Nr. 1. Celje, 14. Januarja. 1883. Kmetski prijatel. _ger gUttemfreunb. _ Izhaja vsako drago in d'.terto nedeljo v mesca, in košta j Rokopisi se nazaj ne pošiljajo, nefrankov..:.a pUma se ne s poštnino vred za celo leto 1 tri J. 50 krajcarjev, za pol I sprejemajo. leta 80 krajcaijiv. | Za oznanila se plara za navadno versto 8 kr. Denar za naročilo knietskega prijatelja prosimo pošiljati v gosposke nlice številka (Herrengasse Nr. 6.) Pervaška sleparija. Ko je v Parizu odbila ura en četert na tri zjutraj pervega januarja tekočega leta, zapustil je svet še mlad mož , ter je končal svoje nadepolno življenje, in življenje polno časti in slave vrednega delovanja. Ime slavnega moža je Leon Gambetta. Rojen od neslovitih starišev, dosegel pa je nar višjo stopinjo, ktero doseči more kdo v Francoski republiki, in postal bi 'JI gotovo predstojnik republiki Francoski, če bi ga ne bila pokosila nemila smert. Od nekdajnih časov že časti ljudstvo nesebična dela, ktera so deržavi in ljudstvu v prid, ter jim ve hvalo v večne čase, Francoski narod pa ima vzrokov dovolj obžaljevati smert Gambettovo , ker rešil je čast Francosko, če tudi ni mogel dobiti zmage v slednji vojski, ktero so Francozi meni nič tebi nič začeli z Nemci. Bil je med množico Francozov, ki ni zgubil pameti v nesreči, če ravno je bila vojna Napoleonova pobita in raztrošena, čeravno oblegali so Prusi, Saksi, WürtenbergSki že glavno Francosko mesto Paris, všel jim je Gambetta v zračnem balonu (Luftballon) iz obleganega Pariza , ter poklical je vse sorodnajake na severu svoje domovine do orožja. Večina mu je sledila, ker ravno na severu Francoske je ljudstvo bolj pa-trijotično kakor v srednjem ali južnem Francoskem. Napoleonove čete niso bile vničene po vojni nesreči. Lahkoživnost, lahkomišljenost, plitvost, nesramnost in ošabnost , ktere lastnosti so pri Francozih navadne , zedinile so se s pomanjkanjem discipline ali reda pri vojni. in da vojaki niso bili dovolj vajeni v vojaških opravilih, zato pa se ni treba čuditi, da se je Napoleonu godilo slabo. Cesar Napoleon bil je tudi takošen pervak, prilizeval se je narodu na vse mogoče načine, govoril je ljudstvu samo o slavi in časti, omamljeval je narod z gledišči, sve.-anoiitimi in to je bilo vzrok, da so bili zmagani njegovi vojaci leta 1370 in 1871. ^frtiaften-Sdjrotnbff. 211« in Sari« am erften Sännet b. 3. 2'/, Uht in ber grübe fdjlug, enbete ein um granfreid) oer bientet, noch iu»ger 'Mann (ein thatenreichei fieben. 2eon ©ambette ift fein Warne. Son befdfeibenen Slnfängen hat et e« faft bi« auf bie tiödjfte Stelle gebracht, bie in bet Wepublif granfreich erreichbar ift, unb et märe roohl auch »odj Srafibent, b. i. ba« höchfte Oberhaupt feine« Saterlanbe«, geroorbe.i, roenn ber lob feinet itbifchen fiaufbaljn nidjt ba« 3iel gefegt h""«- Sa« Solf ift füt große Sfjatcn felbftlofet Seute immer baufbcir, unb jene« 0011 gtanfreid) f)at Ur-fadje genug ©ambetta ju betrauern, bet in jehroeren • lagen roährenb be« legten großen Sriege«, ben I graiifreid) mit Sentfchlanb übermütig oont 3aune j gebrochen tjatte, bie iStjre feinet .öeimeth ju retten oet|"ud)te. (Sr mar einet 0011 ben wenigen granjofen, bie bamal« nicht ben Sopf oerloren hatten, trogbem j Wapoleon'« ©eere gefchlagen unb gefangen, bie Stabt ! Sari« aber'ring«um oon Saiern unb Greußen, Sod), fen unb fflüttenbergern eingetroffen rootben roat. 3n einem Suftbadon oerließ er ^3ati«, unb tief im Warben feine« Saterlanbe« gtanfreich« Solf jn ben ffiaffen. Siele folgten feinem patriotifchen Wufe, benn namentlich ™ Worten granfreidj« ift ba« Solf oiel beffer al« in bet 'Witte unb im 3üben be« Weiche«. $ie ärineen Wapoleon« roaren nicht burch ba« „Rrieg«glücf" ihrer oerhünbeten ©egner »erniebtet roorben. Sie Seichtlebigfeit, ber Seicfjtfinn, bie Ober-flächlichfeit, Unftttlichfeit unb Selbftüberfchägung, ju roelcher bie ineiften granjofen älnlagen haben, paarte pch mit lttangelnbet 2)i«ciplin, Ctbnung unb Hui-bilbung ber Gruppen unb fo fatm ftch niemanb roun-betn, baß e« ben granjofen bamal« fo fchledjt ging. Raifer Wapoleon hatte feit langet 3eit nuetj al« eine Sit Setoafe bein Solte geschmeichelt, ibm immer oon -Jfuhm unb Gf)re oorteben, e« butch geftlichfeiten, burch Sdjaufpiele u. f. ro. betäuben unb berauidjen 'offen, unb hat bamit ben ©runb ju ber Schnüre gefchaffeu, bie feine eolb-ten 1870—71 ju ben '-Beilegten mnehen mußte. 3)a« jut ginficht gefommene Narod pa jo bil previden, pregnal je Napoleona, kteri je imel krono Francosko po krivici iz prestola in deriave. Gambetta segnal je skupaj po preg-nanji Napoleona celo armado , in če ni tudi zmagati mogel sovražnika, temu ni on kriv, rešil pa je čast Francoskemu narodu, in narod mu je hvaležen po smerti njegovi, in mu bo ostal hvaležen na veke. Francoska vojska z Nemci končana je bila s pogojem , da so morali dati Francozje dve dežele Elzacijo in Lotringiško Nemcom nazaj, kteri vzeli so pred časi Francozi Nemcom, zraven tega pa so morali plačati za škodo, ktero je napravila vojska več miljard v zlatu, to pa jim ni teško stalo. Od tega čaea skušajo Francozje vedno večo moč dobiti, množijo leto na leto vojno, in vse pripravljajo , da bi jim bilo mogoče začeti nekega dne maščevalno vojsko proti Nemcom , to vojsko imenujujejo Francozje: „Revanche" povračilo. Iščejo si zaveznikov, ter gledajo že dolgo časa na Rusko s prijaznimi očmi, ker znano jim je, da Rus ni Avstriji prijatelj in ravna že davno z Avstrijo nepošteno. V obraz nam se prilizujejo, obetajo vedno mir, za herbtom pa podpihujejo in podpirajo puntarje na našem jugu, kteri so nam stali že veliko denarja, in prelila se je tudi že marsiktera kaplja drage avstrijanske kervi. Rusi množijo ravno tako kakor Francozi vedno svojo vojno, zidajo marljivo terdnjave, napravljajo si železnice, ktere bodo porabili v vojski proti Avstrijancom. Nas cesar pa se je zvezal z