni sklepna jama in zelo poškodovana križnič - stekla. Barva: temno modra do bela. no-črevnična sklepna površina. Kosti nog: odlomki treh desnih trije odlomki reber. Kosti rok: debla treh nadlahtnic, odlomki Kostni ostanki: SE 3947 – teža: 137,09 g (lobanja –13,5 g, 17 kov, prepoznavna so štiri vratna in tri prsna vretenca. Rebra: stegnenic, dveh levih stegnenic, treh golenic in odlomek desne Opis: nesežgani posmrtni ostanki dveh otrok in odrasle osebe. skočnice. Ocena starosti in spola: vse kosti so povsem razvite in Prepoznati je nekaj odlomkov lokov vretenc odrasle osebe ter kažejo na odrasle osebe. Patologija: na enem prsnem vretencu zobe, kosti zapestja in prstnice otroka. Med zobmi so prisotni: so vidni šmorlovi vozli. mlečni prvi zgornji sekalec s celo korenino ter stalni zgornji se- SE 3941 – premešani sežgani in nesežgani odlomki. Sežgane kalec, podočnik, trije ličniki ter prvi in drugi kočnik z odlomljeni- mi koreninami. Grizne površine stalnih zob so povsem neobra - kosti: črni do beli odlomki (82 g). Prepoznavni so odlomki loba - bljene. Prstnice nimajo zraščene baze, mala mnogovogelnica je nje in korenina zoba, rebro, odlomki dolgih kosti in nedoločljivi prepoznavna, a še ne povsem razvita. Mlečni sekalec pripada odlomki. 2,5–5,5 leta staremu otroku, stalni zobje in prstnice 10–15 let Nesežgane kosti: premešani posmrtni ostanki minimalno štirih staremu otroku. oseb. Prisotni so zobje odraslega in otroka, ki pa so močno SE 3947 – odlomki reber in dolgih kosti, slabo ohranjeni. Ocena poškodovani. Prepoznavni so: prvi in drugi spodnji sekalec, šest starosti in spola: gre ali za mladostnika ali gracilno odraslo ose - ličnikov v različnem stanju, ki pripadajo najmanj dvema odrasli - bo. Sežgane kosti so skromno ohranjene, prepoznati je nekaj ma osebama; dva spodnja druga kočnika, dva morda spodnja odlomkov lobanje in dolgih kosti. Odlomki so povsem razviti, tretja kočnika in en zgornji tretji kočnik, še en zgornji prvi koč - ohranjen lobanjski šiv je zraščen. Ohranjena je tudi povsem nik, dva zgornja druga kočnika in trije podočniki, ki na osnovi razvita korenina stalnega zoba. Kosti so gracilne, pripadajo zreli stanja pripadajo dvema različnima odraslima osebama; mor - ali starejši odrasli osebi. da trije zgornji sekalci. Med otroške zobe sodijo krone stalnih zgornjih prvih sekalcev, dva druga sekalca, dva podočnika, dva Živalski ostanki: SE 3947 – Gastropoda (več 10 – hišica). 234  Analizirana sta bila dva vzorca malte (VZ 560 in VZ 559). Vir se- dimenta, ki je bil uporabljen za agregata, bi lahko bil od potoka Gračenica (Rižnar 2021). 635 Grobni inventar 1389 SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6726 1382 Odlomek bronastega kaveljčka. Š. 0,6 cm, ohr. dl. 0,8 cm. SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6403 Okrogel ploščat kos jantarja. Š. 0,8 cm, ohr. dl. 0,8 cm. 1390 SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6275 1383 Železen žebelj s stožčasto glavico in trnom kvadratnega SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6278a preseka. Močno korodiran. Pr. 1,6 cm, ohr. dl. 2,2 cm. Okrogla ploščata jantarna ploščica z ostankom pritrditve. Š. 1,0 cm, dl. 1,2 cm. 1391 SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6744 1384 Dve poliedrični jagodi iz temno modrega stekla. Izrisana je ena. SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6277, Vel. 0,5 × 0,5 cm, dl. 0,5 cm. PN 6274 Štirje odlomki bronaste žice s pozlato. Ohr. dl. 0,7 cm, 1392 SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6746 0,6 cm, 0,3 cm in 0,2 cm. Štiri kvadratne jagode iz temno modrega stekla. Izrisana je 1385 ena. Vel. 0,4 × 0,4 cm, dl. 0,4 cm. SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6270 Del bronaste tordirane igle kvadratnega preseka. Vel. 0,1 × 1393 SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6745 0,1 cm, ohr. dl. 2,1 cm. Okrogla jagoda iz temno modrega stekla. Pr. 0,7 cm, dl. 0,7 cm. 1386 SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6268, 1394 SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6266, PN 6401, PN 6402 PN 6747 Ogrlica iz bronastih spiralnih členov, ki so med seboj povezani s 95 okroglih jagod iz temno modrega stekla (12 g). Izrisane so tankimi bronastimi zankicami. Ohranjen tudi zapenjalni zaklju- štiri. Pr. do 0,4 cm, dl. od 0,2 do 0,3 cm. ček. Pr. člena 0,4 cm, dl. člena od 0,6 do 0,8 cm. 1395 SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6278b 1387 SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6267 Pet majhnih steklenih jagod iz temno modrega stekla. Pr. od Bronast narebren obroček okroglega preseka. Pr. 4,6 cm, db. 0,4 do 0,3 cm. 0,2 do 0,3 cm. 1396 SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6276, PN 6748 41 okroglih jagod iz medeno rjavega stekla (7 g). Izrisane so štiri. Pr. od 0,4 do 0,5 cm, dl. 0,3 do 0,4 cm. 1397 SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6743 Pet okroglih jagod iz temno zelenega stekla. Izrisani sta dve. Pr. od 0,3 do 0,4 cm, dl. od 0,2 × 0,3 cm. 1388 SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6269 Bronast narebren obroček okroglega preseka. Pr. 4,5 cm, db. 1398 SE 3941, grob 101, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6299 0,2 do 0,3 cm. Kristal kamene strele. Š. 0,3 cm, ohr. 0,5 dl. V SE 3941 so se nahajali še: odlomek brona (1 g) (PN 6300), drobci stekla (0,2 g), drobci brona (0,3 g), drobci železa (11 g) in odlomki opeke (413 g). 636 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 101, merilo 1 : 2. 637 1399 SE 3947, grob 135, sek. XXIV, kv. D/39, PN 6262, PN 6272, PN 6273 Spodnji del kozarca konične oblike z rahlo vboklim dnom. Pr. d. 3,3 cm, ohr. v. 8,6 cm. V SE 3947 so se nahajali še amorfni drobci železa (3 g) ter od- lomki in drobci opeke (413 g). 638 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Grob 135, merilo 1 : 2. 639 Grob 136 – SE 706a/SE 706, SE 705, sek. VI, sonda 4/2235 M 1 : 20 Grobna jama s konstrukcijo, s kamenjem obložena grobnica (Žb2), ni pokopa. 705 Opis: vkop jame (SE 706a) v tlorisu ovalne oblike in U-preseka je bil zapolnjen s kompaktnim polnilom rjave peščene ilovice (10YR 4/2) z najdbami (G1400). Grobno jamo so omejevali za- obljeni kosi peščenjaka, velikosti od 8 cm × 10 cm do 20 cm × 20 cm, v skupni dolžini 1,40 m, širini 0,65 m in višini 0,20 m. Dimenzije grobne jame: 1,15 m × 0,40 m, globina do 0,09 m. Datacija: druga polovica 1. stoletja oziroma prva polovica 2. stoletja. 706 Grobni inventar 1400 SE 706, grob 136, sek. VI, sonda 4/2, PN 1954 Dvoročajna kroglasta steklenička z navznoter zapognjenim ustjem in rahlo vboklim dnom. Pr. d. 3,3 cm, ohr. v. 8,6 cm. V SE 706 so se nahajali še odlomki keramike in gradbenega materiala. 235  Glede na obliko jame in konstrukcijo v njej se zdi, da gre za grobni kontekst, kakor smo ga tudi opredelili, glede na lokacijo na najdišču pa je grob 136 zelo oddaljen od preostalih grobov in je bližje lokaciji ustrin. Glede na datacijo edinega pridatka sodi v drugo polovico 1. stoletja oziroma prvo polovico 2. stoletja, spričo njegove lokacije in bližine naselbinskih objektov pa je nanj treba gledati s pridržkom. Grob 136, merilo 1 : 3. 640 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 8.2.3 Katalog arheoloških kontekstov Ustrina 2, SE 747/SE 745, sek. VI, sonda 4/2 SE 745 je sestavljala črno rjava (7.5YR 2.5/1) mastna peščena ustrin ilovica kot polnilo jame z rdeče rjavim (5YR 5/8) ožganim ro-Ustrina 1, bom vkopa (SE 747). Žganina je bila v spodnjem delu inten- SE 778, sek. VI, sonda 4/4 Kompaktna plast črno (5YR 3/2) rdeče (2.5YR 3/6) peščene ilo zivnejša in je dala barvo celotnemu polnilu. Polnilo je vsebo- - vice, ki je vsebovala številne drobce oglja, drobce kalciniranih valo del posrebrene fibule (G1407), odlomek steklene posode kosti, posamezne ožgane kose dolomita, velikosti od 15 cm × 11 (G1408), posamezne odlomke keramike (G1409), odlomke gradbenega materiala ter kose ožgane ilovice. V polnilu so se taurus)) in makrobotanične ostanke navadnega prosa (Panicum 230 miliaceum ) cm do 8 cm × 5 cm, nekaj odlomkov rimskodobne keramike in živalskih kosti (divje svinje (Sus scrofa), domačega goveda (Bos nahajali tudi številni bronasti predmeti ali njihovi deli ( ter črnega bezga (Sambucus nigra) . Dl. 1,50 m, š. G1401 – G1405 1,10 m in globina do 0,20 m. ), deli železnih predmetov ( G1406 ), odlomki živalskih kosti (divje svinje (Sus scrofa), domačega goveda (Bos taurus), ptičev (Aves) in nedoločljivih ostankov (indet. sp.)) ter makrobo- tanični ostanki navadne leče (Lens culinaris), grašice (Vicia sp.), M 1 : 25 pšenice (Triticum cf. naked) in črnega bezga (Sambucus nigra). 747 Mestoma je bila plast ožgana. Vkop ni bil viden. Velikost 1,40 m × 1,65 m, db. 0,15 m. B 745 778 M 1 : 25 A A B 778 230  Vzorec žganine iz polnila SE 745 (Z-3206) je bil poslan na analizo C14, ki je pokazala radiokarbonski datum 1498 ± 102 BP. Glede na izvedeno kalibracijo datuma, naj bi ustrina 2 sodila v čas 263–772 n. št. (95,4%) (program OxCal v.4.4.4. (Bronk Ramsey 2021). Več o pro- blematiki radiokarbonskih datacij ustrin je podano v poglavju 5.4.1 o ustrinah. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 641 Ustrina 3, SE 785, SE 790, SE 784, sek. VI, sonda 4/4 Ustrina 4, SE 295, SE 298, sek. VI, sonda 4/4 S SE 785 je bil označena kompaktna črno rjava (7.5YR 2.5/2) S SE 295 je bila označena črno rjava (10YR 3/2), kompaktna, peščena ilovica, v tlorisu nepravilne oblike, ki je vsebovala več mastna ilovica, ki je poleg delov železnih predmetov (G1418– neobdelanih kosov peščenjaka, velikosti od 20 cm × 15 cm do G1425) vsebovala še posamezne atipične odlomke keramike 8 × 5 cm, odlomke keramike (G1413–G1417), dele bronastih in koščke oglja. Žganina je bila intenzivnejša v spodnjem delu predmetov (G1410), dele železnih predmetov (G1411–G1412), zapolnitve, kjer se pojavljajo tudi zaplate ožgane ilovice, ki so drobce oglja, drobce živalskih kosti (domačega goveda (Bos verjetno ostanki roba vkopa, ki pa ni bil viden. Žganino in plast taurus) in nedoločljivih ostankov (indet. sp.), nekaj kalciniranih SE 295 je prekrivala do 0,20 m debela plast oranžno (5YR 5/8) kosti ter makrobotanične ostanke ječmena (Hordeum vulgare rjave (7.5 YR 4/4) kompaktne ilovice (SE 298), ki je vsebova- naked) in grašice (Vicia sp.). Kamni so bili praviloma ožgani. la dele bronastih (G1426) in železnih (G1427) predmetov ter Velikost 1,50 m × 1,40 m, globina 0,20 m. S polnilom SE 785 smo odlomke keramike (G1428–G1429) in lepa oz. ožgane ilovice lahko povezali tudi lečo ožgane ilovice SE 784, ki je prekrivala (velikost 0,95 m × 0,60 m). SE 295 – velikost 1,10 m × 0,90 m, vrh SE 785, in lečo ožgane ilovice SE 790, ki je ležala pod SE db. 0,20 m. 785. SE 784 je predstavljala do 0,15 m debelo zbito plast prež- gane, oranžno rjave (5YR 5/6) ilovice, v tlorisu nepravilne oblike (velikost 0,75 m × 0,65 m), ki je vsebovala nekaj odlomkov rim- skodobne keramike. SE 790 pa je sestavljala do 0,15 m debela zbita mastna oranžna (5YR 5/8) plast ožgane ilovice v tlorisu nepravilne oblike (velikosti 1,40 m × 0,90 m) in je predstavljala ožgano obrobo domnevno pravokotnega vkopa za SE 785. M 1 : 25 A B M 1 : 20 295 785 A A B 295 B A B 785 642 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Ustrina 5, SE 293/SE 294, sek. VI, sonda 5/4 Ustrina 6, SE 1525/SE 1526, sek. VII, kv. A5,6 SE 293 je predstavljala do 0,05 m debela plast ožgane ilovice Vkop za ustrino (SE 1525), verjetno pravokotne tlorisne oblike na meji pravokotnega vkopa v sivo – rumeno ilovico SE 704, z zaobljenimi robovi in plitvega polkrožnega preseka. Stene ki ga je zapolnjevala črno rjava (7.5YR 3/1), mastna kompak- vkopa so bila ožgane (rdeča barva), ponekod tako močno, da tna ilovica, ki je v spodnjem delu vsebovala intenzivno žganino je bilo že v videzu lepa. Vkop je zapolnjevala olivno zelena (SE 294) z redkimi najdbami (G1430) ter odlomki nedoločljivih peščena ilovica (SE 1526) s številnimi kamni, drobci oglja oz. živalskih kosti (indet. sp.). Velikost 1,80 m × 0,90 m, globina do žganine in odlomkov živalskih kosti (domače koze (Capra hir-0,15 m. cus), domačega goveda (Bos taurus) in nedoločljivih ostankov (indet. sp.)) ter makrobotaničnih ostankov navadnega prosa (Panicum miliaceum). V polnilu sta se ohranila bronast trnek (G1431) in del železnega žeblja (G1432)231. Delna velikost 1,5 m × 0,50–0,70 m, globina 0,20 m. M 1 : 25 M 1 : 20 A 1526 294 ? B A B 294 1526 293 1525 231  Vzorec žganine iz polnila SE 1526 (Z-3192) je bil poslan na ana- lizo C14, ki je pokazala radiokarbonski datum 1761 ± 82 BP. Glede na izvedeno kalibracijo datuma, naj bi ustrina 6 sodila v čas 81–534 n. št. (95,4 %) (program OxCal v.4.4.4. (Bronk Ramsey 2021)). Več o problematiki radiokarbonskih datacij ustrin je podano v poglavju 5.4.1 o ustrinah. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 643 Ustrina 7, SE 1587/SE 1591, sek. VII, kv. A10 Ustrina 8, SE 900/SE 1501, sek. VII, sonda 3, kvadrant A/10 Vkop jame ovalne oblike in plitvega polkrožnega preseka Vkop jame (SE 900), ki je ležal v južni polovici sonde 3. Bil je (SE 1587). Ob njem oz. na njegovem robu sta ležala dva ve- pravokotne oblike z ovalnimi vogali in plitvega oglatega pre- čja kamna. Rob vkopa je bil viden kot ožgana zemlja, polnilo seka. Rob vkopa je bil lepo viden kot ožgana zemlja, polnilo pa je sestavljala rjavo črno rdeča mastna prhka peščena ilovica (SE 1501) pa je sestavljala rjava mastna ilovica z veliko oglja, (SE 1591), v kateri so ležali odlomek steklene posode (G1433)232 odlomki živalskih kosti domačega goveda (Bos taurus) in posa-in makrobotanični ostanki laškega muhviča (Setaria italica). mičnimi najdbami233. Velikost 1,70 m × 1,50 m, globina od 0,15 do 0,20 m. M 1 : 25 1503 825 900 1501 1528 232  Vzorec žganine iz polnila SE 1591 (Z-3366) je bil poslan na analizo 233  Vzorec žganine iz polnila SE 1501 (Z-3189) je bil poslan na analizo C14, ki je pokazala radiokarbonski datum 1862 ± 82 BP. Glede na izve- C14, ki je pokazala radiokarbonski datum 1605 ± 114 BP. Glede na deno kalibracijo datuma, naj bi ustrina 7 sodila v čas 38 pr. n. št.–375 izvedeno kalibracijo datuma, naj bi ustrina 8 sodila v čas 233–652 n. št. (95,4 %) (program OxCal v.4.4.4. (Bronk Ramsey 2021). Več n. št. (95,4 %) (program OxCal v.4.4.4. (Bronk Ramsey 2021)). Več o problematiki radiokarbonskih datacij ustrin je podano v poglavju o problematiki radiokarbonskih datacij ustrin je podano v poglavju 5.4.1 o ustrinah. 5.4.1 o ustrinah. 644 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Ustrina 9, SE 1543/SE 1544, sek. VII, kvadrant A/19 Vkop za ustrino (SE 1543) ovalne tlorisne oblike z zaobljenimi robovi in plitvega nepravilnega preseka je bil vkopan v geo- loško osnovo, v prodnike (SE 900). Stene vkopa so bile ožga- ne. Polnilo (SE 1543) je sestavljala sivo rjava ilovica s prodniki iz geološke osnove, v katero je bila ustrina vkopana. Vsebovalo je drobce korodiranega železnega žeblja, nekaj odlomkov ne- tipične keramike234 in makrobotanične ostanke (laškega muhvi- ča (Setaria italica), dresni (Polygonum sp.), grašice (Vicia sp.), navadnega gabra (Carpinus betulus) in bele metlike (Cheno- podium album). Velikost 1,40 m × 0,85–0,90 m, globina 0,16 m. M 1 : 20 1544 A B 1543 1543 234  Vzorec žganine iz polnila SE 1544 (Z-3193) je bil poslan na ana- lizo C14, ki je pokazala radiokarbonski datum 1596 ± 81 BP. Glede na izvedeno kalibracijo datuma, naj bi ustrina 9 sodila v čas 255–640 n. št. (95,4 %) (program OxCal v.4.4.4. (Bronk Ramsey 2021)). Več o problematiki radiokarbonskih datacij ustrin je podano v poglavju 5.4.1 o ustrinah. 645 Katalog gradiva iz kontekstov ustrin Ustrina 2 Ustrina 1 1407 SE 745, sek. VI, sonda 4/2, PN 1984 Dobro ohranjen odlomek posrebrene fibule s trakastim lokom 1401 SE 778, sek. VI, sonda 4/4, PN 2962 in peresovino na šarnir. Lok je okrašen z vrezi. Noga fibule del- Dva fragmenta bronaste igle z veliko sploščeno glavico. Ohr. dl. no ohranjena, igla manjka. Dl. 4,9 cm, š. 2,0 cm. 3,7 cm, š. gl. 2,2 cm, š. 0,3 cm, db. 0,1 cm. 1408 SE 745, sek. VI, sonda 4/2, PN 1980 1402 SE 778, sek. VI, sonda 4/4, PN 2955 Fragment ustja in ostenja rebraste steklene skodelice, izdelano Fragment bronaste igle kvadratnega preseka, na njej je neraz- v kalupu. Vel. 3,6 × 3,4 cm. poznavna železna gmota. Ohr. dl. 3,8 cm, š. 0,1 cm, db. 0,1 cm. 1409 SE 745, sek. VI, sonda 4/2, OBD. 1260 1403 SE 778, sek. VI, sonda 4/4, PN 2602 Keramika tankih sten. Odlomek navpičnega ustja in ostenja sko- Dobro ohranjen fragment bronaste žice pravokotnega preseka. delice. Na zunanji in notranji površini je slabo ohranjen oranžen Ohr. dl. 19,2 cm, š. 0,32 cm, db. 0,2 cm. premaz. Ostenje je okrašeno z rastlinskim barbotin okrasom. F: 1404 KTS6. B: zelo bledo rjava. Pr. u. cm, ohr. v. cm. SE 778, sek. VI, sonda 4/4, PN 2642 Slabo ohranjen bronast predmet, domnevno okov. Dl. 3,0 cm, š. 1,3 cm, db. 0,8 cm. 1405 SE 778, sek. VI, sonda 4/4, PN 2956 Bronast predmet pravokotnega preseka in pravokotne oblike. Dl. 1,5 cm, š. 0,5 cm, db. 1,3 cm. 1406 SE 778, sek. VI, sonda 4/4, PN 2964 Močno korodiran železen predmet okrogle oblike z manjšo lu- knjo na sredini. Pr. 5,0 cm, db. 0,2 cm. 646 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 1401–1406 ustrina 1, 1407–1409 ustrina 2; merilo 1 : 2. 647 Ustrina 3 1414 SE 785, sek. VI, sonda 4/4, OBD 2126 1410 Fina keramika. Odlomek navzdol zapognjenega ustja in ostenja SE 785, sek. VI, sonda 4/4, PN 2626 Fragmenta bronaste igle pravokotnega preseka. Ohr. dl. 5,8 cm, ohranjen rdeč premaz. F: N1a. B: rdeče rumena. Pr. u. 15,6 cm, skledice (oblika S 1). Na notranji in zunanji površini je slabo š. 0,2 cm. ohr. v. 1,2 cm. 1411 SE 785, sek. VI, sonda 4/4, PN 2612 1415 SE 785, sek. VI, sonda 4/4, PN 2628, OBD 2352 Fragment močno korodiranega železnega enoreznega noža. Fina keramika. Odlomka prstanastega dna in ostenja posode. F: Ima masiven nastavek za držalo in je pravokotnega preseka. N2. B: rdeče rumena. Pr. d. 5,8 cm, ohr. v. 7,8 cm. Ohr. dl. 12,3 cm, š. 3,0 cm, db. 0,6 cm. 1416 SE 785, sek. VI, sonda 4/4, OBD 2124 1412 SE 785, sek. VI, sonda 4/4, PN 3527 Groba keramika. Odlomek izvihanega odebeljenega ustja in Močno korodiran železen žebljiček z gobasto glavico in trnom ostenja lonca (oblika L 1.2). Lonec je izdelan prostoročno, ustje pravokotnega preseka. Pr. gl. 0,7 cm, ohr. dl. 1,0 cm. pa je dodelano na vretenu. Rame je na zunanji strani okraše-1413 SE 785, sek. VI, sonda 4/4, PN 2613, OBD 2353 no z navpičnim metličenjem, čezenj pa so snopi polkrožnega Tera sigilata. Odlomka ustja in ostenja sigilatne sklede, tip Drag. metličenja. F: KK1. B: lisasta, svetlo rjava do črna. Pr. u. 13,3 cm, 37. Na zunanji in notranji površini je ohranjen debel rdeč pre- ohr. v. 5,4 cm. maz. Ostenje je okrašeno reliefnim motivom lovskega prizora. 