nemškim cesarjem, da pomagamo mi Nemcom, če jih napade kdo, in da pomagajo Nemci nam, če bil napad nam namenjen. Kaj pa to pomeni, razumite nar boljše, če vam povemo, da moreta ta dva cesarja postaviti v vojsko dva milijona nar umnejših in nur verliših vojakov, ktere cel svet ima. Pa čujte in — čudite Be! Čehi in Kranjski pervaki s to nam tako koristno zvezo niso zadovoljni, ker čertijo iz celega serca svojega najbližnjega soseda Nemca; vošijo si zveze z hinavskim Rusom, saj se ve da Kranjski pervaki morajo v vsem Čehom po volji biti, saj jih posnemajo v vsem, kakor opice človeka. Ta zveza z Rusom v pogubo. Ker se pa ti zviti lisjaki ne upajo očitno pridgovati ljubezni do Rusije, kaj počno 0 Zdi se jim , da ste si podali Ruska in Francoska prijateljsko roke, ter imate enaka namena, pridgajo ljubezen in navdušenost za Francosko. Že več tednov bere se v pervaških časopisih: „Slovenski narod ljubi Francoze iz celega serca, visoko časti Francoski narod, in ima vzrokov dovolj Francozom dobro želeti. V resnici ne vemo kaj bi storili, smejali bi se ali serdiliP Ali je ta mala kopica Ljubljanskih pervakov tako neumna ali tako prederzna, da se imenujejo tih par možiceljnov „Slovenski narod". Kranjski, Koroški in spodnjo-Stajerski kmetje ne ljubijo gotovo ne Francozov, in to so — Ljubljanski pervaki bodo | nam že dopustili to izreči — pravi Slovenski narod. Mi se pečamo veliko s kmeti, pa nismo našli I Boll jagte ben Betrafen Napoleon, ber bie firone granfreid)« mit Unrecht trug, t) o m 21/rone unb au« bem Sanbe. ®ambetta, ber alfo nad) ber Nieberlage Napolon'« ein BoIt«l)eer auffteüte, rettete, roenn er mit biefem auch nicf)t8 au«rid)ten tonnte, roenigften« bie Gfjre be« Seite« bamit, unb biefe« Bolt ift ihm bafür bantbar, e« muß ihm aud) bantbar fein unb bleiben. Set Stieß ber granjofen enbete bamit, baß fie 2 Srooinjen, bie fie oljemal« bcni beutjrtjen Neidje abgenommen hatten, an biefe« roieber b™>u«geben mußten, unb aufjerDem eine feljr große Sttiegžent-fd)äbigung ju bejahen hatten, roa« ihnen jebod) nicht fefjr fdjroer gefallen ift. Seit jenen lagen fudjt grantreich fid) ftär-feil, e« oetmefjrt feine Kriegsmacht oon $abr ju Sfahr unb e« ift alle« barauf angelegt, bafi e« fjeute ober morgen jum Nacljefriege mit Seutfdjlanb fomim, ben bie granjofe!- „Neoanche" — Bergeltung nennen. Sie fliehen nach Berbünbeten, unb liebäugeln mit Nußlanb, roelche« mit Cefterreid) feit langer 3eit febon ein falfcbeS Spiel fpielt. Sott griebenäbetbeue-rangen unb (jonißfügen Sorten iit'« ®cfid)t, bereiten bie Nuffen unlerem Batedanbe im Siiben burdj llnterftüßung bet äufftänbifcben in ber $erjogeroina fort unb fort Berlegenbeiten bie mit fo bebeutenben Opfern an ®elb oerbunben fmb. unb leiber auch fer gegen bie SIbitd)ten unfere« Saifer«, pait Gud) roeg mit Gurret fjeuet). lerifdjen Saifertreue! 3f)t nerbirgt Guere 2lbtid)ten fd|led)t, unb bag biefe ftet« an'« Uidjt treten follen, ba« roollen roir un« al« treue Oefterreidjer jut erfteit 'i'flitfjt madjen! Življenje na kmetih in po mestih. Po velikih mestih nakupieenih je večinoma toliko ljudi, da se nezdravi sopari, kteri pridejo od vsacega posameznega človeka ne morejo tako naglo razširiti ali razgubiti po drugih krajih, da bi obstal zrak toliko čist kolikor čistega potrebuje človeška narava. Zrak po mestih je toraj napolnjen z smerdljivimi nečistimi sopari, kteri nar močnejše zdravje pokopljejo. To je bogatim mest-janom dovolj znano , zato se podavajo po leti na kmete , akoravno tam ne vživajo vseh prijetnosti, ktere ponuja jim življenje po velikih mestih ; pa vedo dobro , da čisti zrak na kmetih je ugoden njihovemu zdravju, in zidajo si toraj po kmetih grajščine, ali lepe hišice, in kupujejo si posestev po kmetih, ne da bi si morda obogateli še več, temveč, da morejo živeti večidel leta na kmetih, ter vživati čisti zrak , kteri je njihovemu zdravju toliko potreben. Kar si drugi morajo pridobiti z velikimi stroški, kar imeti želi na tisoče mestjanov, kterih pa svojih želja ne morejo doseči, ker niso dovolj bogati, to Vam kmetom dal je nebeški Oče že v zibeljki. Vam ni treba kupovati čistega zraka, kteri Vas čversti, in Vam življenje ohrani dolgo časa, do velikanske starosti, Vam ni treba plačevati dragega denarja, če bi hoteli občudovati velečastno, velikansko in lepo naravo, vse te neizmerne dobrote iinate že v nar nežnejši mladosti, in vživate jih do nar višje starosti, toraj tudi ne veste ceniti božje milosti, da Vam je podarila stan, v kterem Vam hude bolezni ostanejo večinoma neznane. Le mislite si, kako Vam je lahko pri sercu, če vstanete zgodaj zjutraj in greste delati na polje, vidite velikansko lepoto narave, vživate nar čistejši zrak, kteri te rdi Vam vsak dan Vaše zdravje. Pa tega ne premislite to Vam je dala Božja milost, kakor vsakdanji kruh. Če pa slišite rokodeljca v mestu, kteri mora ravno tako rano vstati kakor Vi, mora pa se mučiti od ranega jutra do poznega večera v slabozrač-nih delalnicah, če slišite vradnike, kteri morajo sedeti cel ljubi dan po kancelijah , v kterih se ne skerbi za zdravo življenje : Boljše bilo bi mi tleii terdo kamenje po Krasu (Karstu) kakor hirati po nezdravih pisarnah ! Kako bil vesel, če bi mi bilo mogoče le nekoliko časa še živeti na kmetih v zdravem zraku, in si pridobiti svoje v mestu zgubljeno zdravje! ali no böte hvaležni Bogu za svoj stan? Fa teh ser nih želja doseči tim mestjanom ni mogo.e, priklenjeni so v mestu, ker zaslužit si morajo ravno tako svoj vsakdanji kruh, kakor večina prebivalcev na kmetih. Pa kmetje se čver-stijo pri svojem delu pod milim Bogom , ti vbogi pisarji pa si kratijo svoje življenje dan na dan, uro na uro , da jih slednjič pokoli v nar lepših letih nemila smert. Ne govorim tu o deržavnih vradnikih, ker tim vlada je žo pripravila ve'inoma zračne in zdravju ne škodljive pisarne po mestih, akoravno jim tudi manjka čistega kmetskega zraka, mislim tu uboge vrednike posameznih društev, ktera svoje uradnike rabijo , dokler jim delajo kakor živina, ko pa so onemogli veržejo jih v kot, kakor Vam jo navada vreči cunje, ktere imate v črevljih, če se Vam raz-tergajo. Vam kmetom je sreča dana, živeti zadovoljno, srečno in doseči starost do sto let, in misli si vsak mestjan, ki vidi kmetskega starčeka starega devetdeset do sto let, da je dopolnil morda komaj svoje sedemdeseto ali osemdeseto leto. Kako pa se godi mestjanom P Če še tako malo delajo , ee še tako dobro živijo, na obrazu se jim lahko bere, da nimajo pervega kar je potrebno zdravemu življenju , to je čistega zraka. Le poglojto njihova lica! kako so bledi. In Vi v svoji starosti ne veste kaj so bolezni. Vam da delo pod milim nebom v vsakem letnem času, v vsakem vremenu dovolj čistega zraka, kolikor ga je zdravju potreba. Mestjan je bolan vsake štirnajst dni, danes ga boli to, jutri to , in treba mu je ostati v postelji doma in zamuditi svoja narpotrebniša dela, njegovo obličje je rumenkasto in velo kakor obličje mcrliča. In zakaj je to P Ker zavezani so v svojo izbico, kancelijo in na veliko slabozračno mesto. Vi se živite prav po navadno, včasih ;udi slabo, pečenke, vina ali drugih sladkarij ni skoraj nikoli viditi na Vaši mizi, pa ste vendar Vi in Vaša družina vedno zdravi, daje Bogu samemu veselje. Kako pa se godi z otroci mestjanov in s starišimi sami P Bolehajo vedno, naj jedo in pijejo še tako dobro, ker nimajo ravno pervega, kar je zdravju in zadovolj-nosti potrebno, čistega in dobrega zraka. Pri ti priliki mislim na sveto pismo, ktero govori o Danijelu in njegovih pajdaših na kraljevem dvoru. Dobiti bi bili morali po kraljevem povelji nar boljša jedila in nar boljša in nar dražejša vina, da bi bili v resnici dobro rejeni, lepe postave in čverstega zdravja. Danijel pa je zahteval zase in za svoje pajdaše za vsako jed samo nekoliko zelenjave in vodo za pijačo, in lej! ni preteklo veliko časa, bili so ti mladenči lepši in čversteji, kakor vsi drugi kteri so se sitili in napajali pri kraljevi mizi z nar bolj dragimi jedili in nar boljšim in nar dražjim vinom. Nar trudljivša dela, ktera morate opravljati, so Vam v korist. Spomnite se kaj smo Vam pripovedovali lansko loto v našem kmetskem prijatelju o tolovaji. Povedali smo Vam, da se mestjan mora telovaditi ob nedoljah in praznikih , da dobi nekoliko čistega dobrega zraka zunaj mesta, da si ogiblje in okrepča svoje udo vsaj v nedeljo za potrebo, ker cel teden ni imel časa privoščiti svojemu telesu potrebnega gibanja; Vam pa nikakor-šne te'ovaje ni treba. Telovadite se cel teden, opravljati morate vsak dan nar težja dela, to pa Vašemu zdravju ni bilo nikoli in ne bo nikoli škodljivo, temveč vterjuje Vase zdravje , in daje Vam dolgo življenje. Če žanete žito po leti na polji v nar vočji vročini, in Vas vidi omehčani mestjan, čudi se, da Vam pekoče solne ne vname možgan , če mlatito po zimi v nar hujšem mrazu svoja žita, čudi se zopet mestjan, da Vam ne po-zebejo roke, pa hvala Bogu , kaj tacega Vam se ni treba bati, vterjeni sto od mladosti proti vsacemu vremenu, Vašo zdravje pa ostane jekleno, ker v mladosti že ste se vterjovali, kakor se železo vterdi polahko, da postane jeklo. Kolikokrat Vam je treba iti v nar hujšem vremenu bodisi po zimi ali po leti na pot, ker tudi življenje na kmetih ima svoje muho. pa kaj tacega še ni nobenemu ško-dova, navajeni ste, jeklite si s tem le svoje zdravje in ostanete toraj večinoma zdravi in močni do visoke staroBti. Vam so kužne bolezni (na primer kuga, kolera itd.) večinoma neznane , in če pridejo v resnici na kmete, bati se jih tam gotovo ni treba, ker čist zdrav zrak ne terpi takih kužnih bolezni, in zadene bolezen gotovo samo tiste, kteri niso dovolj snažni v svojem pohištvu, in si vabijo z nesnažnostjo bolezen v svoja stanovanja. Naj razsaja kuga, kolera ali druga nalezljiva bolezen po mestih, na kmete ne prido nikoli, zadene tam samo tiste, kteri ne snažijo dovolj svojega pohištva, in ravnajo naravi vklub, ktera jim podeli vsaki čas čistega zraka, ktera ponuja jim zdravje in dolgo življenje, ti pa naravi iz nemarnesti delajo ravno nasproti. Pa hvala Bogu takih ni veliko, in naši kmetje brihtajo se dan na dan, toraj Vam z nar večjim veseljem rečmo: Bodite veseli in zadovoljni, da živite na kmetih, da imate časten stan, kteri redi vse deržavljane, in pri tem Vam je dal Bog pri vsem Vašem terpljenji nar ugodnejše stanje, Vam dal je zdravje, in dolgo življenje; hvalite toraj Boga in posmilite na vboge mestjane, kteri si želijo biti na Vašem mestu, pa jim nesrečna osoda ne dopušča. Reči moramo toraj iz celega serca: „Nar bolj srečen je, pameten kmet." Dopisi. Iz Marenberga, 8. prosenca 1883. Ne samo izobraženi človek, temuč vsak prosti kmet že spre- vidi, kako gnjusno in nespodobno nokteri šuntarji ravnajo. In zategadelj tudi noben čudež, da vsaki pametni in verli kmet njihove časnike zametuje in sovraži. To nam kaže tudi sledeče na uredništvo „Slovenskega Gospodarja" poslano pismo: Zdravo in veselo novo leto Vam vošim gospod urednik iz celoga serca. Tudi v tem letu Vam naj drevo raste, katero Vam bo obilno sadu rodilo v sramot-nosti in obrekovanju, da ne bnsto imeli priložnosti v Vašem listu, resnične dogodbe tako gerdo in celo provrečti. Moram se tudi lepo zahvaliti na naročilo „Slovenskega Gospodarja" za dalje naprej. Zadosti lepo, da je moja izbica cela tri leta nečisti zrak sopsti mogla — horem zanaprej za čisti zrak skerbeti in v moji bajtici „Kmetskega prijatelja" čitati in časlitati. Ali ho ete Vi gospod urednik naš prijatelj biti? Kako mora časnk pisan biti, ako zasluži prelepo ime „list ljudstvu v poduk." (Nači že, kot Slov. Gospodar.) Dobio, dovolite mi sledeče vprašanje: Ste Vi pravi prijatelj ljudstvu, ako zmiraj soseda proti sosedu dražite, mertveh v grobu mimo