1417 SE 785, sek. VI, sonda 4/4, OBD 2121 F: TS20. B: rdeča. Pr. u. 17,9 cm, ohr. v. 7,3 cm. Transportno posodje. Odlomek kelihastega ustja in vratu am- fore, tip Dressel 6B. F: A4. B: rdeče rumena. Pr. u. 12,5 cm, ohr. 7,6 cm. 648 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Ustrina 3, merilo 1 : 2. 649 Ustrina 4 Ustrina 5 1418 SE 295, sek. VI, sonda 4/4, PN 3520 1430 SE 294, sek. VI, sonda 5/4, PN 3517 Dva železna žebljička z gobasto glavico in trnom kvadratne- Fragmentirana igla bronaste fibule. Ohr. dl. 2,7 cm, db. 0,2 cm. 1,2 cm. ga preseka. Korodirana. Pr. gl. 0,8 do 1,0 cm, ohr. dl. od 1,0 do Ustrina 6 1419 1431 SE 1526, sek. VII, kvadrant A6, PN 2575 SE 295, sek. VI, sonda 4/4, PN 3521 Dobro ohranjen bronast trnek, okroglega preseka. Pr. 0,2 cm, Dva različno velika železna žebljička z gobasto glavico in trnom dl. 3,8 cm. kvadratnega preseka. Močno korodirana. Pr. gl. 0,7 do 1,2 cm, ohr. dl. od 0,8 do 1,3 cm. 1432 SE 1526, sek. VII, kv. A6, PN 2573 1420 Trn železnega žeblja (?), sploščeno-ovalnega preseka. Močno SE 295, sek. VI, sonda 4/4, PN 3522 korodiran. Ohr. dl. 4,6 cm, š. 0,8 cm. Trije železni žebljički z gobasto glavico in trnom kvadratnega preseka. Močno korodirani. Ohr. dl. 1,0 cm, ohr. dl. 0,8 cm, ohr. Ustrina 7 dl. 0,8 cm. Pr. gl. 0,8 do 1,2 cm, ohr. dl. od 1,1 do 1,2 cm. 1433 SE 1591, sek. VII, kvadrant A10, PN 3913 1421 SE 295, sek. VI, sonda 4/4, PN 3523 Fragment vboklega dna steklene posode. Vidne so sledi prije- Del železnega predmeta okroglega preseka v obliki ležeče malke. Pr. d. 3,7 cm, ohr. v. 0,8 cm. arabske številke tri. Močno korodiran. Dl. 4,4 cm, š. 1,8 cm, db. 1,0 cm. 1422 SE 295, sek. VI, sonda 4/4, PN 3526–1 Železen žebljiček z gobasto glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Trn je zakrivljen. Močno korodiran. Pr. gl. 1,4 cm, ohr. dl. 1,8 cm. 1423 SE 295, sek. VI, sonda 4/4, PN 3526–2 Železen žebljiček s stožčasto glavico in nastavkom za trn kva- dratnega preseka. Močno korodiran. Pr. gl. 0,6 cm, ohr. dl. 0,6 cm. 1424 SE 295, sek. VI, sonda 4/4, PN 3526–3 Železen žebljiček z gobasto glavico in trnom kvadratnega pre- seka. Močno korodiran. Pr. gl. 1,0 cm, ohr. dl. 1,2 cm. 1425 SE 295, sek. VI, sonda 4/4, PN 3526–4 Železen žebljiček s ploščato okroglo glavico in trnom kvadra- tnega preseka. Trn je zakrivljen. Močno korodiran. Pr. gl. 0,9 cm, dl. 0,7 cm. 1426 SE 298, sek. VI, sonda 4/4, PN 3260 Bronast žebljiček s ploščato glavico in trnom pravokotnega preseka. Š. gl. 0,8 cm, ohr. dl. 0,7 cm. 1427 SE 298, sek. VI, sonda 4/4, PN 3519 Dva železna žebljička z visoko gobasto glavico in trnom kva- dratnega preseka. Pr. gl. od 1,0 do 1,1 cm, ohr. dl. od 1,2 do 1,8 cm. 1428 SE 298, sek. VI, sonda 4/4, OBD 2324 Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja in ostenja čaše (oblika Č 3). F: N1. B: svetlo rdeča. Pr. u. 7,4 cm, ohr. v. 3,0 cm. 1429 SE 298, sek. VI, sonda 4/4, OBD 2326 Transportno posodje. Odlomek ustja in vratu z delom ročaja poznorodoške amfore. Ustje je delno ožgano. F: A19. B: roza. Pr. u. 13,6 cm, rek. ohr. v. 17,0 cm, š. roč. 2,0 cm, db. roč. 2,8 cm. 650 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 1418–1429 ustrina 4, 1430 ustrina 5, 1431–1432 ustrina 6, 1433 ustrina 7; merilo 1 : 2. 651 8.2.4 Katalog ostalih struktur, SE 901, sek. V, sonda 15 Zelo velik kamen preperelega peščenjaka, ki je bil obdan z povezanih z grobiščem manjšimi kamni, velikosti do 20 cm. Nekateri, na južni strani, so SE 422, SE 424, bili postavljeni pokonci. Velikost 1,20 m × 0,70 m, db. do 0,15 m. sek. V, sonda 5235 SE 422 je predstavljala večje, deloma razpršene kamne, pome Mejnik grobne parcele (?) ali postament.-šane z več odlomki keramike in na severni strani tudi opeke, db. 0,15 m, ležeče ob južnem robu SE 424, ki ga sestavlja koncen- tracija fragmentov keramike, vmes so še opeke in posamezni večji lomljenci velikosti 25 × 10 cm ter manjši prodniki, velikosti 7 cm × 4 cm. Skupna debelina je znašala 0,20 m. Strukturi sta najverjetneje ostalini nepovezane grobiščne arhitekture. SE 446, sek. V, sonda 15 Velik prostostoječ kamen peščenjaka. Velikost 0,45 m × 0,24 m, db. 0,15 m. Mejnik grobne parcele (?) ali postament. SE 447, sek. V, sonda 15 Velik prostostoječ kamen peščenjaka. Na južnem delu so bili še trije manjši lomljenci. Velikost 0,50 m × 0,45 m, db. 0,20 m. Mejnik grobne parcele ali postament. SE 902, sek. V, sonda 15 Večji lomljenec, peščenjak, ob katerem so bili še štirje večji lo- mljenci. Velikost 0,52 m × 0,30 m. Mejnik grobne parcele (?) ali postament. SE 448, sek. V, sonda 15 Kamnita groblja z gruščem peščenjaka in večjima kamnoma, velikosti 30 cm × 32 cm. Velikost 0,85 m × 0,75 m, db. do 0,20 m. Morda mejnik grobne parcele ali postament. SE 953, sek. V, sonda 9 Obdelan kamen peščenjaka s širšimi podolžnimi rebri, morda umetno obdelan. Ležal je ob grobu 22. Velikost 40 cm × 30 cm, višina 0,20 m. SE 707, sek. VI, sonda 4/2 Kamnita struktura je bila zložena iz kamnov nepravilne obli- ke, velikosti od 4 cm × 3 cm do 25 cm × 20 cm, posameznih prodnikov, velikosti od 3 cm × 2 cm do 7 cm × 15 cm, in kosov opeke, velikosti 16 cm × 16 cm. Kamni so bili večinoma kosi peščenjaka belo rumene in svetlo sive barve. Na zahodnem robu strukture sta ležala 2 večja kamna, velikosti do 40 cm × 40 cm, ob katerih so bili na vzhodni strani sistematično zloženi manjši kamni. Velika kamna sta verjetno delovala kot vogalna kamna konstrukcije. V strukturi je bil deponiran odlomek žival- ske mandibule (indet. sp.). Dl. 3,0 m, š. 2,5 m, višina 0,35 m. Struktura verjetno predstavlja ostanek kvadratnega postamenta za nagrobnik, zloženega iz neobdelanih kamnov. 235  Nista označeni na načrtu. 652 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 SE 3850, sek. XXIII, kv. B/32 Kamnit blok apnenca velikosti 0,74 m × 0,26 m in db. 0,15 m je bil vkopan v geološko osnovo (SE 3801). Nahajal se je vzhodno od groba 69. Plošča ni prekrivala grobne jame. Verjetno gre za oznako groba oz. podstavek za nagrobni spomenik. SE 3618, sek. XXI, kv. A–B/21 Štirje večji in štirje manjši beli apnenčasti kamni, ki so bili polo- ženi eden do drugega v dolžini 1,60 m. Posamezne dimenzije kamnov so variirale med 75 cm × 35 cm, 70 cm × 30 cm, 60 cm SE 3875/SE 3876/SE 3839, sek. XXIII, kv. C/34,35 × 27 cm in 70 cm × 15 cm, manjši pa pod 25 cm × 10 cm. Ležali Vkop jame (SE 3875) pravokotne tlorisne oblike in oglatega so brez veziva na plasti 3602, verjetno v sekundarni legi. Pod preseka je bil vkopan v geološko osnovo (SE 3801 = SE 3601). kamni ni grobov. Verjetno gre za del opreme grobišča. Vanjo je bil postavljen kamnit blok (SE 3839). Jama (SE 3875) je bila zapolnjena z drobnim prodom, peskom in ilovico (SE 3876). Velikost 0,81 m × 0,30 m, globina 0,30 m. Plošča ni prekrivala grobne jame. Verjetno gre za oznako groba oz. podstavek za nagrobni spomenik. SE 3840, sek. XXIII, kv. C/35–36 Kamnit pravokotni blok velikosti 0,71 m × 0,22 m in db. 0,15 m je bil vkopan v geološko osnovo (SE 3601). Nahajal se je na zahodni strani ob grobu 65. Plošča ni prekrivala grobne jame. Verjetno gre za oznako groba oz. podstavek za nagrobni spomenik. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 653 8.3 Katalog rimskodobnih SE 938/SE 938a,237 sek. V, sonda 8 Vkop jame (SE 938a) nedefinirane tlorisne oblike in preseka je arheoloških kontekstov, plasti in bil zapolnjen z drobljivim polnilom žganine in ilovice črne bar-gradiva na območju grobišča, ki ve (2.5YR 2.5/1). Nahajal se je pod grobom 11. Dolžina 1,20 m, š. 0,75 m, globina 0,13 m. niso povezana z grobiščem SE 3741/SE 3742, sek. XXII, kv. C/26–27 8.3.1 Rimskodobne plasti Vkop jame (SE 3741) nepravilne tlorisne oblike in nepravilnega preseka je bil zapolnjen z rjavo peščeno ilovico s koščki ožgane SE 403, gline in oglja (SE 3742). Poškodovan je bil z vkopi grobov 41 in sek. V, sonda 1 Plast temno rjave (10YR 3/3) mastne fine ilovice z drobci oglja in 35. Velikost 0,63 m × 0,63 m, globina 0,19 m. keramike, db. do 0,20 m, pod SE 402. Naplavinska plast. Faza 2b SE 427, sek. V, sonda 10 SE 413a/SE 413, sek. V, sonda 7 Dokaj sipka plast fine mivkaste ilovice temno rumeno sivka-Vkop jame (SE 413a) elipsoidne tlorisne oblike in nepravilne-sto rjave barve (10YR 4/4), brez prodnikov, db. od 0,20 m do ga U-preseka je bil vkopan v plast SE 409 in geološko osnovo 0,30 m. V njej so bili odkriti odlomki živalskih kosti ( Bos taurus ). (SE 405). Zapolnjevala ga je mastna, sprijemljiva temno rjava Vrhnja plast v rimskem obdobju, na kateri so zgradili rimsko (10YR 3/3) peščena ilovica z redkimi drobci peska in drobnimi cesto, morda bivši humus. kamenčki (do 4 mm). Velikost 1,8 m × 0,75 m, globina 0,80 m. SE 944, sek. V, sonda 20 SE 903, SE 904, sek. V, sonda 14 Plast fine mastne sprijemljive temno sivo rjave (10YR 4/1) pešče-Večja zbita groblja (SE 903), sestavljena iz lomljencev in ne-ne ilovice, nedefiniranega tlorisa in preseka. Pod cesto SE 411 in kaj opeke ter drobcev malte. Na sredini je bila vidna žganina njeno ruševino SE 441. (SE 904), pomešana s temno sivo rjavo (10YR 4/3) peščeno ilo-SE 950, sek. V, sonda 20 vico, ob strani pa so bili živalska mandibula (Bos taurus) in še Premešana, mehka, mastna, sprijemljiva temno sivo rjava (10YR drugi odlomki živalskih kosti (indet. sp.). Dl. 4,85 m, š. 1,93 m. 4/2) plast ilovice z limonitnimi gomolji, db. do 0,30 m. Mešanica SE 912a/SE 912, sek. V, sonda 14 SE 944 in SE 432. Vkop jame (SE 912a) nepravilne ovalne tlorisne oblike in U-pre-SE 3708, sek. XXII, kv. A–D/26–31 seka je bil vkopan v geološko osnovo (SE 423) in zapolnjen z Temno rjava zbita plast ilovice s posameznimi kamni in števil- mastno, sprijemljivo, temno rumenkasto rjavo (10YR 4/4) pe- nimi najdbami (G1446–G1489), ki predstavlja nekdanjo hodno ščeno ilovico (SE 912). Dl. 1,57 m, š. 0,77 m, globina 0,30 m. površino, v katero so bili vkopani grobovi, db. do 0,35 m. SE 924a/SE 925, SE 924, sek. V, sonda 18 SE 3904, sek. XXIV Vkop jame (SE 924a) nepravilne krožne oblike in nedefinirane- Plast temno rjave zbite prsti je bila dokumentirana v velikosti ga preseka, je bil vkopan v rimskodobno plast (SE 427) in za- pribl. 45,0 m × 6,0 m. Plast predstavlja paleotla, ki so ležala pod polnjen s fino, dokaj sprijemljivo ilovico olivno rjave barve (2.5Y rimsko cesto (SE 3904) in nad sterilno plastjo (SE 3905). 3/4), v kateri so se nahajali tudi odlomki keramike (G1434) in Tanka plast temno rjave mehke prsti nepravilne oblike in db. sek. XXIV, kv. D/37–39 Fina, dokaj sprijemljiva plast žganine in ilovice, črne barve (2.5Y 2.5/1), nepravilnega tlorisa in nedefiniranega preseka. V njej so 0,03 m, ki je vsebovala oglje, odlomke keramike ( G1491 – se nahajali drobci in odlomki keramike, živalska mandibula ( Bos G1496 ) in odlomek brona ( G1490 ). Gre za naplavinsko plast iz taurus ) ter odlomki drugih živalskih kosti ( indet. sp. ). Kurišče. Dl. antičnega obdobja, ki je ležala nad hodno površino (SE 3904) 0,60 m, š. 0,45 m, db. 0,05 m. in pod recentno naplavinsko plastjo SE 3942. SE 932a/SE 932, sek. V, sonda 9 8.3.2 Rimskodobne strukture Plast rjave peščene ilovice, ki je ležala pod tamponom za avto- tlorisa in lečastega preseka (SE 925). Dl. 1,30 m, globina 0,64 m. cesto SE 3906 in na geološki osnovi SE 3905. SE 927, sek. V, sonda 18 SE 3936, SE 3913, sek. XXIV, kv. C/37 fina, temno rumenkasto rjava (10YR 3/4) plast ilovice, krožnega živalskih kosti (indet. sp.). Jamo SE 924/SE 924a je prekrivala Vkop jame (SE 932a) pravokotne oblike in preseka, zapolnjen z drobljivo temno rumenkasto rjavo (10YR 4/4) peščeno ilovico Faza 2a (zrnca manjša od 1 mm) z odlomki keramike (G1435) in žival- SE 408236 skih kosti (indet. sp.), globine do 0,50 m. , sek. V, sonda 4 Prodnata leča, sestavljena iz prodnikov od 2 cm do 12 cm in SE 935, sek. V, sonda 20 rjave (10YR 4/3) dokaj sipke ilovice, db. do 0,30 m. Prodniki so Skupek večjega kamenja in prodnikov, velikosti 20 × 14 cm, s bili nekoliko prepereli, sama leča pa je bila pomešana tudi s SE keramiko in živalskimi kostmi. Dl. 0,95 m, š. 0,85 m, globina od 405. Na površini je bil evidentiran odlomek rimske keramike. 0,15 do 0,20 m. 236  Ni izrisan na načrtu. 237 Ni izrisan na načrtu. 654 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 SE 936, sek. V, sonda 20 SE 3684/SE 3685, sek. XXI, kv. C/25 Skupek večjega kamenja, velikosti 15 × 12 cm, ki je bil pomešan Vkop jame za stojko (SE 3684) ovalne tlorisne oblike, rahlo po- z ilovico. Skupek kamenja je bil postavljen v venec, v sredini ševnih sten in zaobljenega dna, je bil vkopan v geološko osno- je bil viden vkop stojke, širine 0,09 m. Dl. 0,50 m, š. 0,45 m in vo. Zelo plitvo ohranjen. Polnilo vkopa (SE 3685) je sestavljala globina 0,20 m. zelo temno siva (10YR 3/1) trdna zbita ilovica s koščki oglja. SE Velikost 0,42 m × 0,25 m, globina 0,04 m. 937a/SE 937, sek. V, sonda 9 Vkop jame (SE 937a) nedefinirane tlorisne oblike in preseka SE 3619/SE 3620, sek. XXI, kv. B/22 je bil zapolnjen s trdnim polnilom, sestavljenim iz prodnikov Vkop jame (SE 3619) ovalne tlorisne oblike, rahlo poševnih sten velikosti do 10 cm, keramike in ilovice (SE 937). Dl. 0,80 m, š. in zaobljenega dna, je bil vkopan v geološko osnovo. Zapolnjen 0,28 m. je bil s polnilom (SE 3620), sestavljenim iz sivo rjave peščene ilo- SE 939, sek. vice (10YR 4/3), s koščki oglja in posameznimi drobci ožgane V, sonda 22 ilovice in lončenine. Velikost 1,60 m × 1,10 m, globina 0,28 m. Kamnita konstrukcija suhozida, ki je bila sestavljena iz kamnov lomljencev različnih velikosti (do 20 × 20 cm), ohranjenih v vi- SE 4117/SE 4118, sek. XXI, kv. A–C/21–26 šino v štiri vrste. V njej se je nahajal železen žebelj (G1436). Dl. Vkop jame (SE 4117) nepravilne tlorisne oblike, rahlo poševnih 0,48 m, š. 0,40 m. sten in nepravilno zaobljenega dna, je bil vkopan v geološko SE osnovo. Polnilo vkopa (SE 4118) je sestavljala svetlo siva in rjava 940a/SE 940, sek. V, sonda 9 Vkop manjše jame (SE 940a) krožne tlorisne oblike in U-prese- m, globina 0,14 m. trdna zbita ilovica s koščki oglja in lepa. Velikost 1,48 m × 1,23 ka je bil zapolnjen s temno sivkasto rjavo (10YR 4/2) fino mastno ilovico. Jama za stojko. Dl. 0,17 cm, š. 0,19 cm, globina 0,20 cm. SE 4130/SE 3681, sek. XXI, kv. B/22–23 SE Vkop večje jame (SE 4130) ovalne oblike, poševnih, skoraj nav- 943a/SE 943, sek. V, sonda 9 seka, je bil vkopan geološko osnovo (SE 423) in zapolnjen s fino, ilovica s prodniki, koščki oglja in ožgane gline/lepa ter odlomki drobljivo temno rjavo (10YR 3/3) peščeno ilovico. Jama je bila loci - keramike ( G1437 ). Velikost 2,77 m × 1,50 m, globina 0,80 m. rana južno od groba 1. Velikost 0,65 m × 0,60 m, globina 0,15 cm. SE 4048, Vkop jame (SE 943a) pravokotnega tlorisa in pravokotnega pre- vkopa (SE 3681) je sestavljala temno rjava (10YR 3/1) trdna zbita pičnih sten in ravnega dna, vkopan v geološko osnovo. Polnilo SE sek. XXII, kv. C/26 947a/SE 933/SE 947 , sek. V, sonda 9 Lisa temno rjave do črne peščene ilovice s koščki ožgane gline, Vkop jame (SE 947a) krožne tlorisne oblike in U-preseka je bil okrogle tlorisne oblike in U-preseka, premera pribl. 0,35 m. zapolnjen s peščeno ilovico (pesek velikosti 0,1 cm), dokaj spri-SE 3828, jemljivo in mastno, temno rumenkasto rjave (10YR 4/4) barve. sek. XXIII, kv. A–B/32 Na njej je ležala kamnita plošča SE 933, velikosti 48 cm × 32 cm Nepravilna koncentracija apnenčastih kamnov, različnih veliko- × 16 cm. Premer 0,50 m, globina 0,13 m. sti (30–50 cm). Kamni med seboj niso bili povezani in niso pre- SE krivali groba. Velikost 1,60 m × 1,47 m, db. 0,22 cm. Ruševina (?). 952a/SE 952, SE 956 , sek. V, sonda 15 Vkop jame (SE 952a) nedefinirane tlorisne oblike in pravoko- SE 3898/SE 3899, sek. XXIII, kv. B/31 tnega preseka, je bil vkopan v geološko osnovo (SE 432). Jamo Vkop jame (SE 3898) nepravilne ovalne tlorisne oblike in pli- je zapolnjevala rjava (10YR 4/3) mastna, sprijemljiva peščena tvega nepravilnega preseka je bil zapolnjen svetlo sivo rume- ilovica, pomešana s peskom in kamenjem, velikosti do 1 cm no peščeno ilovico z drobci oglja ožgane ilovice in najdbami (SE 952). Kot sestavni del polnila SE 952 sta bili v profilu evi- (G1438–G1439). Velikost 1,50 m × 0,52 m, globina do 0,10 m. le v manjšem delu. Ohr. vel. 2,30 m × 0,20 m, globina 0,10 cm. dentirani dve liniji prodnikov dolžine 0,9 m. Ohranjena je bila SE 4115/SE 4116, sek. XXIII, kv. C/35 Vkop jame (SE 4115) nepravilne ovalne tlorisne oblike in plitve- SE 3631/SE 3632, sek. XXI, kv. B/24–25 ga polkrožnega preseka, ki ga je zapolnjevala rjava peščena Vkop jame (SE 3631) nepravilne ovalne tlorisne oblike, rahlo po- ilovica (SE 4116) z odlomki keramike (G1443). Velikost 1,76 m × ševnih sten in zaobljenega dna, je bil vkopan v geološko osnovo. 0,92 m, globina do 0,20 m. rjave ilovice (10YR 5/3). Velikost 1,70 m × 1,20 m, globina 0,10 m. Zapolnjen je bil s polnilom (SE 3632), sestavljenim iz dokaj čiste SE 3918/SE 3919, sek. XXIV, kv. D/38 Vkop jame (SE 3918) pravokotne tlorisne oblike, rahlo poševnih SE 3639/SE 3640, sek. XXI, kv. C/24 sten in U-preseka. Jama je bila zapolnjena z zbito rjavo ilovico Vkop jame (SE 3639) nepravilne tlorisne oblike in polkrožnega z drobci oglja (SE 3919) s korodiranimi drobci železnega žeblja preseka, je bil vkopan v geološko osnovo. Zapolnjen je bil s (PN 5854). 1,10 m, globina 0,30 m. temno sivo rjavo (10YR 3/2) ilovico (SE 3640). Velikost 1,52 m × Faza 2c SE SE 4105/SE 4106, sek. XXIII, kv. C/36 3682/SE 3683, sek. XXI, kv. C/25 Vkop jame (SE 4105), nepravilne okrogle tlorisne oblike in pli-Vkop jame za stojko (SE 3682) okrogle tlorisne oblike, rahlo po-tvega U-preseka je bil zapolnjen s temno rjavo peščeno ilovico ševnih sten in zaobljenega dna, je bil vkopan v geološko osno-z drobci oglja in ožgane ilovice (SE 4106) ter najdbami ( G1440 – vo. Polnilo vkopa (SE 3683) je sestavljala zelo temno siva (10YR G1442 ). Poškodoval je severni rob groba 104. Velikost 0,98 m × 3/1) trdna zbita ilovica s koščki oglja. Velikost 0,53 m × 0,50 m, 0,99 m, globina do 0,06 m. globina 0,11 m. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 655 8.3.3 Katalog gradiva iz kontekstov 1436 SE 939, sek. V, sonda 22, PN 1248 Železen žebelj z močno poškodovano glavico in trnom kvadra-in plasti na območju grobišča, ki niso tnega preseka. Š. tr. 0,4 cm, ohr. dl. 5,0 cm. povezani z grobiščem 1437 SE 3681, sek. XXI, kv. /, PN 6024 1434 SE 924, sek. V, kv. S18, OBD 1300 Groba keramika. Odlomek dna in ostenja lonca. Ostenje je Groba keramika. Del odebeljenega ustja in vratu lonca, tip Au-okrašeno z vodoravnim in poševnim metličenjem. F: KK4. B: erberg. Odlomek je prežgan. F: KK3/KK15. B: lisasta, rjava do zunanja površina je svetlo rjava, notranja in prelom pa črna. Pr. črna. Pr. u. 16,2 cm, ohr. v. 3,2 cm. d. 19,8 cm, nv. pr. 35,8 cm, ohr. rek. v. 29,2 cm. 1435 SE 932, sek. V, sonda 9, OBD 1348 Fina keramika. Odlomek narebrenega ročaja posode. F: N2. B: rdeča. Š. roč. 3,5 cm, ohr. dl. roč. 8,6 cm, db. roč. 2,0 cm. 656 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 1434 SE 924, 1435 SE 932, 1436 SE 939, 1437 SE 3681; 1437 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 657 1438 SE 3899, sek. XXIII, kv. B/31, PN 6025 1442 SE 4106, sek. XXIII, kv. C/36, OBD SE 4106–2 Fina keramika. Odlomek navzdol zavihanega ustja in ostenja Fina keramika. Odlomek dna in ostenja posode, verjetno kro- sklede. Na notranji površini so sledi rdečega premaza. Na no- žnika. Na notranji površini so vidni ostanki rdečega premaza. F: tranji strani je pod robom ustja široka kanelura. F: N1a/N2a. B: NK1. B: svetlo rjava. Pr. d. 13,0 cm, ohr. v. 2,8 cm. lisasta, svetlo rdeča do siva. Pr. u. 22,0 cm, ohr. v. 2,0 cm. 1443 SE 4116, sek. XXIII, kv. C/35, OBD SE 4116–1 1439 SE 3899, sek. XXIII, kv. B/31, OBD SE 3899–1 Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika. Na notranji Fina keramika. Odlomek dna in ostenja posode. Na notranji po- površini je slabo ohranjen rdeč premaz. Odlomek je ožgan. F: vršini je ohranjen rdeč premaz. Na zunanji strani je nad dnom NK1. B: lisasta, rdeča. Pr. u. 22,2 cm, ohr. v. 2,6 cm. rdeča do svetlo rjava. Pr. d. 3,4 cm, ohr. v. 6,2 cm. okras drobne kanelure. Ostenje je ožgano. F: NK1. B: lisasta, 1444 SE 407, sek. V, sonda 9, PN 595 Polipolarno jedro iz sivega meliranega kremena. Dl. 2,6 cm, š. 1440 SE 4106, sek. XXIII, kv. C/36, OBD SE 4106–1 2,0 cm, db. 1,8 cm. kvadratnega preseka. Pr. gl. 1,0 cm, rek. ohr. v. 2,8 cm. Dva odlomka železnega žebljička s stožčasto glavico in trnom 1445 SE 3911, sek. XXIII, kv. D/38, OBD SE 3911–1 Fina keramika. Odlomek skoraj vodoravno izvihanega odebe- 1441 SE 4106, sek. XXIII, kv. C/36, OBD SE 4106–3 ljenega ustja in ostenja skodele. Na notranji površini in zgor- Fina keramika. Odlomek odebeljenega roba in ostenja pokrova. njem zunanjem delu so ohranjene sledi svetlo rdečega do F: N1. B: svetlo rjava. Vel. 1,0 × 2,2 cm. oranžnega premaza. Na robu ustja je plitva kanelura. Odlomek je ožgan. F: N1a. B: bledo rjava. Pr. u. 10,0 cm, ohr. v. 2,6 cm. 658 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 1438–1439 SE 3899, 1440–1442 SE 4106, 1443 SE 4116, 1444 SE 407, 1445 SE 3911; merilo 1 : 2. 659 1446 SE 3708, sek. XXII, kv. A/27, PN 5692 1451 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28–29, OBD SE 3708–5 Noga in del loka bronaste fibule z gumbom na loku. Lok je Fina keramika. Odlomek vodoravno izvihanega ustja in oste- okrašen s cikcak vrezi v več linijah. Ohr. dl. 4,0 cm, ohr. v. 2,5 cm. nja sklede, posnetek tipa Consp. 39/43. Na notranji površini je 1447 ohranjen svetlo rdeč premaz. Pod robom ustja je na notranji SE 3708, sek. XXII, kv. A/28, OBD SE 3708–31 Železen žebelj s poškodovano ploščato glavico in trnom kva- ohr. v. 2,4 cm. strani kanelura. F: N1a. B: svetlo rdeče rumena. Pr. u. 14,0 cm, 1448 1452 SE 3708, sek. XXII, kv. A/27, OBD SE 3708–39 SE 3708, sek. XXII, kv. A/27–28, OBD SE 3708–12 Fina keramika. Odlomek vodoravno izvihanega ustja in ostenja dratnega preseka. Korodiran. Š. gl. 2,2 cm, ohr. dl. 8,6 cm. Del železne igle okroglega preseka. Korodirana. Pr. 0,4 cm, ohr. sklede, posnetek tipa Consp. 39/43. Pod robom ustja je oste-dl. 7,3 cm. nje okrašeno s široko kaneluro, na dnu pa s pasom peresnega 1449 SE 3708, sek. XXII, kv. A/37, OBD SE 3708–17 okrasa. Odlomek je ožgan. F: N1. B: lisasta, siva do svetlo rdeča. Tera sigilata. Odlomek ostenja sigilatne skodelice. Na zunanji in Pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 4,2 cm. notranji površini je ohranjen rdeč premaz. Ostenje je okrašeno 1453 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28–29, OBD SE 3708–1 z vodoravnim rebrom. F: TS16. B: močno rdeče rumena. Vel. Fina keramika. Odlomek vodoravno izvihanega ustja in oste-2,2 × 3,0 cm. nja sklede, posnetek tipa Consp. 39/43. Na notranji površini je 1450 SE 3708, sek. XXII, kv. A/37, OBD SE 3708–10 ohranjen rdeč premaz. Pod robom ustja je na notranji strani ši- Fina keramika. Odlomek ramena finega lonca, čaše ali vrčka. Na roka plitva kanelura. Dno je na notranji strani okrašeno s pasom notranji in zunanji površini so ohranjeni ostanki rdečega pre- peresnega okrasa. Odlomek je ožgan. F: N1a. B: lisasta, rdeča maza. Ostenje je okrašeno s plitvo kaneluro in pasom peresne- do svetlo rjava. Pr. u. 20,o cm, ohr. v. 5,2 cm. ga okrasa pod njo. Odlomek je prežgan. F: FN1. B: svetlo rjava do svetlo rdeča. Nv. pr. 9,0 cm, ohr. v. 2,0 cm. 660 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 SE 3708, merilo 1 : 2. 661 1454 SE 3708, sek. XXII, kv. /, OBD SE 3708–23 1457 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28–29, OBD SE 3708–3 Fina keramika. Odlomek vodoravno izvihanega ustja in ostenja Fina keramika. Odlomek odebeljenega ustja, ostenja in dna sklede, posnetek tipa Consp. 39/43. Na notranji strani je slabo sklede, posnetek tipa Drag. 37. Na zunanji površini in čez rob ohranjen rdeč premaz. Rob ustja je na zunanji strani okrašen s notranje je slabo ohranjen rdeč premaz. Pod robom ustja je široko kaneluro, pod robom ustja na notranji strani pa je široka na zunanji strani široka plitva kanelura, pod njo pa vodoravno in plitva kanelura. Dno je na notranji strani okrašeno s pasom rebro in pas peresnega okrasa. F: N1a. B: rdeče rumena. Pr. u. peresnega okrasa. Odlomek je ožgan. F: N1a. B: lisasta, siva do 15,6 cm, pr. d. 3,2 cm, rek. v. 8,4 cm. svetlo rdeča. Pr. u. 24,0 cm, ohr. v. 5,0 cm. 1458 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28, OBD SE 3708–7 1455 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28–29, OBD SE 3708–2 Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja sklede. Na zunanji po- Fina keramika. Odlomek vodoravno izvihanega ustja sklede, vršini so ohranjeni ostanki rdečega premaza. Odlomek je moč- posnetek tipa Consp. 39/43. F: N1. B: svetlo rdeče rumena. Pr. no ožgan. F: N1a/N2a. B: siva. Vel. 3,6 × 6,2 cm. u. 18,0 cm, ohr. v. 1,2 cm. 1456 SE 3708, sek. XXII, kv. /, OBD SE 3708–40 Fina keramika. Odlomek vodoravno izvihanega ustja in oste- nja sklede, posnetek tipa Consp. 39/43. Na notranji površini so ohranjeni ostanki rdečega premaza. Rob ustja je na zunanji strani okrašen s kaneluro. Odlomek je ožgan. F: N1a. B: bledo rjava. Pr. u. 19,6 cm, ohr. v. 1,2 cm. 662 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 SE 3708, merilo 1 : 2. 663 1459 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28, OBD SE 3708–44 1463 SE 3708, sek. XXII, kv. /, OBD SE 3708–35 Fina keramika. Odlomek vodoravno izvihanega ustja sklede. Na Fina keramika. Odlomek prstanastega dna in ostenja sklede. Na zunanji in notranji površini je slabo ohranjen rdeč premaz. Rob zunanji površini so ohranjeni ostanki svetlo rdečega premaza. ustja je okrašen s široko kaneluro in pasom koleščkanja. F: N1a. F: N1a. B: svetlo rdeče rumena. Pr. d. 7,0 cm, ohr. v. 1,4 cm. B: svetlo rumeno rdeča. Pr. u. 24,4 cm, ohr. v. 1,0 cm. 1464 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28, OBD SE 3708–8 1460 SE 3708, sek. XXII, kv. /, OBD SE 3708–45 Fina keramika. Odlomek odebeljenega ustja in vratu vrčka. F: Fina keramika. Odlomek vodoravno izvihanega ustja in ostenja N1. B: rdeče rumena. Pr. u. 3,8 cm, ohr. v. 1,1 cm. peresnega okrasa. F: N6a. B: površina je siva, prelom svetlo rjav. Fina keramika. Odlomek odebeljenega ustja in vratu vrča. F: N2. B: roza. Pr. u. 7,8 cm, ohr. v. 2,6 cm. Vel. 4,8 × 6,2 cm. je okrašen z dvema kanelurama in pasovoma slabo vidnega sklede. Na notranji površini je ohranjen črn premaz. Rob ustja 1465 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28–29, OBD SE 3708–20 1461 1466 SE 3708, sek. XXII, kv. A/27, OBD SE 3708–11 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28–29, OBD SE 3708–38 Fina keramika. Odlomek izvihanega ustja finega lonca ali vrča. Fina keramika. Odlomek prstanastega dna in ostenja sklede. Rob ustja je okrašen z odtiskovanjem šila. F: N1. B: roza. Vel. Na notranji površini je slabo ohranjen rdeč premaz. Dno je na 2,0 × 4,4 cm. notranji strani okrašeno s pasom peresnega okrasa. Odlomek je ožgan. F: N1a. B: lisasta, svetlo rumeno rdeča. Pr. d. 8,0 cm, 1467 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28, OBD SE 3708–43 ohr. v. 2,0 cm. Fina keramika. Odlomek profiliranega ročaja vrčka. F: N1. B: 1462 roza. Š. roč. 3,2 cm, ohr. dl. roč. 3,0 cm, db. roč. 1,0 cm. SE 3708, sek. XXII, kv. A/28–29, OBD SE 3708–37 Fina keramika. Odlomek prstanastega dna in ostenja sklede. Na 1468 SE 3708, sek. XXII, kv. /, OBD SE 3708–6 notranji površini je delno ohranjen rjav premaz. Dno je na no- Fina keramika. Odlomek odebeljenega ustja in ostenja krožni- tranji strani okrašeno s pasom peresnega okrasa. Odlomek je ka ali sklede. Na notranji površini so ohranjeni ostanki temno ožgan. F: N1a. B: bledo rjava. Pr. d. 6,9 cm, ohr. v. 2,2 cm. rdečega premaza. F: N2a. B: rdeče rumena. Vel. 2,0 × 4,0 cm. 664 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 SE 3708, merilo 1 : 2. 665 1469 SE 3708, sek. XXII, kv. /, OBD SE 3708–36 1477 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28, OBD SE 3708–27 Fina keramika. Odlomek prstanastega dna in ostenja posode. F: Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika. Na notranji N1. B: svetlo rdeče rumena. Pr. d. 5,0 cm, ohr. v. 2,8 cm. površini so ohranjeni ostanki rdečega premaza. F: NK2. B: sve- 1470 tlo rjavo rdeča. Vel. 2,0 × 4,4 cm. SE 3708, sek. XXII, kv. A/27–28, OBD SE 3708–14 Fina keramika. Odlomek prstanastega dna in ostenja posode. 1478 SE 3708, sek. XXII, kv. /, OBD SE 3708–29 Odlomek je delno ožgan. F: N1. B: lisasta siva, do roza. Pr. d. Fina keramika. Odlomek navznoter odebeljenega ustja in oste- 7,8 cm, ohr. v. 1,8 cm. nja krožnika ali pekača. Rob ustja in zunanja površina sta ožga- 1471 na. F: KK3. B: lisasta, temno siva do črna. Vel. 4,8 x 4,8 cm. SE 3708, sek. XXII, kv. A/28, OBD SE 3708–18 Fina keramika. Odlomek prstanastega dna in ostenja sklede. F: 1479 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28, OBD SE 3708–25 N5. B: zunanja površina je svetlo siva, notranja površina in pre- Groba keramika. Odlomek izvihanega ustja in ostenja lonca. F: lom pa svetlo rjava. Pr. d. 9,4 cm, ohr. v. 2,2 cm. KK4. B: črna. Pr. u. 14,8 cm, ohr. v. 3,8 cm. 1472 SE 3708, sek. XXII, kv. A/29–30, OBD SE 3708–4 1480 SE 3708, sek. XXII, kv. A/8, OBD SE 3708–26 Fina keramika. Odlomek prstanastega dna in ostenja posode. F: Groba keramika. Odlomek izvihanega odebeljenega ustja in N2. B: rdeče rumena. Pr. d. 9,0 cm, ohr. v. 1,4 cm. vratu lonca. F: KK2. B: lisasta, svetlo rjava do siva. Vel. 2,0 × 1473 2,4 cm. SE 3708, sek. XXII, kv. A/27–28, OBD SE 3708–22 Fina keramika. Odlomek rahlo vbočenega dna in ostenja po- 1481 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28–29, OBD SE 3708–21 sode. F: N1. B: svetlo rdeče rumena. Pr. d. 3,2 cm, ohr. v. 2,8 cm. Groba keramika. Odlomek prstanastega dna in ostenja manjše- 1474 ga lonca ali čaše. Površina je ožgana. F: KK5. B: svetlo rjava. Pr. SE 3708, sek. XXII, kv. A/27–28, OBD SE 3708–9 d. 3,8 cm, ohr. v. 3,2 cm. Fina keramika. Odlomek odebeljenega roba in ostenja pokrova. F: N1. B: bledo rjava. Vel. 2,1 × 5,0 cm. 1482 SE 3708, sek. XXII, kv. C–D/26–27, OBD SE 3708–13 1475 Groba keramika. Odlomek dna in ostenja lonca. Odlomek je SE 3708, sek. XXII, kv. A/27, OBD SE 3708–32 ožgan. F: KK3. B: lisasta, črna do rjava. Vel. 7,5 × 2,6 cm. Fina keramika. Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika. Na zunanji in notranji površini je slabo ohranjen rdeč premaz. 1483 SE 3708, sek. XXII, kv. A/27,28, OBD SE 3708–15 F: NK2. B: svetlo rjava. Pr. u. 18,0 cm, pr. d. 14,2 cm, v. 3,2 cm. Groba keramika. Odlomek dna in ostenja lonca. Ostenje je 1476 okrašeno s poševnim glavničenjem. F: KK1. B: lisasta, črna. Pr. d. SE 3708, sek. XXII, kv. A/27–28, OBD SE 3708–19 9,0 cm, ohr. v. 3,2 cm. Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika. Na notranji površini in čez rob je ohranjen rdeč premaz. Rob ustja in zuna- nja površina sta ožgana. F: NK1. B: svetlo rjava. Vel. 3,2 × 5,0 cm. 666 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 SE 3708, merilo 1 : 2. 667 1484 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28, OBD SE 3708–16 1487 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28, OBD SE 3708–30 Groba keramika. Odlomek roba in ostenja pokrova. Pri gumbu Transportno posodje (?). Odlomek profiliranega ročaja amfore je široka kanelura, ostenje pa je okrašeno s poševnim metli- ali vrča. F: A11. B: bledo rjava. Š. roč. 4,4 cm, ohr. dl. roč. 5,2 cm, čenjem. Zunanja površina in rob sta ožgana. F: KK2. B: lisasta, db. roč. 2,0 cm. svetlo rjava do črna. Vel. 7,3 × 8,0 cm. 1488 SE 3708, sek. XXII, kv. A/29, 30, OBD SE 3708–24 1485 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28, OBD SE 3708–28 Transportno posodje (?). Odlomek profiliranega ročaja amfore Groba keramika. Odlomek roba in ostenja pokrova. Rob pokro- ali vrča. F: A11. B: bledo rjava. Š. roč. 4,6 cm, ohr. dl. roč. 6,2 cm, va je delno ožgan. F: KK2. B: površina je svetlo rjava, prelom pa db. roč. 2,2 cm. črn. Vel. 1,6 × 3,0 cm. 1489 SE 3708, sek. XXII, kv. /, OBD SE 3708–33 1486 SE 3708, sek. XXII, kv. A/28, OBD SE 3708–42 Odlomek izvihanega ustja in ostenja lonca. Na robu ustja je Groba keramika. Odlomek dna, noge in ostenja trinožnika. nastavek za pokrov. F: NVKK2. B: siva. Novoveška lončenina. Ostenje in noga sta okrašena z metličenjem. Zunanja površina Vel. 3,0 × 3,8 cm. je ožgana. F: KK1. B: zunanja površina je rdeča, notranja in pre- lom pa temno siva. Vel. 4,4 × 5,4 cm. 668 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 SE 3708, merilo 1 : 2. 669 1490 SE 3936, sek. XXIII, kv. D/37–39, PN 5860 1493 SE 3936, sek. XXIII, kv. D/37–39, OBD SE 3936–5 Del bronaste pločevine. Ohr. š. 0,4 cm, ohr. dl. 1,6 cm. Fina keramika. Odlomek odebeljenega ustja in vratu z nastav- 1491 kom za ročaj vrčka. F: N1. B: svetlo rdeče rumena. Pr. u. 5,0 cm, SE 3936, sek. XXIII, kv. D/37–39, OBD SE 3936–1 ohr. v. 2,6 cm. Fina keramika. Odlomek odebeljenega ustja in ostenja sklede, posnetek tipa Drag. 37. Na zunanji in notranji površini so sle- 1494 SE 3936, sek. XXIII, kv. D/37–39, OBD SE 3936–6 di rdečega premaza. Ostenje je okrašeno s pasom peresnega Fina keramika. Odlomek profiliranega ročaja vrča. F: N1. B: sve- okrasa. F: N1a. B: rdeče rumena. Vel. 2,4 × 2,6 cm. tlo rdeče rumena. Š. roč. 4,0 cm, ohr. dl. 4,1 cm, db. roč. 1,4 cm. 1492 SE 3936, sek. XXIII, kv. D/37–39, OBD SE 3936–3 1495 SE 3936, sek. XXIII, kv. D/37–39, OBD SE 3936–2 Fina keramika. Odlomek odebeljenega ustja in ostenja sklede, Fina keramika. Odlomek ustja in ostenja krožnika. F: N2. B: sve- posnetek tipa Drag. 37. Na zunanji in notranji površini so ohra- tlo rdeče rjava. Vel. 3,2 × 2,8 cm. × 4,2 cm. njene sledi rdečega premaza. F: N1a. B: rdeče rumena. Vel. 2,5 1496 SE 3936, sek. XXIII, kv. D/37–39, OBD SE 3936–4 Groba keramika. Odlomek odebeljenega roba in ostenja po- krova. F: KK1. B: črna. Vel. 1,8 × 3,2 cm. 670 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 SE 3936, merilo 1 : 2. 671 Priloga 1: Preglednica arheoloških Alenka Tomaž, Monika Zorko kontekstov po fazah najdišča Geološke osnove in naravne Sektor XIX239 238 tvorbe Sektor XX: SE 3515. Sektor XXI: SE 3601; SE 3602. Sektor I: SE 111 = SE 120; SE 121; SE 122 = SE 154; SE 119; SE 123; SE 124; SE 125; SE 126; SE 127; SE 155; SE 158; SE 162; SE 164; SE Sektor XXII: SE 3718; SE 3719. 165; SE 175; SE 176; SE 194; SE 567; SE 570; SE 182/SE 183. Sektor XXIII: SE 3801; SE 3866. Sektor II: SE 6 = SE 16; SE 23; SE 24; SE 27. Sektor XXIV: SE 3905; SE 3944 = SE 3964. Sektor III: SE 235; SE 279; SE 3348; SE 233. Petričev grič: SE 3203; SE 3204. Sektor IV: SE 1426; SE 1454; SE 1456; SE 644 = SE 641 = SE 649 Naravne hudourniške paleostruge = SE 1142 = SE 1150, SE 650 (= SE 642 = SE 653); SE 652 (= SE Sektor V: 643); SE 1115; SE 1180; SE 1496; SE 1437; SE 1450; SE 30 = SE 75; hudourniška paleostruga 1 (SE 409). SE 33; SE 60; SE 690; SE 691. Sektor XX: hudourniška paleostruga 1 (SE 3582/SE 3522); hu-Sektor V: SE 404 = SE 423; SE 405; SE 432; SE 948. dourniška paleostruga 2 (SE 3583/SE 3568). Sektor VI: SE 704. Sektor XI: hudourniška paleostruga 3 (SE 2311). Sektor VII: SE 884; SE 1503 = SE 1507; SE 1528; SE 1574; SE 821; Sektor XII: hudourniška paleostruga 3 (SE 1704a). SE 1549. Sektor VIII: SE 1002; SE 1086; SE 1087. Faza 1 – Prazgodovina240 Sektor IX: SE 1215 (= SE 1213 = SE 1214) Faza 1a – eneolitik Sektor X: SE 1251; SE 1252; SE 1264/SE 1263; SE 1268/SE 1267; Sektor XIX: PO 1a/PO 1; PO 20a/PO 20; PO 34a/PO 34. SE 1272/SE 1271; SE 1278/SE 1277; SE 1280/SE 1279. Faza 1b – bronasta doba SE 3146; SE 3192. Sektor VIII: vodnjak 1 (SE 1090/SE 1081, SE 1088, SE 1089); SE Sektor XI: SE 2304; SE 2362; SE 3115; SE 3116; SE 3122; SE 3123; 1048; vodnjak 2 (SE 1041/SE 1040, SE 1068), SE 1031/SE 1030; SE Sektor XII: SE 1702; SE 1702A; SE 1703 (= SE 1812 = SE 2040); 1043/SE 1042; SE 1045/SE 1044; SE 1047/SE 1046; SE 1064/SE SE 1716 (= SE 1813). 1063; SE 1025. Sektor XIII: SE 1812 (= SE 2040 = SE 1703); SE 1813 = SE 1868 (= Sektor IX: SE 1220/SE 1221; SE 1223; SE 1290/SE 1289; SE 1205 SE 1716); SE 1867; SE 1872; SE 1873; SE 1874. (= SE 1216 = SE 1299); SE 1218/SE 1219; SE 1239/SE 1238; SE Sektor XIV: 1286/SE 1285; SE 1298/SE 1297. SE 1937. Sektor XV: Sektor X: SE 1095/SE 1094; SE 1097/SE 1096; SE 1248/SE 1247; SE 2040, SE 2059 = SE 2105 = SE 1675. SE 1266/SE 1265; SE 1270/SE 1269; SE 1274/SE 1273; SE 1276 / Sektor XVI: SE 2612. SE 1275; SE 1288 /SE 1287; SE 1292/SE 1291 s stojko SE 1296 /SE Sektor XVII: 1295; SE 1294/SE 1293; SE 1250. SE 2707; SE 2737. Sektor XVIII: Sektor XV: SE 2873/SE 2872; SE 2897/SE 2896; SE 2898/SE SE 3423; SE 3424. 