spati ne pustite, naša verle učitelje in občinske predstojnike zaničujeii in obgovarjate, ste Vi naš prijatelj in delate za naš blagor P Pri drugih narodih bo vsak tak ger-dega obn.išanja. zametovan in odgnan. Ravno toko bomo mi kmetje storili, hudobna reč mora pokončana biti. Jaz podpisani sem zelo bogabojf-č kmet in kristjan, idem vsa''o nedelo po dvakrat v cerkev in poslušam besedo Božjo. Tukaj se govori o miru in ljubezni, kar je tud: zelo prav in lepo. Ali ko pridem domu. najdem ravno „Slovenskega Gos- S>darjft" in notri en dopis iz Romšnika. Joj ! moj og in moj gospod ! kaj moram brati. Od ljubezni in božjega miru celo nič, temuč samo šuntanje, sovraštvo in prepir. Prašam: kdo piše tako nesramno in lažnjivoP Prašam celi svet, jeli tak mož spoštovanja vreden ? nikol in nikdar. Nekteri hočejo naši prijatelji biti, so nam pa največji sovražniki. Hočejo nemški jezik celo zatreti, ali Boga hvalijo, da sami nemški znajo, le edin kmet nesme nič znati. Jaz sem prosti ubogi kmet, ne šolan, in toliko le presodim, da je nam nemški jezik ravno tako potreben, kot vsakdanji kruh. Velikokrat slišimo zbrane kmete govoriti: „Joj 1 kaj da bi jaz nemški znal, polovico premoženja bi dal in drugi pravijo, moje nemščine ne dam za celi svet." To je lepo in ravno tote misli sem jaz. Moji nedolžni otročiči bo me že večkrat vprašali : „ja oča! kako pa je to , da toti list zmiraj tako hudobno in nesramno pisan , zmiraj zaničuje in zasmehuje Nemce in zmiraj laže črez našega tako dobrega soseda, kaj mora to biti?" Tiho sem bil, nisem hotel povedati, da naši...... znajo tako gerdo, nesramno in lažnjivo pisati in govoriti. Iz tega sledi, da so nam kmetom nekteri .....največji sovražniki in se zmiraj trudijo — nas kmete prav budaste in neizobražene vediti — (oni že vedo zakaj!) Zadnjič Vam častiti gospod urednik svetujem , poboljšajte se v novem letu in ne pustitite laži, šantarije in obrekovavanja v Vaš list tiskati, temuč prizadevajte si ljudstvu resnično v korist biti, če no bo Vaš list v ogenj veržen, ravno tako kakor drevo , katero dobrega sadu ne rodi. Tako misli verli kmet v spodnji Višnji Blaže Tomažič m. p. «il« SRoiroticrfl, ben 8. Jänner 1882. »ud) b'r fd)Iid)te !3auev Mt e« fdjou ein, roie fcf)ledjt ba« Siteiben geroiffer SBu&ier ift. Unb e« ift aud) fein JUuuber! benn in einer 3«'»no < bem Crgane bief« geroiffen Serfonlidjfeiteu, lau für Ja« nichts an. bere« al« Sdjmäpungen u.ib »efublungen ju lefen, mufj jeben, mit fcalbroeg« gefunöent UJienfdjeuoerftanti Serfeljenen, jum ©räuel roerben. Die« beroeift un« ein ©rief, ben bie SRebaction be« „floo. ®o«pobar" oor einigen lagen erhielt, unb ber beiläufig folgenb lautet: „3$ roiinfd)', e« möge 3&nen aud) in biefern neuen 3abre ein söauin roadjjen, roeldjet mit £iigen begoffen, ®djmät)Lingcn, Sßetleumbungen unb anbete« ©ift al« 5rii$te tragen möge. Saun ftnb Sie Diel-leidjt nidjt gejroungen, um Stoff für 3()r »latt ju Ijaben, roabre lijatjacfjen ju entftellen. 3d) muß m i et) aber für ba« roeitere Slbonnement biefe« Blatte« fdjönften« bebanfen. 6« ift genug, bafj biefe« bunt) brei 3aljre bie £uft meine« 3'mnter« oerunreinigte, id) roitt fernerhin für reine S!uft forgen unb roerbe micf| baljer auf unferen Jreunb, ben „Smetäfi prijatelj", abonniren. Ober motten Sie fiel) aud| al« unfer ftreunb aufroerfen? Sie führen ben ftoljen litel ,,ba« SSlurt jut üelefjrung be« Softe«" im Sttylbe. JBofjlan, erlauben Sie mir folgenbe gra» gen: 3ft ein SJlann, ber ben SHadfjbarn gegen ben «acfjbarn liegt, ber nidjt bie lobten auf bem Sircfj. tjofe rul)en lägt, ber unfere toaefer bentenben ßefjrct unb ©emeinbenorfte^er angreift u. f. id., ift ba« oiel» leidjt unfer JJreunb, bilbet et ba« Sßolf ? fflenn in einet anbeten Slation ein Ginjelnet fid) ba« ju Scfjul» ben fonttnen lägt, roa« ftdj bei un« unfere fogenannten gübrer erlauben, fo roirb biefet ßmjelne beteiligt unb baoongejagt roerben. llnb naefj unb nad) roetben au$ roit beffer beiifenbe floo. »auetn ju ber (jinftcfjt fommen, bafi man fief) not einein geroiffen 3n(ect nidjt beffer erroeljreu (ann, al« burd) Slbtöbtung; — unb roie oiele foltfje 3nifcten roüfjlert nodj in unfere m ißetje! 3d) bin ein frommer Gfjrift, befuge immer bie Sirene unb fjöre ba bie ftf)öneu ®orte: „triebe fei mit Sud)!" ober „Siebet einanbet!" unb ba« ift redjt unb fdjön; aber ba fontnte iii) neulich nocl) §nufe unb finbe bie «euefte 9!ummer be« „®o«pobar" unb barin einen »rief au« »Jiemfd)nig. O lieber ©Ott! roa« mufj id) ba lefen. SBon bem oielgepriefe» nen grieben teine Spur, fonbern nur Regungen, Set' leumbungen, Sufroiegelungen u. f. ro„ unb ba frage id) mid): fflet fcfjreibt ba« ? Unb tann ein fdjlidjter SDlann nor einem folgen §errn eine Hdjtung Ijaben ? — Stein! — g« giebt Seute, bie unfere greunbe fein fottten unb immer fagen, fte feien e«, in Söaijf beit aber ftnb fte falfdj, fie unterbriufen bie Coutfdje Spraye auf Soften unferer entroicfclung unb unfere« SBof)lftanb;«, fte roiffen )df)on roarunt. §ört man bie flourmidjcn Sauern aber reben, fo beutl man anber«. 3)a fonimt einem ju Obren: „4Bie uiel gäbe icb bariim, roenn t et) beutfd) föimte," nnb ein anberer: „3Bie frol) bin irt), bag i lieber Sauer in llntcrfeifiiig. Slaže lomnžič d. Wetottig, @runbbefit)cr in lltiterfeifitig bei SDlabrenberg. Iz Velike nedelje. Kmetijske zadeve. Oj žmeten je kmetski stan Cel teden je v robotu sam*, Žito kupuje in davke plačuje, Cel teden je v robotu sam' V nedeljo pa je v ječo zagnan. Tako se je pelo kmetu nekdaj, ko je bil So roliot (tlaka) in desetina postavna. Ko pa so je odpravilo to, nastopili so kmetu zlati časi. Pa žali llog niso terpeli dolgo ti zlati časi, spremenilo se je v kratkem vse na slabo. Davki ao se začeli množiti leto na leto, in rodili so zopet nove davke, tako da vbozemu kmetu ni moči več ishajati. Nastale so volitve v deželni in deržavni zbor. Poslanci so se nam ponujali in obetali nam hribe in doline, obetali so stanje kmetsko polajšati in zboljšati. Pa kaj so nam zboljšali ? do sedaj čisto nič, še manj, ko nič. Napravili so nam kup novih davkov. Predon Bmo volili poslance, (bolje bilo bi reči: Preden so volili poslance, ker kmet malokdaj voli drugače, kakor mu svetuje kak doktor, profesor ali škric) niso bili kmetje tako hudo zadolženi kakor dandanas, pa tudi pri deržavnih in deželnih stroških ni manjkalo toliko, kakor manjka sedaj. Kdo je toga kriv P Dan-dauašni poslanci krivijo poprejšne, da so jim napravili ternovo pot, po kteri morajo hoditi sedaj, ter obetajo ponoviti obličje naše zemlje. Pa kmet do sedaj tega še ni čutil, čuti samo, da ima plačati vsako leto več davka, toliko da mu posestvo ne donaša več plačati svojih davkov. To je resnica, kdor ne veruje, posluša naj vsako nedeljo in praznik koliko posestev se naznanuje , da ae prodajo po silnem dražbanji. Zadolži se večina posestnikov takole: Sin prevzame po svojem očetu posestvo prav drago cenjeno, in mnogokrat že tudi zadolženo. Če pa tudi ni zadolženo, nastanejo mu stroški pri gosposki tako veliki, da mu jih ni moč plačati. Zraven tega mora pa še isplačati dedišino svojim bratom in sestram, in to ga prižene tako dalječ, da si mora iskati pomoči pri hranilnicah, sedaj pa je že zvezan, in prej ali potlej pride njegovo posestvo na boben. Na ta način napreduje revščina, proda se posestvo za posestvom , in revna dru. ina gre naj s trebuhom za kruhom. Do sedaj se stanje kmetovo še le tedaj zboljša kadar se mu reče: Rckviescat in pace. R. Celovec, 1. januarja. Koroški Slovenci znajo prav dobro znobiti se neslanih aitnežov . kteri so hočejo mešati v vsako reč, če jim tudi nič mar ne gre. Pretočeno loto so pokazali poslancu Dr. Vošnjaku , kam pes taco moli, ker so jo vtikal v Koroške zadeve, ki mu niso nič mar, povedali so mu odkritosrčno, naj se no meša v Koroške razmere, Korošci imajo poslance, kteri skerbijo boljši za nje, kakor Slovenski apostol Vošnjuk; s svojimi poslanci so zadovoljni. Kmetske občine celjskega volilnega okraja volile so doktor Vošnjaka, da bi zastopal v deržnvnem zboru njihovo korist, pa toga sedaj noče več voditi, poteguje ae samo za to, kar je koristno nekterim sebičnim Kranjskim Rusom (to so tisti Kranjski pervaki, kteri pričakujejo odrešenika z ruskim korobačem). Pa akoravno je dobil doktor Vošnjak lansko leto slišati od K roških Slovencev pravično besede, ktere bi se imele kaditi vsim sitnim pervakom pod nos, ti nealaneži še sedaj ne dajo miru. Enaki so brenceljnu, kteri nadlega živino, naj ga prepodi še tolikrat. Doktor Puklukar želel je dobiti tudi nekoliko poštenega slišati od Koroških Slovencev , in v resnici dobil je toliko, da bi ranilo vsaoega , kteri nima krokodilove kože. Časnik .Freistimmen" izdan v Celovcu, kteri ima namen priprostemu ljudstvu delati v korist, in donaša resnične misli Koroškega ljudstva , piše tako-Ie: Komaj so Koroški Slovenci pokazali nepoklicanemu in neslanemu zastopniku doktor Vošnjaku svojo pot na tak nači.i, da so je sani zavezal molčati na vse večne čas ', predor-znil se jo zopot drug Kranjec, vtikati se v Koroške Šolske razmere. Ta človek ima čudno ime Poklu-kar, in poslan jo bil od nekega Kranjskega volil-I nega okraja med poslance; od kterega nam ni znano. Tega preiskovati ni naša naloga, to naj si Kranjci obrajtajo sami med saboj; pa da se prederzne tak smešen liliputansk Kranjsk velikan (Liliputani ao bili, kakor je znano samo pritlikovci veliki kakor palc) nam Korošcem zapovedati, ka-košne šole mi moramo napravljati, tega mi ne smemo terpeti. Mi Korošci prepovemo a tem vsim Kranjskim poslancom, nam zapovedovati, kako moramo napravljati naše šole, naše šole so osnovane, kakoršne hočejo imeti tisti, kteri jih izder-žavajo a svojim denarjem in vabimo gosp. Poklukarja, zastopati javno svojo interpelacijo v kakem okraju na Koroškem. Mi gotovo ne bomo krivi, če mu bodo pokazali pot čez Lojbelj s p reklami in koli, kakor se jo zgodilo doktor Zamiku. Pri domačih Suntarjih, kteri kličejo ptujce na pomoč, nam bi se čudno zdelo, če bi jih oblila rudečica sramote, orudeti sramote so se že davno odvadili. Ta čedna tropica ruskorimskih strežajev ne pozna sramote več. Korošci, bodosi Slovenci ali Nemci, so tim jamernikom posvetili že tolikokrat in tako krepko, da sedaj ne misli nikdo več nanje, samo takrat če jih obžaljuje. Gospodarske stvari! Xut«I Rlajrnkf knrdjake dmibr. Vekrat govorjeno je ie bilo o žalostni resnici, da naraša število ravno tistih udov štajerskega kmetijskega društva nar Blabeje, r.a ktere kroge so društvo nar bolj trudi, namreč iz malih posestnikov, toraj jo tudi pomoč delovanju našega društva veliko slabeja, kakor drugim kmetijskim društvom in družbam v marsikterih deželah bodisi avstrijnnskih bodisi unanjih. No mislimo danes preiskovati vzrokov . da je vdclcžcnjc našega društva tako mlačno na vse strani, pretehtati ho cmo samo enega, in potem predlagati nasvet, kteri bo morda izbudil veselje vsakemu vdcležcvati se našega društva, če se ta nasvet izverši. Če se opomnijo kmetovalci, da bi pristopili društvu, odgovarja so večinoma z prašanjom : Čemu pak . kaj pomaga mi, če pristopim društvu, kako korist imam, če plačam vstopnino in društvene doneske P 1'ri tem je tudi tisti kmet, kteri pri druzih prilikah goldinarja ne gleda dolgo, preden ga izda n. p. v gostilnici, naenkrat prav praktičen in varčevalen; hoče si pridobiti če pristopi sebi kaj v prid , in kaže pozornost, ktere ne moremo grajati, ker treba je posebno v današnjih slabih časih dobro premisliti kam se da goldinar, če tudi le enega vsako leto. Kaj moremo odgovoriti na tako vprašanje? Postaneš ud društva mož iz vseh krajev našo lepe Štajerske domovine , ud društva, ktero je vstauovil presvitli nepozabljiv princ našo cesarske rodovine, čigar delovanje v priu naše