2899; SE 3001/SE 2900; SE 3007/SE 3006; SE 3009/SE 3008; SE 239  V sektorju XIX na načrtu najdišča ni bila natančneje opisana ali dokumentirana nobena geološka osnova, zaznana je bila samo kot geološka osnova pri opisih posameznih kontekstov. Glede na lokaci- jo lahko predvidevamo, da gre, podobno kot v sektorjih X in XVII, za rumenkasto rjavo do temno rumenkasto rjavo mastno ilovico, me- stoma premešano z ostanki proda. 238  Konteksti so predstavljeni v zvezku Ribnica pri Brežicah I. Prazgo- 240  Konteksti so predstavljeni v zvezku Ribnica pri Brežicah I. Prazgo- dovina (Tomaž 2025). dovina (Tomaž 2025). 672 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 3011/SE 3010; SE 3024/SE 3023; SE 3026/SE 3025; SE 3028/SE 3164; SE 2399/SE 3174, SE 2398, SE 3173; SE 2914/SE 2913, SE 3027; SE 3030/SE 3029; SE 3032/SE 3031; SE 3034/SE 3033; SE 3178); SE 2381/SE 2380, SE 3118; SE 2383/SE 2382;SE 2385/SE 3036/SE 3035; SE 3040/SE 3039; SE 3042/SE 3041; SE 3044/SE 2384; SE 2387/SE 2386, SE 3117; SE 2389/SE 2388; SE 2397/SE 3043; SE 3046/SE 3045. 2396; SE 2902/SE 2901; SE 2904/SE 2903, SE 3175; SE 2906/SE Sektor XVII: 2905; SE 2908/SE 2907, SE 3176; SE 2910/SE 2909, SE 3177; SE SE 2711; SE 2729. 2912/SE 2911; SE 2916/SE 2915, SE 3179; SE 2918/SE 2917, SE Sektor XIX: objekt 1 (PO 9a/PO 9, PO 10a/PO 10 , PO 11a/PO 3180, SE 3181; SE 2920/SE 2919, SE 3182; SE 2924/SE 2923, SE 11, PO 12a/12, PO 13a/PO 13, PO 14a/PO 14, PO 15a/PO 15, PO 3183; SE 2926/SE 2925; SE 3125/SE 3124; SE 2938/SE 2937, SE 16a/PO 16, JS 2a/JS 2, JS 3a/JS 3, JS 4a/JS 4, JS 5a/JS 5, JS 14a / 3184; SE 2940/SE 2939, SE 3185; SE 2942/SE 2941, SE 3186; SE JS 14, JS 15a/JS 15, J 16a/J 16); PO 2a /PO 2; PO 5a/PO 5; PO 17a / 2944/SE 2943, SE 3187; SE 2946/SE 2945, SE 3188; SE 3119 /SE PO 17; PO 19a/PO 19; PO 22a /PO 22; PO 28a /PO 28; JS 12a/JS 3120; terasa 2 (SE 3112; SE 3104; SE 3163); SE 3155, SE 3154, SE 12; JS 13a/JS 13; SE 24; SE 25; SE 26. 3153; SE 3152/SE 3151, SE 3159; SE 3162/SE 3160, SE 3161; SE Sektor XX: 2961, SE 2960; SE 2992; SE 2993; SE 2964/SE 2962, SE 2963; SE SE 3586/SE 3585; 2967/SE 2965, SE 2966; SE 2972/SE 2970, SE 2971 s SE 2975 /SE Faza 1c – latensko obdobje 2973, SE 2974; SE 2978/SE 2976, SE 2977; SE 3132 = SE 3189 = Sektor III: SE 248/SE 249 z jamo za stojko SE 246/SE 247. SE 3127; SE 3195; SE 3169; SE 3170, SE 3171; SE 3149, SE 3144, SE 3126, SE 2949/SE 2948; SE 3129; SE 2956; SE 3113; SE 3150; Sektor XIX: PO 3a/PO 3. SE 2991 = SE 2996; SE 3143; SE 3130; SE 2376; SE 3121; SE 3134/ Podrobneje neopredeljene prazgodovinske SE 3133; SE 3136/SE 3135; SE 3138/SE 3137; SE 3140/SE 3139; SE plasti 3142/SE 3141; SE 2345/SE 2344, SE 2348. Sektor XII: hudourniška paleostruga 3 (SE 1704C); SE 1731a/SE Sektor X: SE 1092; SE 1093. 1731; SE 1742a/SE 1742. Sektor XV: SE 2875. Sektor XIV: palisada (SE 2495/SE 2494; SE 2497/SE 2496; SE Faza 2 – Rimsko obdobje 2511/SE 2510; SE 2513/SE 2512; SE 2515/SE 2514; SE 2517/SE 2516; SE 2519/SE 2518; SE 2521/SE 2520; SE 2525/SE 2524; SE Naselbina241 2527/SE 2526; SE 2529/SE 2528; SE 2531/SE 2530; SE 2540; SE 2568/SE 2567; SE 2570/SE 2569; SE 2572/SE 2571; SE 2574 /SE Faza 2a 2573; SE 2576/SE 2575; SE 2578/SE 2577; SE 2580/SE 2579; SE 2582/SE 2581); SE 2533/SE 2532; SE 2544/SE 2543; SE 2548 / Sektor I: SE 562/SE 547; SE 185; SE 186; SE 569; SE 576; SE 577; SE 2547; SE 2560/SE 2559; SE 2535/SE 2534; SE 2542/SE 2541; SE 529; SE 574. SE 2546/SE 2545; SE 2550/SE 2549; SE 2556/SE 2555; SE 2558 / Sektor III: SE 2557; SE 2562/SE 2561; SE 2564/SE 2563; SE 2566/SE 2565; SE 3338 = SE 3351; SE 3352; SE 3357/SE 3355; SE lesen objekt 2 (SE 1903/SE 1902; SE 1905/SE 1904; SE 1907 / 3329; SE 3330 = SE 3334; SE 3335; SE 3341; SE 3342 = SE 3346. SE 1906; SE 1909/SE 1908; SE 1911/SE 1910; SE 1913/SE 1912 ; SE Sektor IV: območje „ parkirišče “ : SE 621 = SE 655 = SE 654; SE 1915/SE 1914; SE 1917/SE 1916; SE 1919/SE 1918; SE 1921/SE 1920; 622; SE 623; SE 625; SE 656. SE 1923/SE 1922; SE 1925/SE 1924; SE 1927/SE 1926; SE 1929 / Sektor VI: SE 1928); SE 1933/SE 1932; SE 1935/SE 1934; SE 1939/SE 1938; SE 718A/SE 718 (+ SE 753A/SE 753); SE 740A/SE 740; SE SE 1952/SE 1951; SE 1959/SE 1958; SE 1966/SE 1965; SE 1998/SE 728A/SE 728; SE 799; SE 744; SE 300; SE 710. 1997; SE 2501/SE 2500; SE 2503/SE 2502; SE 2505/SE 2504; SE Sektor VII: SE 820; SE 1578; SE 811; SE 812; apnenice (SE 1594/ 2507/SE 2506; SE 2509/SE 2508; SE 2523/SE 2522; SE 2537/SE SE 1584, SE 1586; SE 1592/SE 1588, SE 1595; SE 1583; SE 1515; 2536; SE 2539/SE 2538; SE 2552/SE 2551; SE 2554/SE 2553; SE SE 1576/SE 1577, SE 1579, SE 1566); SE 1561/SE 1562; SE 1598/ 1931/SE 1930. SE 1593; SE 810; SE 824; SE 895; SE 1510; SE 1563=SE 1564; SE 1575 = SE 1573. Sektor XV: sistem jarkov (SE 2838/SE 2837; SE 2852/SE 2851; SE 2854/SE 2853; SE 2856/SE 2855; SE 2858/SE 2857; SE 2867/ Sektor VIII: SE 1004/SE 1003; SE 1009/SE 1008; SE 1014/SE 1013; SE 2866; SE 2869/SE 2868; SE 2871/SE 2870; SE 2887/SE 2886; SE 1018/SE 1017; SE 1020/SE 1019; SE 1039/SE 1038; SE 1050/ SE 2871/SE 2870; SE 2871/SE 2870; SE 2887/SE 2886; SE 2889/ SE 1049; SE 1052/SE 1051; SE 1054/SE 1053; SE 1056/SE 1055; SE 2888; SE 2809/SE 2808); apnenica (SE 2860/SE 2859, SE SE 1058/SE 1057; SE 1060/SE 1059; SE 1070/SE 1069; SE 1072/ 2861, SE 2874); SE 2883/SE 2882; SE 3018/SE 3017; SE 2891/SE SE 1071; SE 1074/SE 1073; SE 1076/SE 1075; SE 1083/SE 1082; SE 2890; SE 2828/SE 2827; SE 3005/SE 3004; SE 2865/SE 2864; SE 1012; SE 1021. 2893/SE 2892; SE 2803/SE 2802; SE 1700/SE 1698; SE 2801/SE Sektor XI: 1699; SE 2821/SE 2820; SE 2823/SE 2822; SE 2881/SE 2880; SE hudourniška paleostruga 3 ( SE 3310, SE 3111); terasa 1 (SE 2365; SE 2370 = SE 2372); 2885/SE 2884; SE 2805/SE 2804; SE 2807/SE 2806; SE 2819/SE SE 2371; SE 2374; SE 2391 /SE 2390; 2818; SE 2067/SE 2066; SE 2832/SE 2831; SE 2842/SE 2841; SE lesen objekt 1 (SE 2393/SE 2392; SE 2395/SE 2394, SE 2846/SE 2845; SE 3022/SE 3002, SE 3012, SE 3021; SE 3020/SE 3019; SE 3038/SE 3037; SE 2844/SE 2843; SE 2848/SE 2847; SE 241  Konteksti so predstavljeni v zvezku Ribnica pri Brežicah IV. Romula, 2850/SE 2849; SE 2863/SE 2862; SE 2830/SE 2829; SE 1680/SE naselbina (Tomaž et al. 2025b). 1679; SE 2058; SE 2076; SE 2836; SE 1667; SE 1672; SE 2094; SE Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 673 2095; SE 2096; SE 2824; SE 2825; SE 2826; SE 2091; SE 2092 = SE 1153/SE 667, SE 665; SE 666; SE 1154, SE 639; SE 640; SE 1128; SE 2093; SE 2084; SE 2085; SE 2086; SE 2087; SE 2088; SE 2118; SE 1159; SE 1103; SE 668; SE 1140, SE 1139); SE 1146; SE 1155; SE SE 2071; SE 1697. 1446; SE 1410/SE 1411, SE 1412; SE 1474, SE 1475; SE 1443/SE Sektor XVI: 1442; SE 1445/SE 1444; SE 1453/SE 1452; SE 1196; SE 1197; SE SE 2606; SE 2611, SE 2630/SE 2629; SE 2649 /SE 1433/SE 1430, SE 1432, SE 1431; SE 1440/SE 1438, SE 1439; SE 2648; SE 2651/SE 2650; SE 2653/SE 2652; SE 2655/SE 2654; SE 2244/SE 2243; SE 2274/SE 2273; SE 1143; SE 1425; območje 2659/SE 2658; SE 2642/SE 2641; SE 2640/SE 2639; SE 2644 / “razširitev”: SE 1122, SE 1165; SE 1111; SE 1112; SE 1119; SE 1120; SE SE 2643; SE 2647/SE 2646; SE 2635, SE 2627; SE 2613; SE 2631. 1121; SE 1125; SE 1149; SE 1190; SE 1194; SE 1434. Faza 2b Sektor V: hudourniška paleostruga 1 (SE 414; SE 415). Sektor I: kovaška delavnica (SE 311; SE 329; SE 342; SE 359; SE Sektor VI: zgradba 7 (SE 735; SE 748; SE 751; SE 734; SE 736; 583; SE 361/SE 330; SE 360/SE 331; SE 333/SE 332; SE 335 /SE SE 733; SE 738); zgradba 8 (SE 730; SE 768; SE 729; SE 732; SE 334; SE 363/SE 362; SE 365/SE 364; SE 313/SE 312; SE 200; SE 754); SE 299; zgradba 9 (SE 798A/SE 798; SE 288A /SE 288; SE 302/SE 301; SE 316/SE 315; SE 318/SE 317; SE 320/SE 319; SE 290); SE 287A/SE 287; SE 712; SE 717; SE 289A/SE 289; SE 715, 322/SE 321); zgradba 1 ( SE 339; SE 341; SE 346; SE 347; SE 348; SE 716; SE 722; SE 758; SE 761; SE 786; SE 787; SE 788; SE 789; SE 514; SE 515; SE 540; SE 542; SE 543; SE 564; SE 518=SE 184; SE 795A/SE 795; SE 796A/SE 796; SE 797A/SE 797; SE 721; SE SE 571; SE 580; SE 545; SE 527; SE 528; SE 575; SE 350; SE 568; 723; SE 727; SE 750; SE 759; SE 760; SE 771; SE 792; SE 724A /SE SE 557; SE 548; SE 517; SE 534 ; SE 563; SE 501; SE 398/SE 397; 724; SE 756A/SE 756; SE 764A/SE 764, SE 783; SE 781A/SE 781; SE 513; SE 538 ; SE 502 ; SE 532 ; SE 533 ; SE 573 ; SE 394/SE 393 ; SE 782A/SE 782; SE 755; SE 762; SE 739; SE 805. SE 396/SE 395 ; SE 559/SE 555 ; SE 556/SE 560); SE 325/SE 196, Sektor VII: zgradba 10 (SE 832; SE 833; SE 894; SE 871; SE 863; SE 314; SE 307/SE 306; SE 324/SE 323; SE 156; SE 159; SE 310 / SE 841; SE 878); zgradba 11 (SE 826; SE 827; SE 829; SE 830; SE SE 309; SE 337/SE 336; SE 550/SE 549; SE 552/SE 551; SE 172; 849; SE 850;SE 840); zgradba 12 (SE 1536; SE 1550; SE 1590; SE SE 160; SE 161; SE 163; SE 167; SE 170; SE 173; SE 192; SE 193; SE 1581; SE 1558; SE 1559; SE 1589; SE1530; SE 1599/SE 1585; SE 327; SE 507, SE 516, SE 558; SE 508; SE 572. 1596; SE 1535 in SE 1537; SE 1540; SE 1545; SE 1538; SE 1551; Sektor II: SE 13. SE 1554; SE 1556; SE 1557); zidan objekt 1 (SE 847; SE 848; SE Sektor III: zgradba 2 (SE 270; SE 273; SE 274; SE 275); zgradba 859; SE 883; SE 885; SE 893); lesen objekt 3 (SE 888/SE 887; SE 3 (SE 3343 (SE 3336/SE 3317); SE 3328; SE 3331; SE 3340; SE 891/SE 892; SE 896/ E 897; SE 898/ SE 899); SE 886/SE 1502; SE 3304; SE 3333; SE 3332; SE 3327); SE 238; SE 253; SE 272; SE 1519/SE 1520; SE 872/SE 868; SE 1552/SE 1553; SE 890/SE 889; 229; SE 237; SE 243; SE 251; SE 255; SE 277; SE 278; SE 3307; SE 1567/SE 1568; SE 1517; SE 1518; SE 860; SE 866;SE 1514; SE SE 3314; SE 3318; SE 3323; SE 3324; SE 3325; SE 3326; SE 3337; 1506; SE 852; SE 805, SE 813, SE 1516; SE 806; SE 809; SE 814; SE SE 3345; SE 3349. 1547; SE 825; SE 856; SE 862; SE 864; SE 875=SE 1505; SE 1505; Sektor IV: območje „parkirišče“: zgradba 4 (SE 663/SE 44, SE 853; SE 1523. SE 1511; SE 1513; SE 1512; SE 1533; SE 1569; SE 1570; SE 1571; SE 45, SE 61, SE 664; SE 55, SE 56; SE 57; SE 43; SE 46; SE 93; SE 661; SE 662; SE 94); SE 624; območje „hiša“: zgradba 5 (SE 1419/ Sektor VIII: SE 1007/SE 1005, SE 1026, SE 1006, SE 1023; SE SE 1418, SE 675, SE 676, SE 1420; SE 1427/SE 1459, SE 695, SE 1037/SE 1036; SE 1028/SE 1027, SE 1022; SE 1085/SE 1084; SE 1428; SE 1178/SE 696, SE 697, SE 698, SE 1179; SE 1131; SE 1156, 1033/SE 1032; SE 1035/SE 1034, SE 1067; SE 1066/SE 1065; SE SE 1157; SE 1130; SE 694; SE 1129; SE 1166; SE 1491; SE 1492; SE 1016/SE 1015. 1493; SE 1494; SE 1441; SE 1108; SE 1109; SE 1181/SE 1118; SE 1413, Sektor IX: lesen objekt 4 (SE 1256/SE 1255; SE 1258/SE 1257; SE 674; SE 1484, SE 1489; SE 1424; SE 1164; SE 1482; SE 1483; SE 1260/SE 1259; SE 1261/SE 1262; SE 1231/SE 1230; SE 1233 /SE kurišče s konstrukcijo 1 ( SE 1476; SE 1477; SE 1498; SE 2217; SE 1232); SE 1222 /SE 1209a–k; SE 1227/SE 1226; SE 1242/SE 1241; 2218; SE 2231/SE 2230; SE 2236/SE 2234, SE 2235; SE 2246 /SE SE 1246/SE 1245; SE 1235/SE 1234; SE 1237/SE 1236; SE 1206; 2245; SE 2248/SE 2247; SE 2250/SE 2249; SE 2252/SE 2251; SE SE 1240 . 2276/SE 2275; SE 2278/SE 2277; SE 2280/SE 2279; SE 2282/ Sektor XI: hudourniška paleostruga 3 (SE 2309; SE 3101 /SE SE 2281; SE 2284/SE 2283; SE 2227/SE 2226; SE 2229/SE 2228; 3100); SE 2999/SE 2998; SE 3156/SE 3131; SE 3194/SE 3190, SE SE 2238/SE 2237; 2240/SE 2239; SE 2242/SE 2241; SE 2221/SE 3158, SE 3105, SE 3108, SE 3107, SE 3106, SE 3109, SE 2968; SE 2220; SE 2223/SE 2222; SE 2225/SE 2224; SE 2272/SE 2271; 2994; SE 3165/SE 3166; SE 3167 SE 3168; SE 3172; SE 2336; SE SE 2268/SE 2267; SE 2269/SE 2270); kurišče s konstrukcijo 2 2354/SE 2353; SE 2320/SE 2319; SE 2347/SE 2346; SE 2350 /SE (SE 1147; SE 1148; SE 1169/SE 1170; SE 1171/SE 1172; SE 1173 /SE 2349; SE 2360/SE 2359; SE 2364/SE 2363; SE 2959/SE 2957, SE 1174; SE 1175/SE 1176; SE 1401/SE 1402; SE 1403/SE 1404; SE 2958; SE 2981/SE 2979, SE 2980; SE 2950; SE 2955; SE 2373; SE 1405/SE 1406; SE 1407/SE 1408; SE 1414/SE 1415; SE 1416 /SE 2337; SE 2369; SE 3147; SE 3148. 1417); SE 2202/SE 2201; SE 2204/SE 2203; SE 2206/SE 2205; SE 2207/SE 2208; SE 2209/SE 2210; SE 1488/SE 1487; SE 2219/ Sektor XII: hudourniška paleostruga 3 (SE 1704B; SE 1704A). SE 1495; SE 2264/SE 2263, SE 2266; SE 1500/SE 1499; SE 2212/ Sektor XIII: SE 1805/SE 1804; SE 1811 /SE 1810; SE 1815/SE 1816, SE 2211; SE 2258/SE 2256; SE 2257; SE 2260/SE 2259, SE 2265; SE 1847, SE 1848A–D, SE 1866, SE 1871; SE 1846/SE 1845; SE SE 2214/SE 2213; SE 2216/SE 2215; SE 2255/SE 2254; SE 2262 / 1857/SE 1856; SE 1859/SE 1858; SE 1819/SE 1820; SE 1840 /SE SE 2261; SE 1479; SE 2253; SE 1144; SE 1160; SE 1177, SE 1158; SE 1429); SE 1141; zgradba 6 (SE 1151/SE 1167, SE 670; 601; SE 1152, 674 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 1839; SE 1861/SE 1860; SE 1865/SE 1864; SE 1842/SE 1841; SE Sektor XVII: zgradba 14 (SE 2704, SE 2730 in SE 2731); SE 2703. 1836/SE 1835. Sektor XIX: RO 30a/RO 30; RO 27a/RO 27; RO 29a/RO 29. Sektor XIV: zidan objekt 2 SE 1944–A/SE 1944, SE 2487, SE Sektor XX: zapolnitev hudourniške paleostruge 1 (SE 3503a); 2492 ); lesen objekt 5 ( SE 2469a/SE 2469, SE 2471a/SE 2471, SE zapolnitev hudourniške paleostruge 2 (SE 3503b); SE 3538 /SE 2472a/SE 2472; SE 2461/SE 2460, SE 2474/SE 2473 in SE 2499 / 3537. SE 2498); SE 2416/SE 2415; SE 2453/SE 2452; SE 2478/SE 2477; Petričev grič: SE 2480/SE 2479; SE 2476/SE 2475; SE 2482/SE 2481; SE 2492 / SE 3202 242 . 1986/SE 1985; SE 1988/SE 1987; SE 2491; SE 1941/SE 1940; SE 1980/SE 1979; SE 1984/SE 1983; SE Faza 2c SE 1976/SE 1975, SE 2465; SE 2484/SE 2493, SE 2483; SE 2414/SE 2413; SE 2489/SE 2488; SE Sektor I: ruševine kovaške delavnice (SE 151 = SE 152, SE 328), 2447/SE 2446; SE 2449/SE 2448; SE 2451/SE 2450; SE 2486/ ruševine zgradbe 1 (SE 340; SE 535, SE 536, SE 537; SE 539; SE 1990/SE 1989; SE 1992/SE 1991; SE 1994/SE 1993; SE 1996 SE 236; SE 267; SE 230; SE 223; SE 232; SE 250; SE 263; SE 264; /SE SE 269; SE 265; SE 268; SE 271); ruševine zgradbe 3 ( SE 3319; 1995; SE 1998/SE 1997; SE 2000/SE 1999; SE 2408/SE 2407; SE SE 3316); SE 215; SE 239, SE 276; SE 231; SE 234; SE 221; SE 226; 2402/SE 2401; SE 2404/SE 2403; SE 2406/SE 2405; SE 2410 /SE SE 3302; SE 3303; SE 3305; SE 3308; SE 3311, SE 3312 ; SE 3313; 2409; SE 2412/SE 2411; SE 2418/SE 2417; SE 2420/SE 2419; SE SE 3315; SE 3320; SE 3321; SE 3322; SE 261/SE 254, SE 257; SE SE 1970/SE 1969; SE 1948/SE 1947; SE 1964/SE 1963; SE 1972/ Sektor III: zgradba 15 (SE 242; SE 266/SE 260, SE 259; SE 252; SE 1971; SE 1974/SE 1973; SE 1978/SE 1977; SE 1982/SE 1981; SE SE 2485; SE 1950/SE 1949; SE 1962/SE 1961; SE 1968/SE 1967; 546; SE 553; SE 530; SE 531); SE 197; SE 308; SE 376. 2422/SE 2421; SE 2424/SE 2423; SE 2426/SE 2425; SE 2428/SE 256/SE 258, SE 262; SE 3309/SE 3310; SE 3354/SE 3353; SE 2427; SE 2430/SE 2429; SE 2432/SE 2431; SE 2434/SE 2433; SE 3342 = SE 3346 2436/SE 2435; SE 2439/SE 2438; SE 2441/SE 2440; SE 2443 /SE 2442; SE 2445/SE 2444; SE 2455/SE 2454; SE 2457/SE 2456; SE Sektor IV: območje „parkirišče“: ruševine zgradbe 4 (SE 657/SE 2459/SE 2458; SE 2467/SE 2466; SE 2464. 54; SE 66, sek. IV); SE 78; SE 87 = SE 677; SE 68 = SE 69; SE 88; Sektor XV: SE 612; SE 620; SE 648; SE 29 = SE 31, SE 47; SE 37; SE 40; SE zgradba 13 ( 2008 (SE 2141); SE 2145; SE 2146; SE 79; SE 41/SE 32; območje “hiša”: ruševine zgradbe 5 ( SE 1451; 2147; SE 2148; SE 2149; SE 2150; SE 2151; SE 2009 (SE 2104); SE 1480; SE 1471; SE 1478; SE 1481; SE 1490; SE 1101; SE 680; SE SE 2152; SE 2010 (SE 2101); SE 2144; SE 2011 (SE 2140); SE 2004 700; SE 699; SE 679; SE 1102); ruševine zgradbe 6 (SE 669; SE (SE 2103); SE 2005 (SE 2102); SE 2138 (SE 2139); SE 2069; SE 671 = SE 92; SE 672 = SE 85; SE 673; SE 1195; SE 1409); SE 677 = 2072; SE 2077 = SE 2007; SE 2082; SE 2089; SE 1674; SE 1673; SE 86 = SE 87; SE 678 = SE 1123; SE 1145; SE 83 = SE 84; SE 1117. SE 2068; SE 2006, SE 2034; SE 2107; SE 2137; SE 2070; SE 2073; SE 2090; SE 2074 = SE 2080 = SE 2081; SE 2075; SE 2083; SE Sektor VI: ruševine zgradbe 7 (SE 725; SE 791; SE 297); ruševine 1694; SE 1689, SE 1692, SE 1650, SE 2064; SE 2129; SE 1696; SE zgradbe 8 (SE 752; SE 769); SE 709A/SE 709B; SE 708; SE 713; 1690; SE 1648; SE 1649; SE 2065; SE 1676; SE 1677; SE 1695; SE SE 720, SE 794, SE 737; SE 731, SE 742, SE 741, SE 746; SE 793; 2812; SE 2813; SE 1693; SE 1687; SE 1688); SE 2100/SE 1662, SE SE 726; SE 291; SE 776, SE 296; SE 882; SE 1508; SE 1527; SE 767; 2097, SE 2098, SE 2099; SE 1664/SE 1663, SE 1670, SE 1671; SE SE 765; SE 757; SE 743, SE 763; SE 711A, SE 711B, SE 714, SE 719. 2023/SE 2022, SE 2038, SE 2041, SE 2042, SE 2043; SE 2185/ Sektor VII: ruševine zgradbe 10 (SE 1504); ruševine zgradbe 11 SE 2184; SE 1645/SE 1644; SE 2169/SE 2168; SE 2171/SE 2170; (SE 831; SE 851, sek. VII, kv. A/2); ruševine zgradbe 12 ( SE 808 SE 1612/SE 1611 = SE 2061/SE 2060; SE 1606/SE 1605; SE 1630 / = SE 865, SE 861; SE 1546); SE 845; SE 846; SE 869/SE 876; SE SE 1629; SE 1632/SE 1631; SE 1654/SE 1653, SE 1661; SE 1656 / 843; SE 836; SE 839; SE 879, SE 880; SE 1548; SE 807; SE 828; SE 1655; SE 1666/SE 1665; SE 1669/SE 1668; SE 1682/SE 1681; SE 834 = SE 835 = SE 837 = SE 838 = SE 857; SE 842; SE 844; SE 2013/SE 2012; SE 2015/SE 2014; SE 2017/SE 2016; SE 2021 / SE 855; SE 858; SE 861; SE 873; SE 874; SE 877; SE 881; SE 882; SE 2020; SE 2025/SE 2024; SE 2027/SE 2026; SE 2031/SE 2030; SE 1508; SE 1509; SE 1582; SE 1521; SE 1527; SE 1529; SE 1532; SE SE 2045/SE 2044; SE 2057/SE 2056; SE 2133/SE 2132; SE 2135 / 1534; SE 1539; SE 1555; SE 870 = SE 804 = SE 817 = SE 818 = SE SE 2134; SE 2154/SE 2153; SE 2177/SE 2176; SE 2811 /SE 2810; 819 = SE 867, SE 1541. SE 1628/SE 1627; SE 1602/SE 1601; SE 1604/SE 1603; SE 1608 / Sektor XI: SE 1607; SE 1610/SE 1609; SE 1614/SE 1613; SE 1616/SE 1615; hudourniška paleostruga 3 (SE 2310); SE 2969; SE 2927; SE 2335/SE 2334 = SE 2922/SE 2921 = SE 2997; SE 1618/SE 1617; SE 1620/SE 1619; SE 1622/SE 1621; SE 1624 / SE 2339 / SE 2338; SE 2341/SE 2340; SE 1623; SE 1626/SE 1625; SE 1634/SE 1633; SE 1636/SE 1635; lesen objekt 6 (SE 2930/SE 2929; SE 2932/SE 2931; SE 2934/SE 2933; SE 2936/SE 2935; SE 2952 SE 1638/SE 1637; SE 1640/SE 1639; SE 1647/SE 1646; SE 1658 / /SE 2951; SE 2954/SE 2953); SE 1657; SE 1660/SE 1659; SE 1686/SE 1685; SE 2029/SE 2028; SE 2930/SE 2929; SE 2932/SE 2931; SE 2934/SE 2933; SE 2936/SE 2935; SE 2952/SE 2951; SE 2954 SE 2049/SE 2048; SE 2051/SE 2050; SE 2053/SE 2052; SE 2055 / /SE 2953; SE 2989/SE 2988; SE 2054; SE 2156/SE 2155; SE 2158/SE 2157, SE 2165; SE 3016 / SE 2995; SE 2321; SE 3128; SE 2356; SE 2987; SE 3014, SE 3015; SE 2167/SE 2166; SE 2196/SE 2195; SE 2198 / SE 2947; SE 3193; SE 2367; SE 2368; SE 2400, SE 3103; SE 3145, SE 3157. SE 2197; SE 2200/SE 2199; SE 2815/SE 2814; SE 2817/SE 2816; SE 2877/SE 2876; SE 2879/SE 2878; SE 2895/SE 2894. Sektor XII: hudourniška paleostruga 3 (1704). Sektor XVI: SE 2637/SE 2636, SE 2638; SE 2645; SE 2610, SE 2622. 