dežele jo znano vsaceinu, kteri si jo stavil nalogo poboljšati blngostanjc naše dežele. Udeležiti se moreš zborov podružnic tega društva, in dobiti tam marsikter dober s/et, kako imaš ravnati doma in na polji; imaš pravico glasovati, toraj imaš up-ljiv na sostavljonjo odbornikov pri podružnicah in po volitvi deligiranih tudi upljiv na sostavljenje centralnega odbora, smeš postati ud podruiniškega (filialnega) odbora, ud vesolnega zborovanja , ja volijo te znabiti tudi v centralni odbor. Dobiš po ceni lanenga semena, pri dražbanji bikov, svinj za rejo dostaneš morda kaj tacega. Pa vsi ti priboljški, ktere imajo ndje, ne ganejo več ljudi močno , posebno še , ker marsikteri naštetih priboljškov, ne delijo se samo udom temuč oziroma na vesoljno korist vsim kmetovalcem. Nar več kmetov pa je tacih, ki hočejo imeti koristi očividne, da jih morejo prijeti z rokami. Takih priboljškov pa ne bomo dosegli, dokler večina podružnic omeji svoje dolovanje tako osko, da ima koinaj en zbor ali dva na leto, v kterih se obravnavajo tekoča opravila, zveršijo se volitve, in pri kterih — to pa je nenavadno — predava se o kmetijstvu , k zadnem dopuščeni pa so tudi ne-udje oziroma občnega prida. Če hočemo, da se bo pomnožilo društvo, moramo začeti marljivejše delati po podružnicah. Os- nujejo na tak način podružnice same take naredbe, ktero dajo udom v resnici zagrabljivih koristi, in potem se bo množilo število udov dan na dan. V tem obziru povdarimo danes nasvet, kteri je nar večje važnosti. To je svet posredovati udom kupovanje semen in druzih pri kmetiji potrebnih stvari po ceni, in posredovati dobro prodajo pridelkov. To storijo prav lahko posamezne podružnico v veliko korist udov, in vidili bomo, kako se bodo množili udje našemu društvu. Malemu posestniku so ve inoma slabo godi, naj bo prisiljen kupovati, kar mu je treba , ali prodajati svoje pridelke. Semena gnoja in druzega za kmetijstvo potrebnega mu je prav malo treba, in kup tacih tvarin pa je toliko dražji, kolikor manj ae kupi. Ravno tako uči nas skušnja, da so pri kupovanji na drobno zgubi naj več pri tehtnici ali vagi, pri prevoževanji itd. Malemu posestniku tudi ni mogoče iskati nar boljših virov, kje bi kupoval, navezan je na kupce v svoji vasi, ali v bližnjem tergu, kteri nar večkrat nimajo tacih semen, kakoršnih potrebuje ali pa prav malo, ktero pa je že tudi slabo, ker leži že preveč dolgo. Kolikrat nasvetujemo mi v našem listu posebne sorte žita n. p. prostejsko rež , oves iz Kanade in drugih več , ali pa posebne rastlino za klajo n. p peso za pičo, lucernsko deteljo in tako drugih več.' Kolikokrat smo priporočaj gnojiti 7. gipsom detelji, ali pa z razmletimi kostmi in s superfosfatom. Kako teško pa jo posestniku dobiti teh semen, ali tega gnoja, če ga le malo potrebuje v poskušnjo. Čuditi se toraj ne smemo , da naša priporočila ne hasnejo veliko, n. p. priporočilo, rabiti pomočnega gnoja, kteri je v drugih deželah pripomogel toliko boljšim pridelkom. — Pri prodaji pridelkov se malemu posestniku ne godi bolj e, mali posestnik si privarčuje večidel le malo pridelkov za prodej , in ne more jih peljati sam v bližnje mesto ali pa na drug velik somenj, to bi ga stalo morda toliko . da se mu ne splača prodajati Bvojih pridelkov. Ne more se tudi zmeniti b tistimi kupčevalci, kteri kupujejo na debelo, ker ti hodijo saino tje, kjer dobijo blaga tako obilno, da se jim splača trud, in ne hodijo od hiše do hiše kupovati po hektolitrih. Navezani so toraj na pohiševalce, kteri kupujejo malenkosti od hiše do hiše, ti pa dajo prav malo za blago, ker morajo si zaslužiti pri prodaji še več kakor svoje stroške, kteri so večidel veliki. Pa kako vesel mora biti tak mali posestnik mnogokrat , če mu pride tnk pohiševalec o pravem času, kadar mora plačati, kar se ne da odlašati na primer davke. In kako zviti so ti ljudje, kako vedo dobro, kedaj je kmet v potrebi, in takrat pridejo, ter iztla ijo mu njegove pridelke po vsaki še tako niski ceni. Tu bi bilo delovanje naših podružnic na pravem polji, tu bi napravili prav lahko veliko dobrega in koristnega, na tem polji pa se ni storilo do sedaj še nič. Mi ne mislimo, da bi morale poddružnice našega društva kupčevati, k temu niso ne poklicane, pa tudi ne pripravne. Bile bi pa lahko središče, po kterem so dobijo dobre tvarine, kterih potrebuje kmet in sredstvo, da bi prodal mali kmetovalec svoje male pridelke po vrednosti, ter bi mu jih ne bilo treba zametovati za vsak denar. Če bi se jele pečati našo podružnice s tim hvalevrednim in koristnim početjem , bi jim vspeh gotovo kmalo dakazal, da so na pravem potu. Kako mislimo mi, da bi se to praktično izveršilo hočemo vam slednjem razložiti. Kar se tiče nakupovanja potrebnih tvarin, naj bi naznanili tisti udje, ktori želijo kupovati semena, gnojila, piče (n. pr. oljnate preše) podružnicam kaj, in koliko želijo kupiti, Podružnice bi posredovale potem nakup ali samo naravnost iz dobrih zanesljivih in ne dragih virov, ali bi se obračale na naše društvo v Gradecu, ktero bi jim z veseljem nakupovanje poskerbelo. Dobički, kteri so pri direktnem kupovanji, če so ne kupi le malo, bili bi vsim kupovalnim udom v prid. Dobi se pa tudi blago veliko boljše in ceneje, če se kupuje iz pervega vira. in tudi stroškov bilo bi veliko manj , ker razdelili bi se na več kupčevalcev. Saj se ve, da se more voliti ta pot pri kupovanji tudi drugih potrebnih reči, pri kupovanji orodja, živine za rejo itd. Da vam dokažemo to navodimo vam posebno kupovanje bikov za rejo, kakor se bo moralo goditi po mnogih krojih, ko se bo vpeljala nova postava za rejo govedine. Tu bi se narejalo lahko tako, kakor po nekterih krajih južne Nemške, kjer kupijo kmetijska društva, ali pa tudi druge družbe po poslancih nekoliko mladih bikov za rejo v Švici, ter jih doma razdelijo med svoje ude, ali med občine in okrajne zastope, kteri jim