242  Konteksti so predstavljeni v zvezku Ribnica pri Brežicah III. Romu- la, območje Petričev grič (Tomaž et al. 2025a). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 675 Sektor XIII: SE 1849; SE 1850; SE 1851. konstrukcija 2 (SE 3675/SE 3676; SE 3677/SE 3678; SE 3679/SE Sektor XIV: 3680; SE 3663/SE 3664; SE 3665/SE 3666; SE 3667/SE 3668; SE SE 1946; SE 1945; SE 1953; SE 1954 = SE 2468; SE 3669/SE 3670; SE 3671/SE 3672; SE 3673/SE 3674; SE 3649 /SE 2468; SE 1955; SE 1956; SE 1957; SE 1960. 3650; SE 3651/SE 3652); grob 40 (SE 3637/ E 3638); grob 46 Sektor XV: ruševine zgradbe 13 ( SE 2002; SE 2003, SE 2143; (SE 3642/SE 3643, SE 3644); grob 47 (SE 3654/SE 3655); grob SE 1678; SE 1691); SE 2189/SE 2188; SE 1642/SE 1641; SE 1684 / 48 (SE 3657/SE 3648); grob 70 (SE 3645/SE 3646, SE 3647, SE SE 1683; SE 2033/SE 2032; SE 2109/SE 2108; SE 2111 /SE 2110, SE 3658); grob 77 (SE 3661/SE 3662); grob 106 (SE 3686/SE 3687); 2122, SE 2130; SE 2113/SE 2112; SE 2115/SE 2114; SE 2117/SE 2116; grob 107 (SE 3688/SE 3689); grob 108 (SE 3690/SE 3691); grob SE 2124/SE 2123; SE 2164/SE 2163; SE 2179/SE 2178; SE 2039 = 109 (SE 3692/SE 3693); grob 112 (SE 3694/SE 3695, SE 3698); (SE 2142) = SE 2063 = SE 2062; SE 2119 = SE 2120; SE 2121; SE grob 113 (SE 3696/SE 3697). 2192; SE 1643. Sektor XXII: grobna parcela C ((SE 3706, SE 3716; SE 3750; SE Sektor XVI: SE 2624/SE 2623, SE 2628; SE 2626/SE 2625; SE 3765; SE 3717, SE 3731; SE 3715): grob 34 (SE 4059 / SE 3720, SE 2604, SE 2605. 3734, SE 3735, SE 3761; grob 44 (SE 3737/SE 3738); grob 58 Sektor XVIII: (SE 3755/SE 3756, SE 3783, SE 4022; SE 3768/SE 3769); grob SE 3403; SE 3412 = SE 3413. 72 (SE 3729, SE 3730); grob 78 (SE 4060/SE 3770, SE 3771, SE 243 Cesta 3717b, SE 4018, SE 4019, SE 4020, SE 3721, SE 4021, SE 4023)); grobna parcela D ((SE 4039, SE 3749; SE 4040, SE 4038; SE Faza 2a 4041; SE 4037): grob 56 (SE 3747/SE 3748); grob 57 (SE 3752a / Sektor III: SE 3752); grob 59 (SE 3757/SE 3758, SE 3764, SE 3753); grob SE 3344; SE 3356/SE 3350. Sektor V: SE 411 = SE 433, SE 964, SE 967; SE 445; SE 905; SE SE 3774); grob 105 (SE 4025/SE 4026, SE 4024, SE 3751)); 60 (SE 3759 (= SE 3762)/ SE 3760, SE 3763, SE 3766, SE 3767; 431; SE 437; SE 441, SE 440. grob 25 (SE 3702/SE 3703, SE 3707); grob 26 (SE 3704/SE Sektor VI: SE 777; SE 766; SE 773; SE 779; SE 800. 3705); grob 31 (SE 3709/SE 3710); grob 32 (SE 3711/SE 3712); Sektor VII: SE 1524; SE 1565. 41 (SE 3724/SE 3725); grob 33 (SE 3713/SE 3714); grob 35 (SE 3722/SE 3723); grob grob 42 (SE 3726/SE 3727, SE 4061, SE Sektor XXIII: SE 3744, SE 3745, SE 3746, SE 3754); grob 114 (SE 4029/SE SE 3860; SE 3861 – SE 3865. 4030); grob 115 (SE 4031/SE 4032); grob 116 (SE 4033/SE 4034); Sektor XVI: SE 2633, SE 2660, SE 2657, SE 2661; SE 2656. 3728, SE 3736); grob 43 (SE 3732/SE 3733); grob 45 (SE 3743/ Sektor XXIV: SE 3903. grob 117 (SE 4035/SE 4036); grob 119 (SE 4042/SE 4043); grob Grobišče244 120 (SE 4044/SE 4045), grob 124 (SE 4049/SE 4047, SE 4056); grob 125 (SE 4050/SE 4051); grob 126 (SE 4052/SE 4053); grob Faze 2a–2c 127 (SE 4054/SE 4055); grob 134 (SE 4057/SE 4046). Sektor V: Sektor XXIII: grob 49 (SE 3805/SE 3806); grob 50 (SE 3807/ grobna parcela A ( (SE 425; SE 3612; SE 3613; SE 3614; SE 3616; SE 930; SE 426 = SE 926 (SE 931); SE 3615): grob 8 SE 3808); grob 51 (SE 3809/SE 3810); grob 52 (SE 3811/SE ( 3812); grob 53 (SE 3820/SE 3821), grob 54 (SE 3822/SE 3823); SE 906a/SE 906); grob 9 (SE 908a/SE 908); grob 11 ( SE 910a / SE 910); grob 12 grob 55 (SE 3802/SE 3803); grob 61 (SE 3826/SE 3827); grob ( SE 909a/SE 909); grob 15 ( SE 918a/SE 416, SE 918, SE 922)); grobna parcela B ((SE 443; SE 444; SE 954): zida 62 (SE 3829/SE 3830); grob 63 (SE 3831/SE 3832); grob 64 - na grobnica1: grob 7 (SE 439a/SE 439, SE 439M, SE 439z, SE (SE 3835/SE 3836); grob 65 (SE 3837/SE 3838); grob 66 439p1, SE 439p2, SE 442, SE 915, SE 955, SE 957, (povezava še (SE 3841/SE 3842); grob 67 (SE 3843/SE 3844, SE 3845); grob SE 945, SE 946, SE 949, SE 434a)); grob 1 68 (SE 3846/SE 3847); grob 69 (SE 3848/SE 3849); grob 71 ( SE 418a/SE 417, SE 418); (SE 3833/SE 3834, SE 3859) in lesena konstrukcija 2 (SE 3855/ grob 2 (SE 420a/SE 419, SE 420, SE 420A, SE 420B); grob 3 (SE 429a/SE 429); grob 4 (SE 430a/SE 428, SE 430); grob 6 SE 3856; SE 3857/SE 3858; SE 3853/SE 3854; SE 3807a/SE (SE 435a/SE 435); 3807b; SE 3818/SE 3819; SE 3814/SE 3813; SE 3816/SE 3817); grob 14 ( SE 917a/SE 449, SE 917); grob 16 ( grob 76 (SE 3867/SE 3868); grob 79 (SE 3869/SE 3870); grob SE 913a/SE 913, SE 914); grob 17 ( SE 923a/SE 923); grob 18 ( 80 (SE 3871/SE 3872); grob 82 (SE 3873/SE 3874), grob 83 SE 928a/SE 450, SE 928); grob 19 ( SE 920a/SE 920, SE 929); grob 20 (SE 3877/SE 3878); grob 84 (SE 3879/SE 3880), grob 85 (SE 3881/ ( SE 934a/SE 934); grob 21 ( SE 942a/SE 921, SE 942); grob 22 SE 3882); grob 86 (SE 3883/SE 3884); grob 87 (SE 3886/SE ( SE 951a/SE 951); grob 23 ( SE 958a/SE 958). 3887); grob 88 (SE 3888/SE 3889); grob 89 (SE 3890/SE 3891); Sektor VI: grob 136 (SE 706a/SE 706, SE 705). grob 90 (SE 3892/SE 3900); grob 103 (SE 4103/SE 4104); grob Sektor XXI: 104 (SE 4107/SE 4108, SE 4113, SE 4114); grob 97 (SE 3894/SE grob 24 ( SE 3603/SE 3604, SE 3605, SE 3606, SE 3656); grob 27 3895); grob 98 (SE 3896/SE 3897); grob 102 (SE 4101/SE 4102); ( SE 3607/SE 3608, SE 3623); grob 29 (SE 3624 / SE 3625); grob 110 (SE 4109/SE 4110); grob 111 (SE 4111/SE 4112); grob grob 30 ( SE 3628/SE 3629, SE 3630, SE 3641, SE 3653); grob 36 121 (SE 4121/SE 4122); grob 122 (SE 4123/SE 4124); grob 123 ( SE 3621/SE 3622); grob 37 ( SE 3633/SE 3634); grob 38 (SE 4119/SE 4120); grob 129 (SE 4128/4129). ( SE 3635/3636); grob 39 ( SE 3626/SE 3627) in lesena Sektor XXIV: zidana grobnica 2 ((SE 3966, SE 3937, SE 3949, 243  Konteksti so predstavljeni v tem zvezku SE 3948, SE 3941, SE 3939): grob 101 (SE 3946, SE 3941, SE 244  Konteksti so predstavljeni v tem zvezku 3939); grob 135 (SE 3967/SE 3947, SE 3948)); grob 73 (SE 3909/ 676 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 grob 91 (SE 3920/SE 3921); grob 92 (SE 3922/SE 3923); grob Sektor IX: SE 1282/SE 1281, SE 1283, SE 1284; SE 1244/SE 1243. 93 (SE 3924/SE 3925, SE 3945); grob 94 (SE 3926/SE 3927); SE 3910); grob 74 (SE 3914/SE 3915); grob 75 (SE 3916/SE 3917); Faza 3 – Zgodnji srednji vek248 grob 95 (SE 3928/SE 3929); grob 96 (SE 3930/SE 3931); grob Faza 4 – Srednji vek249 3940, SE 3943); Sektor XI: SE 2308/SE 3102, SE 2990, SE 2307, SE 2324, SE 99 (SE 3932/SE 3933); grob 100 (SE 3934/SE 3935, SE 3938, SE 130 (SE 3954/SE 3955); grob 131 (SE 3956/SE 3957); grob 132 2328. grob 128 (SE 3952/SE 3953, SE 3962); grob (SE 3958/SE 3959, SE 3963); grob 133 (SE 3960/SE 3961). Sektor XII: SE 1705a/SE 1705; SE 1722a/SE 1722; SE 1724a/SE Ustrine245 1724; SE 1725a/SE 1725; SE 1743a/SE 1743, SE 1745; SE 1740a/ SE 1740; SE 1741a/SE 1741; SE 1744a/SE 1744; talilni jarek Faza 2a (SE 1710a/SE 1710C; 1737a/SE 1737; SE 1739a/SE 1739; SE 1738; Sektor VI: ustrina 1 (SE 778); ustrina 2 (SE 747/SE 745); ustrina 1727; SE 1732a/SE 1732; SE 1710; SE 1710A; SE 1728; SE 1709a SE 1709B; SE 1710B; SE 1736; SE 1733a/SE 1733; SE 1727a/SE 3 (SE 785, SE 790, SE 784); ustrina 4 (SE 295); ustrina 5 (SE 293/ SE 1709; SE 1726a/SE 1726; SE 1714a/SE 1714; SE 1729a/SE 1729; / SE 294). SE 1730a/SE 1730; SE 1709Aa/SE 1709A2; SE 1711a/SE 1711; SE Sektor VII: ustrina 6 (SE 1525/SE 1526); ustrina 7 (SE 1587/SE 1711Aa/SE 1711A; SE 1712); SE 1715Aa/SE 1715A; SE 1715Ba/ Deli nepovezane grobiščne arhitekture246 1734a/SE 1734; SE 1708a/SE 1708; SE 1717a/SE 1717; SE 1718a/ SE 1718; SE 1719a/SE 1719; SE 1720a/SE 1720; SE 1721a/SE 1721; 1591); ustrina 8 (SE 900/SE 1501); ustrina 9 (SE 1543/SE 1544). SE 1715B; SE 1715Ca/SE 1715C; SE 1723a/SE 1723; SE 1715; SE Faza 2b SE 1735a/SE 1735. Sektor V: Sektor XV: SE 2128/SE 2127, SE 2131, SE 2136. SE 422; SE 424; SE 446; SE 447; SE 448; SE 901; SE 902; SE 953. Faza 5 – Novi vek250 Sektor VI: SE 707. Sektor I: zgradba mlina (SE 106 (SE 388); SE 130 (SE 584); SE Sektor XXI: 132 (SE 522); SE 133 (SE 579); SE 338 (SE 521); SE 139 (SE 581); SE 3618. SE 140 (SE 582), SE 141; SE 136; SE 135; SE 137; SE 138; SE 153; Sektor XXIII: SE 3840; SE 3850; SE 3875/SE 3876, SE 3839. SE 356; SE 187; SE 188; SE 523; SE 400/SE 399; prizidek mlina Rimskodobne plasti in strukture na območju (SE 382; SE 345; SE 387; SE 383; SE 384; SE 381; SE 504; SE 505; SE 503); zidan objekt (SE 352 (SE 519); SE 357 (SE 520); SE 525 grobišča 247 (SE 541); SE 351; SE 353; SE 544; SE 354); zidana konstrukcija Faza 2a manjšega objekta (SE 375/SE 358, SE 366; SE 368/SE 367; SE Sektor V: SE 408; 938a/SE 938. SE 343, SE 355; SE 378/SE 377; SE 390/SE 389; SE 392/SE 391; 374/SE 373; SE 380/SE 379; SE 506); SE 303; SE 509 = SE 510; Sektor XXII: SE 3741/SE 3742. SE 566/SE 565; SE 349; SE 189; SE 166; SE 199/SE 198; SE 326; SE 110; SE 118; SE 147; SE 149; SE 150; SE 191; SE 171; SE 174. Faza 2b Sektor II: nekdanja deželna cesta (SE 10, SE 7); stara lokalna Sektor V: SE 403; SE 427; SE 944; SE 950; SE 413a/SE 413; SE cesta (SE 2, SE 3, SE 4, SE 15; SE 17/SE 18; SE 22/SE 11; SE 19; SE 903, SE 904; SE 912a/SE 912; SE 924a/SE 924, SE 925; SE 927; 20/SE 21). SE 932a/SE 932; SE 935; SE 936; SE 937a/SE 937; SE SE SE 939; SE Sektor III: novoveška cesta (SE 213; SE 228); SE 222. 940a/SE 940; SE 943a/SE 943; SE 947a/SE 933, SE 947; SE 952a/SE 952, SE 956. Sektor IV: območje „parkirišče“: SE 42/SE 49; SE 72/SE 73; SE Sektor XXI: 76, SE 77; SE 70; SE 38; SE 63; SE 64; SE 65; SE 613; območje SE 3631/SE 3632; SE 3639/SE 3640; SE 3682 /SE 3683; SE 3684/SE 3685; SE 3619/SE 3620; SE 4117/SE 4118; SE “hiša”: SE 1436; SE 1168; SE 82, SE 1447, SE 628; SE 1460; SE 4130/SE 3681. 1463; SE 1464; SE 1462/SE 1461; SE 658; SE 659; linijska struk- tura (SE 91/SE 90, SE 89; SE 97/SE 96, SE 95; SE 100/SE 99, SE Sektor XXII: SE 3708; SE 4048. 98; SE 604/SE 603, SE 602; SE 607/SE 606, SE 605; SE 610/SE Sektor XXIII: 609, SE 608; SE 616/SE 615, SE 614; SE 619/SE 618, SE 617; SE SE 3828; SE 3898/SE 3899; SE 4115/SE 4116. Sektor XXIV: SE 3904; SE 3913; SE 3936; SE 3918/SE 3919. 633; SE 638/SE 637, SE 636; SE 1161/SE 1163, SE 1162; SE 1423 629/SE 627, SE 626; SE 632/ SE 631, SE 630; SE 635/SE 634, SE / Faza 2c SE 1422, SE 1421); SE 1486/SE 1485, SE 1449; SE 1469/SE 1465, Sektor XXIII: SE 4105/SE 4106. 248  Konteksti so predstavljeni v zvezku Ribnica pri Brežicah V. Zgodnji srednji, srednji in novi vek (Tomaž in Mileusnić 2025). 249  Konteksti so predstavljeni v zvezku Ribnica pri Brežicah V. Zgodnji 245  Konteksti so predstavljeni v tem zvezku. srednji, srednji in novi vek (Tomaž in Mileusnić 2025). 246  Konteksti so predstavljeni v tem zvezku 250  Konteksti so predstavljeni v zvezku Ribnica pri Brežicah V. Zgodnji 247  Konteksti so predstavljeni v tem zvezku srednji, srednji in novi vek (Tomaž in Mileusnić 2025). Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 677 SE 1466, SE 1467, SE 1468; SE 081; SE 1116; SE 1455; SE 1457; SE Sektor VI: magistralna cesta 1958 (SE 292, SE 292A, SE 292B, SE 1458; SE 1470; SE 1473; območje “razširitev”: SE 1124; SE 1127/ 292C, SE 292D, SE 292E; SE 749; SE 774; SE 775); SE 703A/SE SE 689, SE 1126; SE 1200/SE 1198, SE 1199; SE 1110; SE 1182; SE 703; SE 770A/SE 770; SE 772A/SE 772; SE 780; SE 701; SE 702. 1183; SE 1184; SE 1185; SE 1186; SE 1187; SE 1188; SE 1189; SE 1191; Sektor VII: SE 802/SE 803, SE 822; SE 1597/SE 815; SE 1600/SE SE 1192; SE 1193. 1522, SE 1531; SE 1560; SE 801 = SE 823. Sektor V: hudourniška paleostruga 1 (SE 421); SE 402b; SE 402a Sektor VIII: SE 1062/SE 1061; SE 1029; SE 1024; SE 1001; SE 1010; (= SE 911= SE 907); SE 402. SE 1079; SE 1080. Sektor XI: SE 2982/SE 2306, SE 2983; SE 2327/SE 2326, SE Sektor IX: (SE 1202; SE 1203); SE 1207/SE 1204; SE 1225/SE 1224; 2323; SE 2343; SE 2342; SE 2984, SE 2986. SE 1229/SE 1228; SE 1254/SE 1253; SE 1201; SE 1210; SE 1211; SE Sektor XVIII: SE 3406, SE 3401; SE 3404, SE 3402; kanal 1212. (SE 3407, SE 3408, SE 3418, SE 3419, SE 3420, SE 3421, SE 3409 Sektor X: SE 1249, SE 1300. = SE 3410); SE 3411; SE 3416; SE 3417; SE 3422. Sektor XI: SE 2317/SE 2316; SE 2352/SE 2351; SE 2358/SE Sektor XIX: NO 7; NO 32; NO 23a/NO 23; NO 6a/NO 6; NO 2357; SE 2333; SE 2325; magistralna cesta 1958 in lokalna cesta 8a /NO 8; NO 18a /NO 18; NO 21a /NO 21; NO 31a/NO 31; NO ( SE 2303; SE 2312; SE 2314; SE 2318; SE 2322; SE 2355; SE 2361; 33a/NO 33. SE 2331; SE 2305; SE 2330); SE 2301; SE 2315; SE 2302; SE 2332; Sektor XX: stojke skupine 1 (SE 3510/SE 3509; SE 3559/SE 3558; SE 2313; SE 2366; SE 2375; SE 2928; SE 2329. SE 3561/SE 3560; SE 3563/SE 3562; SE 3565/SE 3564; SE 3567/ Sektor XII: SE 1706a/SE 1706; SE 1707a/SE 1707; SE 1713a/SE SE 3566; SE 3574/SE 3573); stojke skupine 2 (SE 3557/SE 3556; 1713; SE 1701. SE 3577/SE 3575, SE 3576; SE 3526/SE 3525, SE 3545; SE 3542 / Sektor XIII: SE 3516, SE 3541 ; SE 3518/SE 3517; SE 3521/SE 3519, SE 3520; SE SE 1834/SE 1833; SE 1838/SE 1837; SE 1803/SE 1802; SE 1801 = SE 1853 = SE 1854 = SE 1855, SE 1852; SE 1814. 3524/SE 3523; SE 3528/SE 3527; SE 3530/SE 3529; SE 3532 /SE 3531; SE 3534/SE 3533; SE 3536/SE 3535; SE 3540/SE 3539; SE Sektor XIV: SE 2470/SE 2437; SE 1901; SE 1936. 3544/SE 3543; SE 3551/SE 3550 ; SE 3553/SE 3552; SE 3555 /SE Sektor XV: 3554; SE 3570/SE 3569; SE 3581/SE 3580); SE 3508; SE 3547 / reklamni pano (SE 2162/SE 2161, SE 2182; SE 2036/ SE 2035, SE 2183; SE 2187/SE 2186; SE 2019/SE 2018; SE 2173 SE 3546; hudourniška paleostruga 1 (SE 3579/SE 3578); SE / SE 2172, SE 2181; SE 2175/SE 2174, SE 2180; SE 2834/SE 2833, 3584, zapolnitev (3504a); zapolnitev hudourniške paleostruge SE 2835; SE 1652/SE 1651); 2 (SE 3504b). SE 2191/SE 2190; SE 2160/SE 2159; SE 2194/SE 2193; SE 2001; SE 2037; SE 2106. Faza 6 – Ostaline recentnih dejavnosti 251 Sektor XVI: magistralna cesta 1958 ( SE 2634); SE 2603a /SE Sektor I: ruševine zgradbe mlina ( SE 131; SE 143; SE 144; SE 157; 2603; SE 2609/SE 2608; SE 2663/SE 2662; kvadratna lesena SE 386; SE 145; SE 146; SE 148; SE 578; SE 105; SE 113; SE 129; konstrukcija (SE 2615/SE 2614, SE 2617/SE 2616, SE 2619 /SE SE 344; SE 178; SE 179; SE 180; SE 190); ruševine prizidka mlina 2618 in SE 2621/SE 2620); SE 2601; SE 2602; SE 2607. ( SE 385); SE 104 = SE 142, SE 134; SE 169/SE 168; SE 512/SE 511; Sektor XVII: SE 2705/SE 2706; SE 2717/SE 2718; SE 2720 /SE SE 524; SE 561/SE 554; magistralna cesta 1958 (S E 117/SE 103, 2719, SE 2708; SE 2709/SE 2710; SE 2712/SE 2713; SE 2723 /SE SE 128; SE 195/SE 102; SE 107; SE 108; SE 304; SE 305; SE 181; SE 2724; SE 2725/SE 2726; SE 2727/SE 2728; SE 2714; SE 2733; SE 114, SE 116, SE 109; SE 177); SE 101; SE 112. 2716; SE 2732; SE 2734; SE 2735; SE 2736; SE 2701; SE 2702; SE Sektor II: SE 1; SE 5; SE 8; SE 9; SE 14; SE 25/SE 26. 2715; SE 2721; SE 2722. Sektor III: magistralna cesta 1958 (SE 202; SE 203; SE 204; SE Sektor XVIII: magistralna cesta 1958 (SE 3425); SE 3414. 205; SE 207/SE 206; SE 210; SE 219; SE 220; SE 224; SE 225; SE 227; SE 3347; SE 211; SE 216); Sektor XIX: SE 35. SE 201; SE 208; SE 209; SE 214; SE 217 = SE 212; SE 218; SE 240 = SE 3306; SE 244; SE 245; SE 3301. Sektor XX: SE 3502; magistralna cesta 1958 (SE 3501; SE 3505; Sektor IV: SE 3512/SE 3511; SE 3514/SE 3513; SE 3549/SE 3548). območje „parkirišče“: SE 35/SE 28/SE 36; magistralna cesta 1958 (SE 34 = SE 67; SE 39; SE 48 = SE 59; SE 50; SE 51; SE Sektor XXI: magistralna cesta 1958 (SE 4131, SE 3659, SE 3660); 52; SE 53; SE 58; SE 62; SE 74; SE 611); SE 71; območje „hiša“:SE SE 3700/SE 3699. SE 1114; SE 646/SE 647, SE 651; SE 1435; SE 645; SE 660; SE 80; Sektor XXII: magistralna cesta 1958 (SE 3739; SE 3740; SE 693/SE 692; magistralna cesta 1958 (SE 1472; SE 1497); SE 1113, območje „razširitev“: ostaline lokalne ceste (SE 682); SE 686/SE 4058); SE 3701. 687/SE 688; SE 1135/SE 1133, 1134; SE 1138/SE 1132; SE 1137/SE Sektor XXIII magistralna cesta 1958 (SE 4126, SE 4125; SE 3804 1136; SE 681; SE 683; SE 684; SE 685. (SE 3851, SE 3852); SE 3824/SE 3825); SE 4127. Sektor V: SE 406a/SE 407, SE 410, SE 412, SE 406; SE 941a/SE Sektor XXIV: magistralna cesta 1958 (SE 3906; SE 3911; SE 3912/ 941; SE 966; SE 401a; SE 401. SE 3965; SE 3942); SE 3902; SE 3901. 251  Konteksti so predstavljeni v zvezku Ribnica pri Brežicah V. Zgodnji Petričev grič: SE 3201; SE 3205. srednji, srednji in novi vek (Tomaž in Mileusnić 2025). 678 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Nedoločeno Sektor XIII: SE 1870/SE 1869; SE 1863/SE 1862; SE 1807/SE 1806; SE 1809/SE 1808; SE 1844/SE 1843; SE 1828/SE 1827; SE 1830/ SE 1829; SE 1832/SE 1831; SE 1817/SE 1818; SE 1822/SE 1821; SE 1824/SE 1823; SE 1826/SE 1825. Sektor XXIV: SE 3951/SE 3950. Izločene252 SE 369 – SE 372; SE 959 – SE 963; SE 1011; SE 1091; SE 1098 – SE 1100; SE 1104 – SE 1107; SE 1117; SE 1926; SE 1927; SE 1942; SE 1943; SE 2377; SE 2985; SE 3114; SE 3405; SE 3415; SE 3506; SE 3507; SE 3571; SE 3572; SE 3587; SE 3588; SE 3617; SE 3885. Nedodeljene253 SE 279 – SE 286; SE 451 – SE 500; SE 585 – SE 600; SE 968 – SE 1000; SE 1301 – SE 1400; SE 1746 – SE 1800, SE 1875 – SE 1900, SE 2285 – SE 2300, SE 2583 – SE 2600, SE 2664 – SE 2700, SE 2737 – SE 2800; SE 3047 – SE 3100; SE 3190 – SE 3200; SE 3206 – SE 3400; SE 3425 – SE 3500, SE 3589 – SE 3600, SE 3969 – SE 4000; SE 4061 – SE 4100. 252  Izločeni so tisti SE, ki so bili v postopku dokumentacije sicer pode- ljeni, vendar se je po čiščenju izkazalo, da ne gre za ostalino. 253  Ker je bil sistem številčenja za celotno najdišče enoten, se je do- godilo, da nekatere številke SE v postopku dokumentacije niso bile niti dodeljene. Te so označene kot nedodeljene. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 679 Priloga 2: Preglednice pridatkov po grobovih Alenka Tomaž Pridatki Hišaste žare Keramika tankih sten Sklede Tera sigilata Fini krožniki Antropološka ocena pokojnika Datacija S O1.1 S O1.2 S O2.1 S O2.2 S O2.3 S O3 S O4 Št. groba Oblika groba Pokop H 1.1 H 1.2 H 1.3 H 2.1 H 2.2 H 3 odl. Consp. 