povernejo kupovalne stroške. Ravno tako naj bi se naznanili pridelKi za prodaj udov podružnic zaupljivemu udu, kterega si volijo sami. Taka naznanila razjavijo se na način priprazen temu, obsegajoč ime in stanovanje prodajalčevo, koliko in kaj se proda, in če mogoče tudi dobroto in lastnosti pridelka. Tako objavilo ima namen , naznaniti kupčevalcem , ter naj bi se nabilo na kakem javnem kraju, ali se naznani v našem listu , ali tudi v kakem drugim časopisu. Zadno bilo bi posebno svetovati, če je na prodaj mnogo pridelkov, da se opomnijo na to kupčevalci kteri kupujejo na debelo. Služilo bi tudi temu namenu, če bi dodevali naznanilu izglede pridelkov, ktere bi potem razstavili na kraju, kamor se naznanja; saj se ve da bi ti izgledi (muštri) morali biti ravno taki, kakoršno je blago koliko ga je na prodaj bi se moralo resnično naznaniti, ter povedati VBakrat podružnici, koliko se je odprodalo, če se komu posreči prodati dobro nekoliko tih pridelkov, da se kupčevalcom more naznaniti resnica, in bi se ne vodili za nos. Moško ravnanje • je perva podlaga vsaki dobri kupčiji. Naznanujejo se lahko na ta način vse kmetijske reči, toraj tudi živina in kar se primolze, mleko, sirovo maslo itd. (Kunec sledi v gospodarsteveni prilogi, ktera pride v drugem listu „Kmetskega prijatelja.'') Koreninska u« vlmke trte »II Irina US. (Poslovenil iz vinorejeke pratike po dovoljenju ti. v. Babo. Johunn Bapt. Reich nndu'-itelj pri sv. Lenarta vsi. gor.) Ta strašna škodlivka naših vinogradov se skoz leto večkrat spremeni vmnogoverstne podobe in zdaj pod zemljoj ali v zemlji na koreninah vinsko trte, zdaj nad zemljoj na listju ali pa pod spoka-no skorjo vinske trte zdržujo. Ako hočemo tej škodlwki v okom priti, je neobhodno potrebno, da njene spremembe, njeno predpodobe dobro poznamo, kar v naslednem pokazati hočem : 1. Prosinec in svečan. a) v z e m 1 j i. V teh mescih trtne uši na koreninah vinsko trte počivajo, tako rokoč spijo in sicer na koreninah ki so 1 do 1 '/4 met. globoko ; uši, ki so na plitvejih koreninah, večiaelj zmrznejo. Ako bi kdo hotel to zaplodo iskati in jo vteh mescih uničiti, moral bi vinske trte tako globoko odkopati, kar bi pa vtem >asu več -ko-davalo, kakor koristilo, zato se vteh mescih proti vinski ali trtni uši ne da nič početi. b) nad zemljo bi se v teh mescih le zimsko jajce pod starovično škorjo vinske trte naj-diti dalo in še to težko, ker je vsako posebej vleženo in malo, 2. Sušeč in malotraven. a) v zemlji. Kakor vteh mescih toplota v zemljo pride, se tudi trtna uš začne gibati in živeti; trtni sok ali živlonjo trsovo se iz korenja na vzgor vzdiguje in spajoče uši dobijo živež, ker se od trtnega soka živijo in se začnejo pomnože-vati. Zlezejo tedaj jajca, iz teh jajec v kratkem času mladiči izlezejo, kateri vnekaterih dnevih spet druge jajca zležejo, brez da bi so tako rekoč vprele, kakor druge živali, od tega pa prido, da se ena sama trtna uš v enem poletju na milijone pomnoži. Čim bolj se te živali množijo, s tem ložje jih potem najdemo. b) nad zemljo. Jajce na trti pod skorjo dozori, in iz njega mladič izleze, kateri po trti v zemljo odide. Ako bi tedaj mogli to zimsko jajce pod skorjo uničiti, bi tudi tedaj s tem ubranili, da ta uš ne bi mogla v zemlo iti in se tako tam pomnožiti. 3. Velikitraven in rožnik. a) v zemlji. Bolj ko se toplota v zemlji množi, hitreje se te živali v zemli plodijo, in ker že na gornje bolj plitve korenine zlezejo, jih tedaj tudi v tem času naj ložje zapazimo in najdemo. Na koncih mladega koreničja se vidijo tedaj tudi bele, klobascem podobne otekline, ki so nastale, ker so trtne uši korenine napikale in tako sok izsrkale. b) nad zemljo se v teh mescih ne zdržuje nobena uš in nobena zaploda. 4. Hali in veliki srpan. a) v zemlji. Uši se še zmiraj množijo, in nektere med njimi, ki so največje in najmočnejšo , tudi malo rujavkasto barvo dobivajo, se v želikžene j t. j. uši s kratkimi letanci spremenijo, in v pl'tveji zemlji prebivajo. Kakor je vreme bolj ali manj ugodno, so te želikžene v l—4 dnevih v tenke in šibke z letancami olorožene živali Bpremenijo in v toplih , solnčnih dnevih iz zemlje prilezejo in se na listju naselijo. b) nad zemljo. Proti solneu so te letavke s prostim okom vidijo , ker na mladikah in listju sedijo in se gostokrat tudi paj ine vlovijo. Te letavke zletajo po 10U in še več metrov daleč v zdrave še vinograde. Teter jih še dalje zanese in od tod pride, da se ta žival tako naglo daleč razširi. 5. Kimovecinkozoprsk. a) v z e m 1 j i. V teh mescih se še tudi letajoče uši plodijo in v toplih dnevih iz zemlje iz-lezejo. Ako je vreme neugedno, mrzlo in mokrotno, pa ostaneje te želikžene v zemlji, ker se niso mogle v letanke spremeniti. Kadar pa trtni sok v jeseni odstpi, se tudi uši manj pomnožujejo in najdemo tedaj v zemlji živalic in jajec vsake velikosti, ker jih zima v rasti zadržuje. V tem času se še na gornjih plitvejih koreninicah zdržujejo, pa že manj nateklin narejujo. b) nad zemljo. V tem času je zimsko jajce pod skorjo že vleženo ali pa ga letanke še le nekterokrat v mescu kimovcu vležejo. 