43 odl. KT KT KT KT KT KT KT odl. FK 1 FK 2 odl. S 1 S 2 S 3.1 S 3.2 S 4 grob 1 Žb3 večkratni dve zreli odrasli osebi, moški in 2. polovica 1. in 1. 1 1 1 ženska (?), ter otrok polovica 2. stoletja grob 2 Žb3 večkratni dve zreli ali starejši odrasli osebi in 1. polovica 2. stoletja 1 otrok: 7,5 let ± 1 leto grob 3 Ža1 enojen odrasla oseba, ženska (?) / grob 4 Žb2 enojen odrasla oseba, moški (?) 2. stoletje 1 grob 6 Ža1 enojen odrasla oseba (?) 2. stoletje (?) grob 7 Žc1 večkratni zrela ali starejša odraslo oseba sredina oz. 2. 1 1 2 - moški (?), dve zreli ali starejši polovica 2. stoletja osebi – ženske (?), morda še ena odrasla (?) grob 8 Ža3 enojen zrela ali starejša odrasla oseba, 2. stoletje moški (?) grob 9 Ža3 enojen otrok: 3,5–4,5 let 2. stoletje grob 11 Ža3 enojen za odrasla oseba, moški (?) 2. stoletje grob 12 Sa1 enojen dojenček konec 1. ali 2. stoletje (?) grob 14 Žb2 ni pokopa / / grob 15 Ža2 enojen zrela ali starejša odrasla oseba, 2. polovica 1. oz. 1. moški (?) polovica 2. stoletja grob 16 Ža2 enojen odrasla oseba (?) 2. stoletje grob 17 Ža3 enojen zrela ali starejša odrasla oseba (?) / grob 18 Žb2 ni pokopa / / grob 19 Žb3 enojen odrasla oseba (?) 2. stoletje (?) grob 20 Ža1 enojen oseba, starejša od 15 let / grob 21 Žb2 ni pokopa / / grob 22 Ža1 enojen / 2. polovica 2. stoletja grob 23 Ža1 enojen odrasla oseba (?) 2. stoletje grob 24 Žb3 dvojen odrasla oseba in otrok 2. polovica 2. stoletja grob 25 Ža2 enojen odrasla oseba (?) konec 1. stoletja oz. 1. polovica 2. stoletja grob 26 Ža2 enojen mladostnik, star med 12 in 18 let 2. stoletje (?) grob 27 Ža1 enojen mlada ali zrela odrasla oseba (?) / grob 28 Ža2 enojen odrasla oseba, ženska (?) (+ sredina 2. stoletja 2 nesežgan mlečni sekalec otroka: 2,5–5,5 let - morda pridatek ?) grob 29 Ža1 enojen zrela ali starejša odrasla oseba (?) 1. ali prva polovica 1 1 2. stoletje (?) grob 30 Ža3 enojen mladostnik, star 13,5 let ± 1 leto 1. polovica 2. stoletja 1 1 grob 31 Ža3 enojen zrela ali starejša odrasla oseba (?) 1. ali 2. stoletje grob 32 Ža2 enojen otrok (ni dojenček ali majhen otrok) 1. polovica 2. stoletja grob 33 Ža1 enojen otrok, starejši od 8 let 1. polovica 2. stoletja grob 34 Sb1 enojen mladostnik, 15,5–16,5 let, moški (?) 2. stoletje (?) 1 grob 35 Ža2 enojen otrok (?) 2. stoletje 680 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Čaše Fini lonci Vrči Kadilnica Krožniki Kuhinjski lonci Miniatuta Trinožniki mične upodobitve Kultne posode/ kera- S 5 S 6 S 7 S 8 S 9 odl. Č 1.1 Č 1.2 Č 2 Č 3 Č 4.1 Č 4.2 Č 5.1 Č 5.2 Č 6 Č 7.1 Č 7.2 Č 8.1 Č 8.2 Č 9.1 Č 9.2 odl. FL 1 FL 2.1 FL 2.2 FL 3 FL 4 FL 5 odl. V 1 V 2.1 V 2.2 DV 1 odl. Ka 1.1 Ka 2.1 Ka 2.2 odl. K 1 K 2 K 3 K 4 odl. TR 1 odl. L 1.1 L 1.2 L 2.1 L 2.2 L 3 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 2 4 1 2 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 6 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 681 Pridatki Kuhinjski lonci Pokrovi Oljenke Jantar Ostali Izdelki iz kosti Izdelki iz Izdelki iz materiali zlata srebra Transportno posodje Keramičen predmet Nedefinirana oblika posode ela oba essel 2-4 očki essel 6B - mala eslice edmeti s pozlato Št. gr L 1.1 L 1.2 L 2.1 L 2.2 L 3 L 4 odl. P 1 P 2 P 3 odl. Loeschcke I Loeschcke VIII Loeschcke IX Loeschcke IX ali X Loeschcke X odl. Dr Dr odl. pr prstani ploščice steklenička ostalo gagat alabaster kamena str izdelki iz kamna okrasne igle jagode zakovice obr šivanke žetoni pikside žličke igle, nedefinirane pr prstan obesek uhan pasna spona okov prstan ostalo fibule igle prstani ogrlice obr grob 1 1 2 1 1 grob 2 grob 3 grob 4 1 1 1 grob 6 1 grob 7 5 1 1 1 1 2 grob 8 1 grob 9 1 grob 11 1 1 3 grob 12 2 1 1 1 grob 14 grob 15 1 1 1 1 1 grob 16 2 2 2 1 5 grob 17 1 grob 18 grob 19 4 1 grob 20 2 grob 21 grob 22 1 grob 23 2 1 1 grob 24 1 1 1 1 grob 25 1 2 2 2 1 1 4 1 grob 26 2 1 grob 27 1 1 grob 28 1 1 1 1 grob 29 1 grob 30 8 2 grob 31 1 grob 32 1 1 grob 33 1 1 grob 34 1 grob 35 2 1 1 682 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Izdelki iz brona Izdelki iz železa Izdelki iz stekla Živalski ostanki anki Izdelki iz svinca Novci Makrobotanični ost nitura ni žebljev ezilo očki žličke deli skrinjice žebljički in zakovice okovi šivanke pločevina ogledalo ključ žica pasna spona/ gar drugo prstan žebljički s stožčasto ali gobasto glavico žebljički s pahljačasto glavico trni žebljičkov žeblji in tr nož ali r stilus ključ drugo jagoda balzamarij steklenička žara drugo posodje ostalo odl. novci 1 1 1 3 2 3 4 2 3 170 16 2 2 1 1 4 1 3 4 40 7 1 1 1 Indet spec; Gallus domesticus; Aves; Gastropoda; Indet spec; Helix pomatia; Cepaea; Gastropoda; Sus sp. 1 Allium Sativum (?) 1 1 1 1 22 2 5 1 1 23 2 1 1 1 1 1 2 3 9 1 3 1 2 1 1 1 2 1 1 4 Juglans Sus domesticus; regia Bos taurus 1 1 Allium (?) Pisces; Microtus Sativum) liechtensteini/ (?) subterraneus 7 4 1 5 4 1 3 1 1 Aves 3 4 1 1 Sus domesticus 2 5 1 1 16 2 14 1 1 2 13 6 7 1 1 2 Bryozoa / Porifera (?) 1 Coniferous (cf. Abies alba) 2 2 4 1 4 4 2 1 1 1 Indet spec. 1 29 7 1 4 1 1 2 6 1 1 živalska kost, ribje vretence 1 6 Rodentia; Microtus liechtensteini/ subterraneus; Lepus europaeua; Bos taurus; Indet spec. 1 1 2 1 1 1 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 683 Pridatki Hišaste žare Keramika tankih sten Sklede Tera sigilata Fini krožniki Pokop Antropološka ocena pokojnika Datacija oba oba Št. gr Oblika gr H 1.1 H 1.2 H 1.3 H 2.1 H 2.2 H 3 odl. Consp. 43 odl. KTS O1.1 KTS O1.2 KTS O2.1 KTS O2.2 KTS O2.3 KTS O3 KTS O4 odl. FK 1 FK 2 odl. S 1 S 2 S 3.1 S 3.2 S 4 S 5 S 6 S 7 grob 36 Sa1 enojen otrok: 1,5–2,5 let / grob 37 Ža1 enojen starejši otrok ali najstnik 2. stoletje (?) grob 38 Ža1 enojen otrok (?) sredina 1. stoletja grob 39 Ža2 enojen otrok (?) 1. stoletje (?) grob 40 Sa1 enojen otrok: 2,5 – 3,5 let / 1 grob 41 Ža2 enojen otrok / grob 42 Žb3 dvojen (?) odrasla oseba in otrok (?) 2. stoletje grob 43 Ža2 dvojen (?) odrasla oseba in otrok (?) konec 1. stoletja grob 44 Ža2 dvojen (?) odrasla oseba in otrok (?) prva polovica 2. stoletja grob 45 Sb1 enojen odrasla oseba, moški: 45 - 56 let 2. stoletje grob 46 Ža2 enojen otrok (?) 2. stoletje grob 47 Sa1 enojen otrok: 4,5 do 5,5 let prva polovica 2. stoletja grob 48 Ža1 enojen otrok, starejši od treh let 2. stoletje (?) grob 49 Ža1 enojen odrasla oseba, ženska (?) 2. stoletje (?) grob 50 Ža1 enojen otrok (?) / 1 grob 51 Ža1 enojen otrok: pod 6 let / grob 52 Ža2 enojen odrasla oseba, ženska (?) 2. stoletje (?) grob 53 Ža1 dvojen (?) odrasla oseba in otrok (?) / 1 grob 54 Ža2 dvojen (?) odrasla oseba in otrok, mlajši od prva polovica 2. 1 1 3 let stoletja grob 55 Ža1 enojen otrok, starejši od 3 let 2. stoletje grob 56 Ža1 enojen (?) / / grob 57 Sa1 enojen otrok: 1,5 let +/– 3 meseci / grob 58 Ža2 enojen otrok: 1,5 mesec ± 3 mesec druga polovica 1 3 1. stoletja ali prva polovica 2. stoletja grob 59 Ža2 enojen otrok, starejši od 6 let prva polovica 2. 1 1 stoletja grob 60 Žb1 enojen zrela odrasla oseba (?) prva polovica 2. stoletja grob 61 Ža1 enojen mladostnik, starejši od 12 let / grob 62 Ža1 enojen otrok (?) druga polovica 1. stoletja ali 2. stoletje grob 63 Ža1 enojen odrasla oseba (?) / grob 64 Ža1 enojen zrela odraslo osebo (?) 2. stoletje (?) grob 65 Ža1 dvojen (?) zrela ali starejša odrasla oseba in 2. stoletje (?) otrok grob 66 Ža1 enojen otrok (?) 2. stoletje (?) 2 grob 67 Ža2 enojen otrok: nad 5 let prva polovica 2. 2 stoletja grob 68 Ža1 enojen odrasla oseba (?) / grob 69 Ža1 enojen otrok (?) 2. stoletje (?) 1 grob 70 Sa1 enojen otrok: 1,5 do 2,5 let druga polovica 2. stoletja grob 71 Ža2 enojen mlada odrasla oseba ali otrok (?) 2. stoletje 1 grob 72 Ža1 enojen odrasla oseba (?) / grob 73 Ža2 enojen odrasla oseba, ženska (?) / grob 74 Ža1 enojen / (ni majhen otrok) / grob 75 Ža2 nedefiniran / / grob 76 Sa1 enojen zrela ali starejša odrasla oseba (?) / grob 77 Ža1 enojen / (ni majhen otrok) / grob 78 Sb1 enojen odrasla oseba, moški (?) 1. do 2. stoletje grob 79 Ža2 enojen odrasla oseba (?) 2. stoletje (?) grob 80 Ža1 enojen zrela ali starejša odrasla oseba (?) / 684 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Čaše Fini lonci Vrči Kadilnica Krožniki Kuhinjski lonci Miniatuta Trinožniki mične upodobitve Kultne posode/ kera- S 8 S 9 odl. Č 1.1 Č 1.2 Č 2 Č 3 Č 4.1 Č 4.2 Č 5.1 Č 5.2 Č 6 Č 7.1 Č 7.2 Č 8.1 Č 8.2 Č 9.1 Č 9.2 odl. FL 1 FL 2.1 FL 2.2 FL 3 FL 4 FL 5 odl. V 1 V 2.1 V 2.2 DV 1 odl. Ka 1.1 Ka 2.1 Ka 2.2 odl. K 1 K 2 K 3 K 4 odl. TR 1 odl. L 1.1 L 1.2 L 2.1 L 2.2 L 3 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 5 4 1 2 4 1 1 1 4 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 2 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 685 Pridatki Kuhinjski lonci Pokrovi Oljenke Jantar Ostali Izdelki iz kosti Izdelki iz Izdelki iz materiali zlata srebra Transportno posodje Keramičen predmet Nedefinirana oblika posode ela oba essel 2-4 očki essel 6B - mala eslice edmeti s pozlato Št. gr L 1.1 L 1.2 L 2.1 L 2.2 L 3 L 4 odl. P 1 P 2 P 3 odl. Loeschcke I Loeschcke VIII Loeschcke IX Loeschcke IX ali X Loeschcke X odl. Dr Dr odl. pr prstani ploščice steklenička ostalo gagat alabaster kamena str izdelki iz kamna okrasne igle jagode zakovice obr šivanke žetoni pikside žličke igle, nedefinirane pr prstan obesek uhan pasna spona okov prstan ostalo fibule igle prstani ogrlice obr grob 36 1 grob 37 grob 38 1 1 grob 39 1 1 1 grob 40 grob 41 grob 42 1 1 1 1 1 grob 43 1 1 1 1 grob 44 1 1 1 1 1 1 grob 45 1 grob 46 2 2 1 grob 47 grob 48 grob 49 grob 50 grob 51 grob 52 grob 53 1 grob 54 1 1 2 1 1 grob 55 2 grob 56 grob 57 grob 58 1 1 1 grob 59 1 1 2 1 5 grob 60 1 1 grob 61 grob 62 1 1 grob 63 1 grob 64 grob 65 2 1 grob 66 2 grob 67 5 1 6 11 1 2 1 1 grob 68 1 1 grob 69 1 1 grob 70 3 1 grob 71 1 2 1 2 1 grob 72 grob 73 1 grob 74 grob 75 grob 76 1 grob 77 1 grob 78 1 1 1 1 2 1 grob 79 grob 80 1 2 686 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Izdelki iz brona Izdelki iz železa Izdelki iz stekla Živalski ostanki anki Izdelki iz svinca Novci Makrobotanični ost nitura ni žebljev ezilo očki žličke deli skrinjice žebljički in zakovice okovi šivanke pločevina ogledalo ključ žica pasna spona/ gar drugo prstan žebljički s stožčasto ali gobasto glavico žebljički s pahljačasto glavico trni žebljičkov žeblji in tr nož ali r stilus ključ drugo jagoda balzamarij steklenička žara drugo posodje ostalo odl. novci 8 Ovis s Capra 7 1 6 2 1 9 1 Indet spec. 1 3 1 1 1 1 1 1 1 28 3 1 1 1 22 15 1 3 1 3 1 1 2 1 4 1 Indet spec. 2 1 1 1 2 Indet spec. 1 7 1 3 5 12 14 1 2 1 1 1 2 7 7 16 1 1 3 3 1 1 Pisces 3 1 2 6 1 4 4 1 1 2 1 Ovis s Capra 4 1 1 1 1 1 2 Ovis s Capra Indet spec. 6 11 1 4 13 11 1 1 2 1 2 Indet spec; Reptilia; Bivalvia; Indet spec.; Canis familiaris 2 6 Indet spec. 1 1 1 1 1 1 1 17 4 2 Acer sp. Sus sp. 3 2 1 2 1 2 3 4 2 5 2 1 4 3 1 1 1 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 687 Pridatki Hišaste žare Keramika tankih sten Sklede Tera sigilata Fini krožniki Pokop Antropološka ocena pokojnika Datacija oba oba Št. gr Oblika gr H 1.1 H 1.2 H 1.3 H 2.1 H 2.2 H 3 odl. Consp. 43 odl. KTS O1.1 KTS O1.2 KTS O2.1 KTS O2.2 KTS O2.3 KTS O3 KTS O4 odl. FK 1 FK 2 odl. S 1 S 2 S 3.1 S 3.2 S 4 S 5 S 6 S 7 grob 82 Ža1 enojen (?) odrasla oseba (+ kroni dojenčka: / 4,5 mesec ± 3 mesec) grob 83 Ža1 enojen zrela ali starejša odrasla oseba (?) / grob 84 Ža1 enojen (?) / / grob 85 Ža1 enojen najstnik ali gracilna odrasla oseba druga polovica 1. stoletja ali prva polovica 2. stoletja grob 86 Ža1 enojen otrok (?) / grob 87 Ža1 enojen otrok: 3,5 let ± 1 leto / grob 88 Ža1 enojen oseba, starejša od 15 let druga polovica 1. 2 stoletja ali 2. stoletje grob 89 Ža1 enojen zrela ali starejša odrasla oseba (?) / grob 90 Ža1 enojen odrasla oseba (?) 2. stoletje (?) grob 91 Ža1 enojen otrok: 0 mesecev ± 3 tedni druga polovica 1. stoletja grob 92 Ža3 nedefiniran / / grob 93 Ža1 nedefiniran / druga polovica 1 1 1. stoletja ali prva polovica 2. stoletja grob 94 Ža1 enojen zrela ali starejša odrasla oseba 2. stoletje (?) grob 95 Ža3 enojen otrok: 5,5 let ± 1 leto konec 1. stoletja grob 96 Ža1 nedefiniran / / 1 grob 97 Ža1 enojen zrela odrasla oseba (?) druga polovica 1. stoletja ali prva polovica 2. stoletja grob 98 Ža1 enojen odrasla oseba (?) / grob 99 Ža1 enojen zrela odrasla oseba / grob 100 Ža2 enojen mlada ali zrela odrasla oseba konec 1. stoletja oz. prva polovica 2. stoletja grob 102 Sa1 enojen / / grob 103 Ža1 enojen zrela ali starejša odrasla oseba (?) konec 1. stoletja oz. začetek 2. stoletja grob 104 Ža2 enojen mlada odrasla oseba (?) prva polovica 2. stoletja grob 105 Ža1 enojen otrok: 2,5 – 3,5 let prva polovica 2. 1 1 2 stoletja grob 106 Sa1 enojen otrok: 0 mesecev ± 2 tedna / grob 107 Ža1 nedefiniran / sredina do druga polovica 2. stoletja grob 108 Sa1 enojen otrok: 8,5 do 9,5 let druga polovica 2. stoletja grob 109 Sa1 dvojen 2 mladostnika: 14,5 – 15,5 let in 2. stoletje 9,5 – 10,5 let grob 110 Ža1 nedefiniran / / grob 111 Ža1 nedefiniran / / grob 112 Sa1 enojen zrela ali starejša odrasla oseba sredina oz. druga polovica 2. stoletja grob 113 Sa1 enojen otrok: 10,5 mesecev do 1,5 let / grob 114 Ža1 nedefiniran / / grob 115 Ža1 enojen oseba: starejša od 12 let / grob 116 Sa1 enojen otrok: 2,5 – 3,5 let / grob 117 Ža1 enojen / / grob 119 Ža1 nedefiniran / 2. stoletje (?) grob 120 Sa1 enojen odrasla oseba, moški (?) 2. stoletje (?) grob 121 Ža1 enojen (?) otrok (?) druga polovica 2. stoletja grob 122 Ža1 enojen otrok (?) prva polovica 2. stoletja grob 123 Sa1 enojen otrok (?) / grob 124 Sa1 enojen zrela ali starejša odrasla oseba 2. stoletje (?) grob 125 Sa1 enojen otrok: 1,5 – 2,5 let sredina 1. stoletja (?) grob 126 Sa1 enojen mlada odrasla oseba (?) / grob 127 Sa1 enojen mladostnik, pod 15 let sredina 1. stoletja (?) 688 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Čaše Fini lonci Vrči Kadilnica Krožniki Kuhinjski lonci Miniatuta Trinožniki mične upodobitve Kultne posode/ kera- S 8 S 9 odl. Č 1.1 Č 1.2 Č 2 Č 3 Č 4.1 Č 4.2 Č 5.1 Č 5.2 Č 6 Č 7.1 Č 7.2 Č 8.1 Č 8.2 Č 9.1 Č 9.2 odl. FL 1 FL 2.1 FL 2.2 FL 3 FL 4 FL 5 odl. V 1 V 2.1 V 2.2 DV 1 odl. Ka 1.1 Ka 2.1 Ka 2.2 odl. K 1 K 2 K 3 K 4 odl. TR 1 odl. L 1.1 L 1.2 L 2.1 L 2.2 L 3 L 4 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 689 Pridatki Kuhinjski lonci Pokrovi Oljenke Jantar Ostali Izdelki iz kosti Izdelki iz Izdelki iz materiali zlata srebra Transportno posodje Keramičen predmet Nedefinirana oblika posode ela oba essel 2-4 očki essel 6B - mala eslice edmeti s pozlato Št. gr L 1.1 L 1.2 L 2.1 L 2.2 L 3 L 4 odl. P 1 P 2 P 3 odl. Loeschcke I Loeschcke VIII Loeschcke IX Loeschcke IX ali X Loeschcke X odl. Dr Dr odl. pr prstani ploščice steklenička ostalo gagat alabaster kamena str izdelki iz kamna okrasne igle jagode zakovice obr šivanke žetoni pikside žličke igle, nedefinirane pr prstan obesek uhan pasna spona okov prstan ostalo fibule igle prstani ogrlice obr grob 82 grob 83 grob 84 grob 85 grob 86 grob 87 grob 88 1 grob 89 grob 90 grob 91 1 grob 92 grob 93 grob 94 grob 95 1 grob 96 grob 97 1 grob 98 grob 99 grob 100 1 1 1 1 3 3 1 8 1 1 grob 102 grob 103 1 1 1 1 grob 104 2 1 grob 105 1 1 1 grob 106 grob 107 1 grob 108 grob 109 1 grob 110 grob 111 grob 112 1 1 1 grob 113 grob 114 grob 115 1 grob 116 1 grob 117 1 grob 119 grob 120 grob 121 grob 122 1 grob 123 grob 124 3 2 1 3 grob 125 grob 126 1 3 1 grob 127 2 690 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Izdelki iz brona Izdelki iz železa Izdelki iz stekla Živalski ostanki anki Izdelki iz svinca Novci Makrobotanični ost nitura ni žebljev ezilo očki žličke deli skrinjice žebljički in zakovice okovi šivanke pločevina ogledalo ključ žica pasna spona/ gar drugo prstan žebljički s stožčasto ali gobasto glavico žebljički s pahljačasto glavico trni žebljičkov žeblji in tr nož ali r stilus ključ drugo jagoda balzamarij steklenička žara drugo posodje ostalo odl. novci 1 1 1 1 1 Bos taurus 1 1 1 1 Echinoidea 1 Indet spec. 1 3 1 Indet spec.; Sus domesticus 4 4 30 2 23 3 13 2 2 1 1 1 Quercus sp. Indet spec.; Gastropoda; Microvertebrata 4 2 1 1 4 4 1 4 2 8 1 1 1 1 1 1 1 2 1 Acer sp. 1 1 Equus caballus Sus sp. 1 1 1 1 1 1 6 1 1 2 2 3 1 Balanoidea 1 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 691 Pridatki Hišaste žare Keramika tankih sten Sklede Tera sigilata Fini krožniki Antropološka ocena pokojnika Datacija oba oba Št. gr Oblika gr Pokop H 1.1 H 1.2 H 1.3 H 2.1 H 2.2 H 3 odl. Consp. 43 odl. KTS O1.1 KTS O1.2 KTS O2.1 KTS O2.2 KTS O2.3 KTS O3 KTS O4 odl. FK 1 FK 2 odl. S 1 S 2 S 3.1 S 3.2 S 4 S 5 S 6 S 7 grob 128 Ža3 nedefiniran / konec 1. stoletja grob 129 Ža1 enojen (?) odrasla oseba / grob 130 Ža1 nedefiniran / druga polovica 1. 1 stoletja (?) grob 131 Ža1 enojen odrasla oseba (?) / 1 grob 132 Ža3 enojen odrasla oseba (?) druga polovica 1. stoletja oz. prva polovica 2. stoletja grob 133 Ža1 nedefiniran / / grob 134 Sa1 enojen / 1. stoletje grob 101 Sc1 večkratni 3 odrasle osebe ter nesežgane kosti / (ZG2) 4 oseb, od tega otrok 4,5–5,5 let in mladostnik 11,5–12,5 let grob 135 Sc1 večkratni otrok: 2,5–5,5 let, mladostnik: 10–15 druga polovica 3. (ZG2) let, odrasla oseba stoletja (?). grob 136 Žb2 ni pokopa druga polovica 1. stoletja oz. prva polovica 2. stoletja 2 1 1 2 1 1 0 2 1 1 1 1 1 2 1 1 6 2 2 10 1 4 Pridatki Kuhinjski lonci Pokrovi Oljenke Jantar Ostali Izdelki iz kosti Izdelki iz Izdelki iz materiali zlata srebra Transportno posodje Keramičen predmet Nedefinirana oblika posode ela oba essel 2-4 očki essel 6B - mala eslice edmeti s pozlato Št. gr L 1.1 L 1.2 L 2.1 L 2.2 L 3 L 4 odl. P 1 P 2 P 3 odl. Loeschcke I Loeschcke VIII Loeschcke IX Loeschcke IX ali X Loeschcke X odl. Dr Dr odl. pr prstani ploščice steklenička ostalo gagat alabaster kamena str izdelki iz kamna okrasne igle jagode zakovice obr šivanke žetoni pikside žličke igle, nedefinirane pr prstan obesek uhan pasna spona okov prstan ostalo fibule igle prstani ogrlice obr grob 128 1 1 1 grob 129 grob 130 1 1 1 grob 131 1 grob 132 1 grob 133 grob 134 1 1 grob 101 1 1 1 1 grob 135 grob 136 4 4 1 3 4 2 52 1 1 2 4 45 1 3 1 2 1 22 6 1 6 3 3 3 4 1 9 2 1 5 16 26 7 3 5 12 1 5 1 14 3 1 1 2 1 4 692 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Čaše Fini lonci Vrči Kadilnica Krožniki Kuhinjski lonci Miniatuta Trinožniki mične upodobitve Kultne posode/ kera- S 8 S 9 odl. Č 1.1 Č 1.2 Č 2 Č 3 Č 4.1 Č 4.2 Č 5.1 Č 5.2 Č 6 Č 7.1 Č 7.2 Č 8.1 Č 8.2 Č 9.1 Č 9.2 odl. FL 1 FL 2.1 FL 2.2 FL 3 FL 4 FL 5 odl. V 1 V 2.1 V 2.2 DV 1 odl. Ka 1.1 Ka 2.1 Ka 2.2 odl. K 1 K 2 K 3 K 4 odl. TR 1 odl. L 1.1 L 1.2 L 2.1 L 2.2 L 3 3 1 1 1 2 1 1 1 1 1 2 6 1 1 1 2 1 22 2 2 2 10 3 8 1 8 4 2 2 3 1 1 1 9 3 3 2 1 1 5 17 2 3 1 4 6 2 1 1 3 1 4 30 25 10 17 9 1 1 4 4 1 3 4 Izdelki iz brona Izdelki iz železa Izdelki iz stekla Živalski anki ostanki Izdelki iz svinca Novci Makrobotanični ost nitura ni žebljev ezilo očki žličke deli skrinjice žebljički in zakovice okovi šivanke pločevina ogledalo ključ žica pasna spona/ gar drugo prstan žebljički s stožčasto ali gobasto glavico žebljički s pahljačasto glavico trni žebljičkov žeblji in tr nož ali r stilus ključ drugo jagoda balzamarij steklenička žara drugo posodje ostalo odl. novci 1 1 1 1 1 1 ndet spec. 1 Indet spec. 2 1 1 1 2 1 1 153 1 Gastropoda 1 1 1 21 18 2 1 12 1 5 77 10 13 49 1 5 2 5 19 2 523 16 26 139 12 1 2 60 1 220 40 10 5 14 1 3 45 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 693 Priloga 3: Seznam okrajšav in opisi evidentiranih fakturnih skupin keramike z območja zahodnega grobišča Romule Ana Kovačič Barva je v določena na površini posode, razen v primerih, kjer je Tera sigilata 254 drugače opisano . Barve so določene na podlagi Munsellove TS1 – tera sigilata, padska B: zelo finozrnata prečiščena lončar-barvne lestvice. ska masa brez primesi ali redkimi primesmi fine sljude. Je oksi-Oljenke dacijsko žgana keramika, površina je mehka, mazava, porozna, lahko zelo prašna. Barva preloma je rdečkasto rumena (5YR 7/8, O1 – volutne oljenke, Loeschcke I : zelo fino prečiščena lon-5YR 7/6). Premaz je lahko zelo trd in prekriva celo posodo, lahko čarska masa z redkimi zrni belega peska (do 2 mm) in šamota je kvaliteten s svilnatim leskom do slabega mat, lisastega in gro-(velikosti pod 0,5 mm) ter redko do zmerno zelo fino sljudo. Je bega. Barva premaza je temno rdeča (2.5YR 3/6), rdeča (2.5YR oksidacijsko ali redukcijsko žgana keramika, površina je mehka, 4/6) ali rdeče rjava (2.5YR 4/4). Izdelana je v kalupu in na vretenu. prašna, s premazom (svetlo rjav ponavadi ni ohranjen v celoti) 255. Barva preloma je zelo bledo rjava (10YR 7/3), siva (2.5Y 6/1). TS2 – poznopadska sigilata (it. sigillata Tardopadana): večino-Izdelana je v kalupu. ma zelo finozrnata prečiščena lončarska masa z redkimi ali zmer- O2 nimi primesmi: zelo fina in fina zrnca sljude, lahko redka fina bela – pečatne oljenke, Loeschcke IX in Loeschcke X, italska in črna zrnca. Je oksidacijsko žgana keramika, površina je mehka, izdelava : zelo fino prečiščena lončarska masa z redkimi zrni že - redkeje trda, lahko mazava. Keramika je lahko rahlo porozna. lezovih oksidov. Je oksidacijsko žgana keramika, površina je trda Barva preloma je rdečkasto rumena (5YR 7/6) ali roza (7.5YR 8/4 in gladka, brez premaza. Barva preloma je svetlo rdeča (2.5YR in 5YR 8/4). Premaz je dobro, srednje ali slabo ohranjen, gladek z 6/8) do rdeča (2.5YR 5/6). Izdelana je v kalupu. nepravilnostmi, trd, rahlo svetleč do mat. Barva premaza je lahko O3 – pečatne oljenke, Loeschcke IX in Loeschcke X, lokalna ali enakomerne ali neenakomerne rdeče barve (2.5YR 4/8 do 5/8, regionalna izdelava : zelo različne lastnosti posamičnih izdelkov. 10R 5/8, 10R 4/6-8) . Izdelana je v kalupu in na vretenu. Je oksidacijsko žgana in mehka do trda keramika z gladko do TS11 – tera sigilata, italska : zelo finozrnata prečiščena lončarska grobo površino. Lončarska masa je bolj ali manj prečiščena z masa, vidne so številne bele pike (zelo fine) in redke okrogle lu - manjšimi zmernimi ali pogostimi vključki (faktura podobna N1 knjice. Je oksidacijsko žgana keramika, površina je mehka. Barva do N2). V prelomih so vidni vključki zdrobljene keramike (drobna preloma je svetlo rdeče rjava (5YR 6/4). Premaz je bolj tanek zrnca, redko do zmerno gosta), zrna apnenca (fina in drobna dobro ohranjen in se ne lušči. Barva premaza je rdeča (2.5YR 4/8 zrnca, zmerno gosta), sljude (fine in redke luske). Brez premaza. do 2.5YR 5/8). Izdelana je v kalupu in na vretenu. Prelom je svetle barve: svetlo rumena (2.5 8/3), rdečkasto ru - mena (5YR 7/8), roza (7YR 7/4) ali rumenkasto rdeča (5YR 6/8). TS12 – tera sigilata, galska neokrašena Lezaux (?): zelo finozr-Izdelana je v kalupu; od fine do zelo grobe izdelave. nata prečiščena lončarska masa, keramika je kompaktna z zmer- O4 nimi primesmi finega belega peska (do 0,5 mm), v prelomu so – reliefne oljenke, Loeschcke VIII : prečiščena lončarska vidne podolgovate luknje. Je oksidacijsko žgana, trda keramika. masa z zmernim šamotom (velikosti do 1 mm), na površini je Barva preloma je rdeča (2.5YR 5/8). Premaz je bleščeč, debel in zmerna zelo fina sljuda. Je oksidacijsko žgana keramika. Površina se zelo dobro drži podlage. Barva premaza je rdeča (2.5YR 4/8). je mehka, prašna s rdečkastim premazom, ki se lušči. Barva pre - Izdelana je na vretenu. loma je rdečkasto rumena (5YR 6/8). Izdelana je v kalupu. TS16 – tera sigilata, galska: zelo finozrnata prečiščena lončar- ska masa, keramika je kompaktna brez primesi. Je oksidacijsko žgana, zelo mehka in prašna keramika. Barva preloma je rdeče rumena (2.5YR 6/8). Premaz je bleščeč do mat, debel in se zelo 254  Veliko posod je restavriranih in premazanih z utrjevalcem, zaradi dobro drži podlage. Barva premaza je rdeča (2.5YR 4/8). Izde- česar je keramika trda in bleščeča, ter ne vidiš preloma, ter tako ne lana je na vretenu. moreš dobro določiti fakture. Ker gre za grobišče je veliko posod vsaj TS20 – tera sigilata, galska: zelo finozrnata prečiščena lončar-delno ožganih, nekaj pa jih je prežganih – to se še posebej močno ska masa, keramika je kompaktna z zmernimi primesmi finega odraža na kuhinjskem posodju. Ali je posoda ožgana je označeno v belega peska (do 0,5 mm), v prelomu so vidne podolgovate katalogu. Zaradi tega razloga opredeljene fakture keramike z grobi- luknje. Je oksidacijsko žgana, trda keramika. Barva preloma je šča ne moremo 100% uporabiti na lončenino iz naselbine. roza (7.5YR 6/4). Premaz je bleščeč, debel in se zelo dobro drži 255  Na obravnavanih oljenkah je premaz ohranjen le v sledovih in podlage. Barva premaza je rdeča (2.5YR 4/8 do 2.5YR 5/8). oljenke so premazane z utrjevalcem, zato je barva določena le opisno. 694 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 SIGG – tera sigilata, galska nedoločljiva: zelo finozrnata preči- FN1a – s premazom ščena lončarska masa, keramika je kompaktna z zmernimi pri- FN2 – zelo fina, namizna keramika, redukcijsko žgana: preči-mesmi finega belega peska (do 0,5 mm), v prelomu so vidne ščena, zelo finozrnata lončarska masa z redkimi črnimi pikami, podolgovate luknje. Keramika je prežgana ali ožgana. Barva zelo redkim finim šamotom in zmerno zelo fino sljudo. Je reduk-preloma je siva (10YR 6/1). Premaz je nebleščeč, tanek. Barva cijsko žgana keramika. Površina je svilnata na otip, včasih rahlo premaza je rdeča (2.5YR 4/6). Izdelana je v kalupu in na vretenu. prašna. Barva preloma je temno siva (GLEY 1 4/N) do siva (2.5Y Keramika tankih sten 6/1). Izdelana je na vretenu. KTS1 – FN2a – s premazom keramika tankih sten - fabrikat E na Štalenski gori : zelo finozrnata prečiščena lončarska masa brez primesi. Barva pre- N1 – fina, namizna keramika: prečiščena lončarska masa z loma je temno siva (GLEY 1 4/N) do siva (10YR 5/1). Je redukcij-zmernimi do obilnimi vključki rjavih in črnih jeder, posameznimi sko žgana keramika, lahko zelo trda do zelo mehka in prašnata. do zmernimi zrni belega in črnega peska (velikosti do 2,5 mm) in Premaz je lahko bleščeč ali mat, tanek ali debel. Barva premaza redko do zmerno fino srebrno sljudo. Je oksidacijsko žgana ke-temno siva (GLEY 1 4/N) do črna. Izdelana je na vretenu. ramika. Površina je srednje mehka, lahko prašna. Barva preloma KTS2 – keramika tankih sten – fabrikat D na Štalenski gori je rdeče rumena (7.5YR 7/6) do svetlo rdeča (2.5YR 7/6). Izdelana : zelo finozrnata prečiščena lončarska masa brez primesi. Barva je na vretenu. preloma je temno siva (GLEY 1 4/N). Je redukcijsko žgana kera- N1a - s premazom. mika, lahko zelo trda do trda. Izdelana je na vretenu. rjavim premazom: prečiščena, zelo finozrnata lončarska masa srebrne fine sljude ter posameznimi zrni belega peska (do 2 z redkimi primesmi: fina temna zrnca; posamezna fina bela zrn - mm). Prelom je rahlo luknjičast. Je oksidacijsko žgana keramika. ca (do 1mm). Je oksidacijsko žgana, srednje trda keramika. Bar - Površina je mehka in prašna. Barva je roza (7.5YR 8/3 do 7.5YR KTS4 – keramika tankih sten – svetla prečiščena keramika z masa z redkimi vključki šamota (velikosti do 0,5 mm) in precej N2 – fina, namizna keramika: zelo fino prečiščena lončarska va preloma je rdeče rumena (7.5R 6/6). Premaz je včasih slabo 7/6), rdeče rdeče rumena (5YR 6/6 do 7.5Y 7/6) do svetlo rume-ohranjen, lahko je tanek, dobro oprijet svetleč. Barva premaza je na (2.5Y 8/3). Je podobna kot FN1. Izdelana je na vretenu. rdeče rjave (5YR 4/4) do rjave barve (10YR 4/3), nekateri primerki N2a - s premazom. imajo premaz s kovinskim leskom. Izdelana je na vretenu. KTS6 – keramika tankih sten - zelo svetla, prečiščena kera N3 – fina, namizna keramika: prečiščena lončarska masa z - mika z rumeno rdečim premazom zmernimi do redkimi vključki šamota in rjavih jeder (do 2 mm), : prečiščena zelo finozrna - ta lončarska masa brez vidnih vključkov. Je oksidacijsko žgana, ter fino srebrno sljudo. Keramika je kompaktna s posameznimi srednje trda keramika. Barva preloma je zelo bledo rjava (10YR okroglimi luknjicami. Je oksidacijsko žgana keramika. Površina je 8/1). Premaz je dobro ohranjen, rdeče rumene barve (7.5R 6/6). mehka do srednje mehka in gladka. Barva preloma je svetlo rde- Izdelana je na vretenu. če rumena (5YR 7/6). Izdelana je na vretenu. KTS18 – keramika tankih sten – španska produkcija N3a -s premazom : preči-ščena zelo finozrnata lončarska masa brez vidnih vključkov. Ke- N4 – fina, namizna keramika: srednje prečiščena lončarska ramika je oksidacijsko žgana, površina je gladka in trda. Barva masa z obilnimi vključki šamota (od 1 do 2 mm) in številnim do zunanje površine je zelo bledo rjava (10YR 8/4), barva notranje zmernim belim in sivim peskom (do 1 mm), pojavljajo se posa- površine je roza (7.5YR 8/3) ali zelo bledo rjava (10YR 8/4). Izde- mezna večja zrna peska do 4 mm in posamezna zrna črnega lana je na vretenu. peska. Je oksidacijsko ali redukcijsko žgana keramika, površina je Hišaste žare trda in rahlo hrapava. Barva preloma je svetlo rjava (7.5YR 6/4). Izdelana je na vretenu. Od N3 se razlikuje predvsem po velikosti HŽ1– hišasta žara : zelo fino prečiščena lončarska masa, brez vi - vključkov in površini. dnih vključkov. Je oksidacijsko žgana keramika. Površina je meh - N5 – fina, namizna keramika : zelo fino prečiščena lončarska ka, lahko s premazom (rdeč, rjav, oranžno rjav). Barva preloma masa, v prelomu vidne posamezne črne in bele pike. Keramika je je rdeče rumena (7.5YR 6/6 do 5YR 7/6). Izdelana na vretenu. kompaktna. Površina je glajena in srednje mehka. Je oksidacijsko HŽ2: je enaka fakturi N1. žgana keramika z redukcijsko atmosfero v končni fazi žganja ali Fina keramika pri ohlajanju (lahko tudi dimljenje). Barva preloma je rdečkasto rumen (5YR 6/6), površina pa siva (10YR 5/1). Izdelana je na hi- FN1 – zelo fina, namizna keramika, oksidacijsko žgana: Pre- trem vretenu. čiščena, zelo finozrnata lončarska masa z redkimi črnimi pikami, N5a – s premazom zelo redkim finim šamotom in zmerno zelo fino sljudo. Je oksi-N6 dacijsko žgana keramika. Površina je mehka, včasih rahlo prašna. – fina, namizna keramika: fino prečiščena lončarska masa, z redkim belim peskom (do 0,5 mm), redkimi lističi sljude in temni Barva preloma je rdeče rumena (7.5YR 7/6) do zelo bledo rjava -mi pikami. Keramika je kompaktna. Je redukcijsko žgana kerami (10YR 8/4). Izdelana je na vretenu.-ka, površina je trda in gladka. Barva preloma je siva (10YR 6/1 do 2.5YR 6/1) do temno siva. Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 695 N6a – s premazom. rdeče rumena (5YR 7/8 do 7.5YR 7/6). Na notranji in na zgor- N7 njem delu zunanje površine je ponavadi rdeč premaz. Izdelana – fina, namizna keramika: zelo fino prečiščena lončarska je na vretenu. masa brez vključkov, kompaktna keramika. Je oksidacijsko žgana keramika. Površina je mehka, svilnata na otip, spominja na sigila- NK4 – fina, namizno kuhinjsko keramika: prečiščena lončarska to, morda gre za odlomke sigilatnih posod brez premaza. Barva masa z vključki zmernega do redkega šamota (do 1,5 mm), te- površine je roza (7.5YR 7/4). Izdelana je na vretenu. Je bolj fina mnimi pikami in posameznimi zrni šamota (do 2 mm). Keramika kot FN1. Faktura je določena na PN 3739 iz groba 38. je kompaktna, v prelomu so vidne drobne luknjice. Je oksidacij- N8 sko žgana in na koncu dimljena keramika. Površina je mehka in – fina, namizna keramika: dobro prečiščena lončarska masa z gladka. Barva površine je temno siva (10YR 4/1) do siva (2.5Y 6/1), zelo številnimi vključki šamota (do 3 mm), zelo fino sljudo, z zelo barva preloma pa zelo bledo rjava (10YR 7/3) do roza (7.5YR redkim zrni finega belega peska (pod 0,5 mm) in jedri železa 7/4). Izdelana je na vretenu. (do 1 mm). Je oksidacijsko žgana keramika. Površina je gladka, Uvožena groba keramika srednje mehka. Barva preloma je svetlo rdeča (2.5YR 6/8). Izde - lana je na vretenu. Faktura je določena na PN 5817 iz groba 44 IKK1 – srednjeitalska groba keramika : prečiščena drobnozrna - ( G655 ). ta lončarska masa s številnimi vključki vulkanskega peska (do 1 N8a – s premazom. mm), zmernimi sivim peskom (do 1mm), finih zrn kremena, že - N10 – lezovih oksidov in zelo finih lističev sljude. Je oksidacijsko žgana fina, namizna keramika: prečiščena finozrnata lončarska jedri železa (do 1 mm) in posameznimi zrni belega peska (do 1 nanje površine je ponavadi rdeč premaz. Barva preloma je rdeče Izdelana je na vretenu. rjava (2.5YR 4/4 do 2.5YR 4/6). masa z zelo številnimi vključki belih pik, z zmernimi do številnimi keramika. Površina je trda. Na notranji in na zgornjem delu zu- mm). Keramika je kompaktna s posameznimi okroglimi luknji- cami. Je oksidacijsko žgana keramika, katere površina je zelo Groba keramika prašna in mehka. Barva površine je zelo bledo rjava (10YR 8/3), KK1 – groba, kuhinjska keramika: drobnozrnata keramika vse-preloma pa roza (5YR 7/4). Izdelana je na vretenu. buje zmerno do obilno goste primesi. V prelomih so vidna zrnca N20 – fina, namizna keramika: dobro prečiščena finozrnata lon-apnenca, fina in drobna zrnca so zmerno do obilno gosta, groba čarska masa v redkimi do zmernimi vključki šamota (do 1,5 mm, in zelo groba zrnca (velikosti do 2–3 mm) pa so redka. Je s tihij-z posameznimi zrni do 3 mm) in peska (do 1 mm). Keramika sko ali redukcijsko žgana, mehka do trda keramika. Površina je je kompaktna, v prelomu vidne redke podolgovate luknje (do lahko groba in raskava, lahko zglajena. Barva površine je lisasta 4 mm). Je oksidacijsko žgana keramika. Površina je trda, rjave črna (10YR 2/1) do zelo bledo rjava (10YR 7/4). Izdelovali so jo barve (7.5YR 4/3). Barva preloma je svetlo rdeča (2.5YR 6/6). na hitrem vretenu ali na počasnem vretenu, pri čemer so ustje in Izdelana je na vretenu. zunanje površine dodelali na hitrem vretenu. NK1256 – fina, namizno kuhinjska keramika: prečiščena, grobo- KK1a: malo bolj fina faktura kot KK1 (G624, G665 nima opisa za zrnata lončarska masa z vključki zmernega do številnega šamota premaz). (velikosti do 4 mm), veliko fine sljude, zmernimi rjavimi zrni in KK1a – s premazom ( G514 – G515 ). redkimi zrni belega peska (velikosti do 1mm). Je oksidacijsko žga-na keramika. Površina je trda, gladka in večkrat delno ožgana. KK2 – groba, kuhinjska keramika: prečiščena lončarska masa Barva površine je rdečkasto rjava (5YR 5/4), rumenkasto rdeča z zmernim do obilnim finim belim peskom (velikosti do 0,5 mm, (5YR 5/8) do svetlo sivkasto rjava (10YR 6/4). Nekatere posode zrna so okrogla). Je redukcijsko ali stihijsko žgana keramika. Po-imajo rdeč premaz. Na notranji in na zgornjem delu zunanje vršina je mehka do trda, je močno porozna do porozna. Barva površine je ponavadi rdeč premaz. Izdelana je na vretenu. zunanje površine je sivo rjava (10YR 5/2) do črna (2.5Y 2/1), barva NK2 preloma je siva (10YR 6/1) do zelo temno siva (2.5Y 3/1), barva – fina, namizno kuhinjska keramika : prečiščena lončarska masa z vključki zmernega do redkega šamota (do 1,5 mm) in notranje površine je zelo bledo rjava (10YR 8/3) do zelo temno temnih pikic. Keramika je kompaktna z zelo finimi podolgovatimi siva (2.5Y 3/1). Izdelovali so jo na hitrem vretenu ali na počasnem luknjicami. V prelomu so vidne drobne luknjice. Je oksidacijsko vretenu, pri čemer so ustje in zunanje površine dodelali na hi- žgana keramika, površina je mehka. Barva površine je rdečkasto trem vretenu. rjava (5YR 5/4), rumenkasto rdeča (5YR 5/8) do svetlo sivkasto KK3 – groba, kuhinjska keramika: slabo prečiščena lončarska rjava (10YR 6/4). Na notranji in na zgornjem delu zunanje povr- masa z redkimi zrnci belega peska (velikosti do 1,5 mm). Kerami- šine je ponavadi rdeč premaz. Bolj fina faktura kot NK1. Izdelana ka je prežgana, površina je trda, močno porozna. Barva preloma je na vretenu. je svetlo sivo rjava (10YR 6/2) do svetlo rjava (10YR 6/3). Izdelovali NK3 so jo na hitrem vretenu ali na počasnem vretenu, pri čemer so – fina, namizno kuhinjsko keramika : zelo fino prečiščena lončarska masa z redkimi vključki šamota (do 1,5 mm) in precej ustje in zunanje površine dodelali na hitrem vretenu. srebrne zelo fine sljude. Keramika je rahlo luknjičasta. Je oksi- KK4 – groba, kuhinjska keramika: prečiščena lončarska masa dacijsko žgana. Površina je mehka in prašna. Barva površina je z zmernimi do obilnimi vključki sivega zaobljenega peska (do 1 mm), redko do zmerno belega peska (do 1mm), posamezna 256  K fini keramiki so uvrščene tudi fakture krožnikov, označene kot zrna šamota (do 0,5 mm). Keramika je drobljiva, površina je ra- namizno kuhinjske (funkcionalna opredelitev). hlo porozna in hrapava. Žgana je v izmenični atmosferi. Barva 696 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 notranje površine je svetlo rjava (7.5YR 6/4), zunanje rjava (7.5Yr zrna do 3 mm), zmerno belega peska (do 2 mm). Na zunanji po- 4/2), barva preloma pa je siva (10YR 6/1). Izdelana je na hitrem vršini je obilo do zmerno belega peska (do 1 mm). Je oksidacijsko vretenu. Podobna fakturi N6. žgana keramika. Površina je mehka. Barva preloma je rdeče ru- KK5 mena (5YR 6/8 do 5YR 6/6), ponavadi je zunanja površina malo – groba, kuhinjska keramika : prečiščena lončarska masa svetlejša. Izdelana je na vretenu. z obilnimi vključki belega peska, zmernimi sivega peska, redkim šamotom (vse do 0,5 mm) in redkimi lističi zelo fine sljude. Kera- A6 – amfora – Dressel 6B: dobro prečiščena, finozrnata lončar-mika je zelo kompaktna in oksidacijsko žgana. Površina je rahlo ska masa z redkimi vključki šamota, (do 2 mm), redko (do 1 mm). hrapava in mehka. Barva površine je svetlo sivo rjava (10YR 6/2), Keramika je kompaktna, oksidacijsko žgana. Površina je mehka, preloma pa rdeče rjava (5YR 5/4). Izdelana je vretenu. prašna. Barva zunanje površine je zelo bledo rjava (10YR 7/4 do KK6 – groba, 10YR 8/3), barva notranje površine pa svetlo rdeče rjava (7.5YR kuhinjska keramika : srednje prečiščena lončarska 7/3 do 7.5YR 8/3). Izdelana je na vretenu. masa z zmernimi do obilnimi vključki belega ostrorobega peska (večina zrn do 1 mm, posamezna zrna do 3 mm) in redkimi zrni A11 – amfora – Dressel 2-4: dobro prečiščena, finozrnata lon-sivega peska (do 1mm). Je stihijsko žgana keramika. Prelom je čarska masa z redkimi vključki šamota, (do 1 mm) in belega peska več barven, površina pa trda. Barva površine je črna, preloma pa (do 2 mm). Keramika je kompaktna, oksidacijsko žgana. Površina črna in rdeče rumena (5YR 6/6). Izdelana je na vretenu. je trda, prašna in rahlo porozna. Barva površine je roza (7.5YR KK12 – groba, 7/4), barva preloma pa rjava (7.5YR 5/4). Izdelana je na vretenu. kuhinjska keramika : srednje prečiščena grobo - zrnata lončarska masa z zmernimi do obilnimi vključki kalcita, A19 – amfora – rodoška (?): dobro prečiščena, finozrnata lon-(do 1,5 mm), posamezna zrna do 4 mm, v prelomu vidne večje čarska masa z zmernimi do obilnimi vključki zdrobljenih školjk nepravilne luknjice (do 2 mm). Keramika je žgana oksidacijsko in (do 3 mm) in belega peska (do 1,5 mm), zmerno šamota (do na koncu redukcijsko. Površina je trda. Barva površine je črna, 1mm). V prelomu so vidne številne podolgovate luknjice. Je barva preloma je rdeča (2.5YR 5/6). Izdelana je prostoročno, pri oksidacijsko žgana keramika, površina je trda. Barva površine je čemer so ustje in zunanje površine dodelali na vretenu. rdeče rumena (7.5Y 7/6) barva preloma je rjava (7.5YR 5/4). Iz- KK15 – groba, delana je na vretenu. Opis je delan na ročaju. kuhinjska keramika, Auerberg lonci : srednje prečiščena grobozrnata lončarska masa z zmernimi do obilnimi A22 – amfora – Dressel 6B: dobro prečiščena, finozrnata lon-vključki belega peska, (do 0,5 mm) in zmernimi belim in rdečim čarska masa z redkimi vključki šamota in belega peska (do 1 mm), peskom (do 3 mm). Keramika je kompaktna in redukcijsko žga- posamezna zrna belih kamenčkov do 7 mm, v prelomu so vidne na. Površina je mehka in porozna. Barva preloma je črna. luknjice. Je oksidacijsko žgana, površina je zelo luknjičasta (lunje Transportna keramika do 5 mm), prašna, mazava in mehka. Barva preloma je rdeče rumena (5YR 6/6). Izdelana je na vretenu. A1 – amfore Dressel 6B: : dobro prečiščena, drobnozrnata lon- A65 – amfora – španska Dressel 2–4: dobro prečiščena, drob-čarska masa z zmernimi vključki šamota, (vse do 1,5 mm), be-nozrnata lončarska masa z obilnimi do zmernimi vključki belega lega peska (do 2 mm, posamezna zrna do 4 mm) in zmernimi peska in šamota (do 2 mm, posamezna zrna do 3 mm), kerami-do obilnimi vključki zdrobljenih školjk (do 1 mm). Je oksidacijsko ka je kompaktna. Je oksidacijsko žgana, površina je mehka, zelo žgana. Površina je mehka, rahlo porozna. Barva preloma je rde-prašna. Barva preloma je bledo rumena (2.5Y 8/3). Izdelana je če rumena (5YR 5/8). Izdelana je na vretenu. na vretenu. A2 – amfora – mala Dressel 6B: zelo dobro prečiščena, zelo Novi vek finozrnata lončarska masa brez vključkov, v prelomu so vidne fine luknjice. Je oksidacijsko žgana keramika. Površina je mehka in NVKK1: kuhinjska keramika; srednje prečiščena lončarska masa z zelo prašna. Barva površine je rdeče rumena (7.5YR 6/6), barva zmernimi vključki belega peska (velikosti do 2 mm) in sive zdro- preloma pa tudi rdeče rumena (5YR 6/6). Izdelana je na vretenu. bljene keramike (velikosti do 3 mm). Keramika je kompaktna, A3 – amfora – mala Dressel 6B površina je gladka. Je stihijsko ali redukcijsko žgana keramika, : dobro prečiščena, finozrnata površina je lisasta, črna (10YR 2/1) do bledo rjava. Izdelana je na lončarska masa z redkimi vključki šamota, železovih jeder in be - hitrem vretenu. lega peska (vse do 0,5 mm). V prelomu so vidne fine luknjice. Je oksidacijsko žgana keramika. Površina je mehka. Barva preloma je rdeče rumena (5YR 5/8). Izdelana je na vretenu. A4 – amfora – mala Dressel 6B: slabo prečiščena, finozrnata lončarska masa z zmernimi do obilnimi vključki šamota, (vse do 1,5 mm) in redkim belim peskom (do 1mm). V prelomu so podol- govate luknjice. Je oksidacijsko žgana keramika. Površina je trda in rahlo porozna. Barva površine je rdeče rumena (7.5YR 7/6), preloma pa siva (10YR 6/2). Opis je delan na ročaju. Izdelana je na vretenu. A5 – amfora – Dressel 6B: dobro prečiščena, drobnozrnata lon- čarska masa z zmernimi vključki šamota, (do 1 mm, posamezna Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 697 Priloga 4: Pregled opisov oblik keramičnega posodja iz grobov Alenka Tomaž, Ana Kovačič, Monika Zorko Hišaste žare Oblika KTS O2.3: čaša z navpičnim ustjem, oksidacijsko žgana, s premazom. Nahaja se: grob 71 (G1021), grob 105 (G1256). Oblika H 1.1: hišasta žara zaobljene podolgovate oblike, ki se zožuje proti nizkem prstanastem dnu s poudarjeno bazo. Zgor Oblika KTS O3: skodelica, zaobljene izdolžene oblike, redukcij- - nji del je oblikovan v konično streho s poudarjenim koničnim sko žgana. Nahaja se: grob 4 (G103). gumbom. Vratca so v zgornjem delu posode in so trapezoidne Oblika KTS O4: skodelica, polkroglaste oblike z narebrenim oblike. Okras je okras. Nahaja se: grob 1 (G55), grob 30 (G477). ustjem, oksidacijsko žgana, na notranji površini premaz s pe- Oblika H 1.2 skanjem. Nahaja se: grob 29 (G447). : hišasta žara močno zaobljene podolgovate, rahlo bikonične oblike, ki se blago zožuje proti nizkem prstanastem Fini krožniki dnu s poudarjeno bazo. Zgornji del je oblikovan v profilirano Oblika FK 1 konično obliko strehe, pri čemer je vsak izmed treh delov strehe : plitev krožnik z vodoravno izvihanim odebeljenim robom in ravnim do rahlo vboklim dnom. Nahaja se: grob 28 poudarjen z razčlenjenim plastičnim rebrom. Streha se končuje ( s sploščenim gumbom. Vratca so v sredinskem delu posode, G436, G442 ). trapezoidne oblike z luknjo. Nahaja se: grob 1 (G56). Oblika FK 2: plitev krožnik s kratkim odebeljenim robom in rav-Oblika H 1.3: hišasta žara trebušaste oblike. Del z odprtino je nim dnom. Nahaja se: grob 7 (G194–G195). od ostalega dela posode oddeljen z dvemi vodoravnimi razčle- Sklede njenimi rebri. Zgornji del (streha) je oblikovan iz dveh delov, vrh je kroglaste oblike s stožčastim gumbom. Odprtina je visoko v Oblika S 1: oblike sklede, tip Consp. 39/43. Nahaja se: grob 50 zgornjem delu posode in je trapezoidne oblike. Dno je vboklo. (G727), grob 53 (G743), grob 54 (G759), grob 58 (G824), grob Nahaja se: grob 7 (G156). 66 (G901–G902), grob 69 (G922), grob 88 (G1091–G1092), Oblika H 2.1 grob 130 (G1363). : hišasta žara, bikonične oblike. Sredinski del trupa je cilindričen s kvadratno oz. romboidno odprtino. Gumb žare Oblika S 2: oblike sklede, tip Consp. 42/44. Nahaja se: grob je strehaste oblike. Nahaja se: grob 2 (G78) in grob 30 (G476). 54 (G758). Oblika H 2.2: hišasta žara, bikonične oblike. Sredinski del trupa Oblika S 3.1: polkroglasta skleda z navzdol zapognjenim moč-je cilindričen, ki se rahlo zožuje proti vrhu. V sredinskem delu no izvihanim robom ustja in prstanastim dnom. Nahaja se: grob žare so vratca trapezoidne oblike. Zgornji del ni ohranjen. Na- 34 (G535), grob 58 (G820–G822). haja se: grob 7 (G157). Oblika S 3.2: konična, rahlo zaobljena skleda z vodoravnim Oblika H 3: dvodelna hišasta žara, ki je sestavljena iz spodnje- močno izvihanim robom ustja in prstanastim dnom. Nahaja se: ga dela, sklede (posnetek Drag. 25), v katero so bila izrezana grob 28 (G437), grob 132 (G1374). vratca pravokotne oblike. Za zgornji del žare je bil uporabljen Oblika S 4: oblika sklede, tip Drag. 37. Nahaja se: grob 23 konični pokrov z rahlo navzven izvihanim robom. Nahaja se: ( G311 – G312 ), grobu 26 ( G375 ), grobu 52 ( G736 ), grobu 77 grob 1 ( G57 ). ( G1039 ), grob 115 ( G1301 ). Keramika tankih sten Oblika S 5 : večja skleda z navzven odebeljenim robom ustja Oblika KTS O1.1 in cilindričnim narebrenim trupom. Nahaja se: grob 31 (G486), : čaša, kroglaste oblike s kratkim izvihanim ustjem, redukcijsko žgana, s črnim premazom. Nahaja se: grob grob 52 (G736). 105 (G1257). Oblika S 6: oblika sklede, tip Drag. 25. Nahaja se: grob 42 Oblika KTS O1.2: čaša, izdolžene kroglaste oblike z izvihanim (G598). narebrenim ustjem, s črnim premazom. Nahaja se: grob 59 Oblika S 7: preprosta konična skleda z ustjem, odebeljenim na ( G864 ). zunanji strani. Nahaja se: grob 104 ( G1124 ). Oblika KTS O2.1: čaša, kroglaste oblike, s kelihastim ustjem, Oblika S 8: preprosta konična skleda z nepoudarjenim ustjem oksidacijsko žgana. Nahaja se: grob 93 ( G1140 ). in kaneluro pod robom. Nahaja se: grob 23 ( G310 ), grob 107 Oblika KTS O2.2: čaša, jajčaste oblike s profiliranim ustjem, (G1264). oksidacijsko žgana. Nahaja se: grob 93 (G1141). Oblika S 9: bikonična skleda s kratkim izvihanim ustjem in na- stavkom za pokrov. Nahaja se: grob 15 (G235). 698 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 Čaše Oblika FL 2.1: fin lonec z izvihanim ustjem, poudarjenim pre- Oblika Č 1.1: večja čaša, jajčastega trupa, kratkega vratu in izvi- nim trupom. Nahaja se: grob 2 ( hodom med vratom in rameni ter jajčasto do srčasto oblikova-hanega, na zunanji strani odebeljenega ustja. Lahko je okraše- ( G79), grob 4 (G105), grob 70 G713). na. Nahaja se: grob 122 (G1319), grob 132 (G1373). izvihanega, na zunanji strani odebeljenega ustja. Lahko je okra- Nahaja se: grob 35 (G547), grob 65 (G891). šena. Nahaja se: grob 7 ( G158 ), grob 109 ( G1309 ), grob 119 ( G Oblika FL 3 : fin lonec z vodoravno izvihanim ustjem, narebre-1309 ). nim stožčastim vratom in kroglasto do srčasto oblikovanim tru Oblika Č 1.2: manjša čaša, jajčastega trupa, kratkega vratu in hodom med vratom in rameni ter jajčasto oblikovanim trupom. Oblika FL 2.2: fin lonec z izvihanim ustjem, nepoudarjenim pre- Oblika Č 2: čaša z enostavnim ravnim ustjem, s cilindričnim, pom. Nahaja se: grob 8 ( -G198). narebrenim vratom in kroglasto oblikovanim trupom. Nahaja se: grob 7 ( Oblika FL 4: fin lonec z navpičnim zaobljenim ustjem, kratkim G159 ), grob 42 ( G596 ). Oblika Č 3: čaša kroglastega trupa, kratkega vratu in ravnega kovanim trupom. Nahaja se: grob 19 ( vratom, z gosto narebrenimi rameni kroglasto do srčasto obli-G290). ustja. Nahaja se: grob 2 (G84–G85), grob 20 (G302), grob 33 ( Oblika FL 5: fin lonec s kratkim izvihanim ustjem ter krogla- G528 ), grob 39 ( G589 ), grob 42 ( G595 ), grob 46 ( G690 ), grob 104 ( sto oblikovanim trupom. Nahaja se: grob 31 (G487), grob G1115 ), grob 121 ( G1314 ), grob 129 ( G1358 ). Oblika Č 4.1: večja čaša, jajčastega trupa s kratkim navzven ( 74 (G1033), grob 104 (G1114), grob 107 (G1263), grob 108 G1270). izvihanim ustjem. Nahaja se: grob 31 (G488), grob 61 (G878), grob 125 (G1339). Vrči Oblika Č 4.2: manjša čaša, jajčastega trupa s kratkim navzven Oblika V 1: enoročajni vrč z ozkim dolgim vratom, kro-izvihanim ustjem. Nahaja se: grob 30 (G454, G480), grob 43 gastim trupom in profiliranim ročajem. Nahaja se: grob 32 (G623), grob 44 (G652–G653), grob 64 (G890), grob 104 (G511–G512). (G1120), grob 95 (G1149). Oblika V 2.1: enoročajni vrč s širšim vratom, izvihanim ustjem Oblika Č 5.1: čaša, zaobljenega cilindričnega trupa s kratkim in narebrenim ročajem. Lahko imajo oblikovan izliv. Nahaja se: navzven izvihanim ustjem. Nahaja se: grob 35 (G548). grob 19 (G291), grob 25 (G362), grob 34 (G534). Oblika Č 5.2: čaša, zaobljenega cilindričnega trupa s kratkim Oblika V 2.2: enoročajni vrč s širšim vratom, odebeljenim širšim poudarjenim vratom in ravnim ustjem. Nahaja se: grob 1 (G64), ustjem. Lahko imajo oblikovan izliv. Nahaja se: grob 52 (G738). grob 17 (G287), grob 48 (G707), grob 70 (G715), grob 79 Oblika DV 1: dvoročajni vrč z ozkim odebeljenim in profilira-( G1080 ), grob 90 ( G1101 ), grob 112 ( G1285 ), grob 124 ( G1336 ). nim robom ustja, ozkim in daljšim vratom, kroglastim trupom in Oblika Č 6: konična čaša s kratkim ravnim, na notranji strani profiliranima ročajema. Nahaja se: grob 44 (G654–G655), grob preoblikovanim vratom. Nahaja se: grob 47 (G701), grob 52 67 (G956), grob 85 (G1088). (G739), grob 88 (G1093), grob 95 (G1151). Miniatura ustjem. Nahaja se: grob 70 ( Oblika: miniaturni lonček, kroglaste oblike, poudarjen prehod Oblika Č 7.1: čaša, cilindričnega trupa z vodoravno izvihanim G712), grob 94 (G1143). med vratom in rameni, z izvihanim stanjšanim ustjem. Nahaja Oblika Č 7.2: čaša cilindričnega trupa z enostavnim, na notranji se: grob 67 (G950). ( strani prirezanim ustjem. Nahaja se: grob 90 (G1098), grob 108 Kadilnice G1269 ). Oblika Č 8.1 Oblika Ka 1.1: kadilnica s polkrožnim recipientom. Praviloma : čaša širokoodprtega cilindričnega trupa in z rav - nim ustjem. Nahaja se: grob 24 ( ima ustje in ostenje recipienta okrašeno z razčlenjenimi rebri. G318 ), grob 31 ( G485 ), grob 128 ( Nahaja se: grob 7 (G190). G1349 ). Oblika Č 8.2 Oblika Ka 2.1: kadilnica s cilindričnim, bogato okrašenim oste- : čaša širokoodprtega polkrožnega trupa in na zunanji strani odebeljenim ustjem. Nahaja se: grob 54 ( njem recipienta in usločenim spodnjim delom. Ravno dno. Na- G757 ). haja se: grob 25 (G365), grob 59 (G865), grob 78 (G1057). Oblika Č 9.1: čaša gubanka, s kroglastim ostenjem, poudarje- nim vratom in ravnim ustjem. Nahaja se: grob 60 ( Oblika Ka 2.2: kadilnica s cilindričnim, bogato okrašenim oste- G870 ). njem recipienta in in nogo. Nahaja se: grob 78 (G1056). vratom in odebeljenim ustjem. Nahaja se: grob 46 (G687). Krožniki Oblika Č 9.2: čaša gubanka, bikoničnega ostenja, z narebrenim Fini lonci Oblika K 1: krožnik, lečastega trupa, z enostavnim ravnim ali Oblika FL 1: fin lonec z odebeljenim ustjem, s cilindričnim, na- grob 4 ( zaobljenim ustjem. Nahaja se: grob 1 (G59), grob 2 (G82), rebrenim vratom in kroglasto oblikovanim trupom. Nahaja se: 44, ( G110–G113), grob 28 (G443), grob 29 (G450), grob grob 1 (G58), grob 7 (G160), grob 104 (G1113). ( G660–G661), grob 45 (G677), grob 46 (G693), grob 49 G721), grob 51 (G730), grob 54 (G760, G767–G769, G771), Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024 699 grob 65 (G893, G895), grob 66 (G905–G906), grob 68 (G983), Pokrovi ( Oblika P 1: pokrov z navzgor zavihanim robom in ploščatim grob 90 (G1100), grob 104 (G1116), grob 94 (G1144), grob 105 G1245), grob 119 (G1308), grob 132 (G1375). prstanastim krožnim držajem. Nahaja se: grob 128 (G1355). haja se: grob 4 ( Oblika P 2: pokrov z bikoničnim ostenjem in rogovilastim ro- Oblika K 2: krožnik, lečastega trupa, z odebeljenim ustjem. Na- grob 28 ( bom (držaj ni definiran). Lahko je s premazom. Nahaja se: grob G108), grob 16 (G273–G278), grob 23 (G313), ( 4 (G114). G444), grob 36 (G559), grob 44 (G622), grob 48 G705–G706), grob 55 (G782–G785), grob 58 (G826), grob 67 (G952, G957), grob 69 (G996), grob 79 (G1079), grob Oblika P 3: pokrov konične oblike z enostavnim robom (kuhinj-89 (G1096), grob 105 (G1246), grob 108 (G1271), grob 113 ska faktura). Nahaja se: grob 76 (G1036) in grob 77 (G1040). (G1297). Oljenke Oblika K 3: krožnik, lečastega trupa, z uvihanim ustjem. Na- haja se: grob 2 ( Tip Loeschcke I: nahaja se: grob 103 (G1108) in grob 100 G83 ), grob 6 ( G120 ), grob 7 ( G196 ), grob 16 ( (G1210). G279 ), grob 25 ( G363 ), grob 27 ( G380 ), grob 45 ( G676 ), grob 67 (G951), grob 90 (G1099), grob 113 (G1296). Tip Loeschcke VIII: nahaja se: grob 42 (G602). Oblika K 4: krožnik, polkroglastega izdolženega trupa in rav- Tip Loeschcke IX: nahaja se: grob 91 (G1137), grob 100 nim, rahlo uvihanim ustjem Nahaja se: grob 4 (G107, G109), (G1211). grob 54 ( Tip Loeschcke IX ali X: nahaja se: grob 88 (G1094). grob 44 (G663), grob 49 (G722), grob 53 (G744, G745), G761–G763, G770), grob 58 (G828–G831), grob 65 (G894), grob 69 (G995), grob 78 (G1073). Tip Loeschcke X: nahaja se v: grob 1 (G62–G63), grob 34 Trinožniki in trinožne sklede (G316), grob 24 (G323), grob 25 (G366), grob 28 (G439), grob 42 ( G601 ), grob 43 ( G625 ), grob 44 ( G669 ), grob 46 Oblika TR 1 : trinožnik ali trinožna skleda z lečastim recipientom ( G696 ), grob 54 ( G773 ), grob 58 ( G832 ), grob 59 ( G851 ), grob in navznoter uvihanim ustjem. Nahaja se: grob 93 ( G1142 ). 60 ( G871 ), grob 71 ( G1015, G1023 ), grob 78 ( G1058 ), grob Lonci 97 (G1158), grob 105 (G1247), grob 112 (G1286) in grob 134 (G1381). Oblika L 1.1: lonec ovalnega do srčastega trupa, s kratkim vra- Amfore tom in izvihanim ustjem. Pogosto je okrašen z metličenjem. Na- haja se: grob 9 (G202), grob 24 (G321), grob 17 (G288), grob Tip Dressel 2-4: nahaja se: grob 60 (G873). 68 (G984). Tip mala Dressel 6B: nahaja se: grob 12 (G228), grob 16 Oblika L 1.2: manjši lonec ovalnega do srčastega trupa, s krat- (G283–G284), grob 71 (G1016), grob 78 (G1059, G1075). kim vratom in izvihanim ustjem. Lahko ima poudarjen prehod vratu v rame. Pogosto je okrašen z metličenjem. Nahaja se: grob 32 (G515), grob 44 (G665), grob 109 (G1274), grob 132 (G1376). Oblika L 2.1: nizek lonec, srčastega trupa, kratkega vratu z iz- vihanim do ravnim ustjem. Prehod vratu v rame je poudarjen. Ostenje je lahko okrašeno z metličenjem. Nahaja se: grob 33 (G526). Oblika L 2.2: nizek lonec, srčastega trupa, kratkega vratu z iz- vihanim ustjem. Nahaja se: grob 28 (G445), grob 54 (G772), grob 122 (G1320). Oblika L 3: kroglast lonec s kratkim, lahko narebrenim, rahlo izvihanim ustjem. Ostenje je lahko okrašeno z metličenjem. Na- haja se: grob 42 (G599), grob 78 (G1055), grob 80 (G1083), grob 103 (G1106). Oblika L 4: lonec s podaljšanimi rameni, jajčastega trupa in ra- hlo izvihanim ustjem. Ostenje je lahko okrašeno z metličenjem. Nahaja se: grob 53 (G748), grob 69 (G997). 700 Ribnica pri Brežicah. Romula, rimska cesta in grobišče, AAS 118/2, 2024