6. Listopad in gruden. a) v z e m 1 j i. V teh mescih se trtne uši preselijo večinoma globoko, v asih po dva metra in še čez v zemljo, nekaj jih pa ostane na plitvih koreninicah, ki o hudi zimi velikokrat zmrznejo in pogineje. Uši, ki so v zmrznjeni zemlji poginejo, one pa, ki so tako globoko, kjer zemlja več ne zmrznje, ostanejo in prihodnjo leto obsedajo korenine, kakor tudi trte tako, da trs hira ali se pa celo posuši. b) nad zem-ljo. Zdaj se najde le zimsko jajce pod skorjo nad zemljo na trsu ali trti. Razširjena je ta trtna uš že na Francoskem, Nemškem, Avstrijskem , Ogerskem , v Serbiji, na Rusovskem, v Italiji, v Švici, na Španskem, Portugalskem in v vseh deželah se jo branijo, kolikor je mogoče. Žalibog pa se zatreti čisto ne da, ker so stroški večji (3UU fl na a) ha) kakor je vrednost. Začeli so tedaj takošne trte saditi, katerih se trtna uš ne prime. Take trte bi morali pa spet iz Amerike dobivati, Amerikanci so prepovedali razpošiljati jih, tedaj si moramo zdaj z malim pomagati in iz teh pomnožiti, ki jih že tu in tam imajo. (Z gipsom poboljšan gnoj.) Da je dobro z gipsom gnojiti, bo gotovo vsacemu znano. V zadnjih letih napravili so sledeče poskušaj?: Na gnoj od šest odrašenih goved in od enega konja potrosili so vsak drugi dan po dva litra gipsa, pus- tili so ga četiri tedne ležati na kupu, potem pa . zvozili na njivo, in potrosili kakor se vije kača. ' Drug del njive pa so pognojili z ravno tolikim gno-' jem pa ne mešanim z gipsom. Že v jeseni je bila zimska rež lepše zelena, in rastla je lepše p > kra-' jih, kjer je bilo gnojeno z gipsom. Spomladi pa ' se je poznal gnoj z gipsom še lepše; rež bila je . višja, imela je čversteje bilke, ni se polegla ter ! imela je dosti večje klasje in debelejša zerna, kakor i po krajih, kjer bilo je gnojeno brez gipsa. Prihod-! nje leto nasejali so to njivo z ovsom in deteljo. Tudi oves je bil pri krajih , kjer je bilo gnojeno z gipsom, večji in debeleji, kakor na drugem delu polja. Nar bolj se pa je pokazala vrednost gnoja mešanega z gipsom pri detelji. Že pri pervi košnji je bila detelja visoka 45 centimetrov, tako da se je polega. Pri drugi košnji je tudi prav lepo zras-tla do 30 centimetrov visokosti, na drugem delu njive , kjer je bilo pognojeno s samim gnojem pa je det lja tako zlo zaostala, da je ni bilo mo.: kositi, pa tudi semena ni naredila, ker dosegla je komaj velikost od 2'/« do 5 centimetrov. Iz teh in še več drugih poskušenj se vidi, kako koristno je rabiti gips med gnojem. (Njive z apnom trositi) že po zimi, posebno, če je še sneg, in apno trositi po neobora-nih legah, ni svetovati, ker če pride dež ,* ali pa začne sneg kopneti, vgasne apno, pestane ma/asto in zgubilo je vso gnojilno moč. Spomladi mesca marca vozite apno na njiva v kupe od 30 do 40 hektolitrov, in napravite kupe tako narazen, da se potrosi okolu enega kupa 1 do V/, hektara. Na tla, kamor se napelje apno, razstelje s» nekoliko škopnikov slame, da mokrota iz zemlje ne more do apna. Kup se zakrije dobro zopet s slamo in zemljo. Tri dDi preden se potrosi, gasiti se mora apno, nar boljše z gnojnico, prilivati se pa sme le toliko, da apno šumi, preveč prilivati je škodljivo. Ko je apno ugašeno, zakrije se kup zopet dobro z zemljo. Pri trošenji bilo bi svetovati rabiti ueške. Na nar oddaljenem koncu od kupa se začne trositi, in trosi se proti kupu. Mahoma naj se zakrije apno potrošeno na ravno izorana tla z brano, in naj se še zaoije potem. (Nekoliko o kugi živinski na g o -becu in na parkljih.) Ker se je pretečeno leto ta bolezen pri živini pokazala nenavadno pogosto, ker ta bolezen sicer ni večidel smertna živini, odtegne pa bolne živine dolgo časa delu, in toraj kmetu škodo dela, govoriti čemo nekoliko o teh boleznih, Tvarina, ktera napravlja to bolezen večidel je v gobcu ali v parklih bolne živine, razširjati pa se more po slinjih živine, in po soparicah, ktere napravljajo mehurčiki na parkljih, pride toraj ta tvarina v zrak in nevarnost bolezni proti toraj sosedni živini. Bolezen je toraj nalezljiva. Zdrava živina dobi to bolezen na razne načine, nar večkrat se naleze če stojite zdrava in že bolna živina skupaj v enem hleyu, ali skupaj na enem mestu, n. pr. na somenjih, r hlevih živinskih kupcev, pri vožnji po železnici itd. Večkrat se zgodi, da je živina še zdrava, kedar jo pripeljejo v hlev , pa v 3—6 dneh zboli in dobi bolezen vsa živina, ktera stoji v tistem hlevu. Bati se je treba toraj močno te bo-lezui, ker zelo nalezljiva je.Živina jo dobi, če jo postavite v hlev v kterem bila je pred njo na park lj i h bolna živina, če hodi po tistih potih, kjer je bila gnana pred njo boln i živina, dobi jo tudi na paši, ker ravno strup ostane lia travi ali v zemlji, kterega pustila je bolna živina za saboj, ta strup pa je jako močan, ker le dotakne se dela živinskega telesa, in ostrupi ßa. Strup pa se razširja tudi po ljudeh do živine. Ce je bil kdo blizo bolne živine zanese strupene tvarine, ktere se skadijo polagoma v druge ptuje kraje, pridejo do živine in živiuska kuga jame tam razsajati. — Kako se je vjrovati živinske kugo v zdravih krajih vidi se že iz povedanega. Posebno previdno je treba ravnati na somenjih pri kupčiji živine, ali pa pri kupčiji iz takih hlevov , v kterih lii stalna domača živina, v ktere vstavljajo kupčevulci svojo živino iz raznih krajev, ker v takih hlevih je nevarnost živinske kuge nar večja, naj se čistijo še tako lepo, in naj se gleda na vsak mogoč način, da bi se hlev ohranil zdrav. Če se je dobila kupljena živina po železnici, djati se je ne sme v take hleve, kjer navadno živino vstavljajo. Če kupi kdo več živine, nar boljše stori, če odstrani kupljeno od domače 10 do 14 dni v poseben hlev , da ne stori nevarnosti bolezni živini, ktero je imel že popred; to je priporočati posebno živinorejcem , kteri imajo več živine, Če je taka kuga v sosednih krajih, varovati se je posebno goniti svojo živino po tacih potih, kjer hodi živina iz okuženega kraja, ker prav lahko se dobi med zdravimi tudi malo bolna živad, ktera pusti strup n» potu, da se razširja in naredi toliko škode, da nam ni mogoče povedati. Slednič svetovati je ptujim , bodosi mesarji ali kupčevahi živinski, ne dovoliti hoditi ogledovati živino v hleve, ker skušnja uči, da so donesli že mnogokrat ravno taki kupčevalci živinsko kugo v druge kraje. Kar vam je sicer že postava naznanila, povemo vam tudi mi, da je ukazano mahoma nazniti županiji, če se prikaže kje živinska kuga, in da se morajo bolne živiali hitro odločiti od zdravih v posebne hleve, in da zapove županija ali sodnija, da ne sme iz tacega okuženega hleva priti ne ena žival, in ne sme v hlev tudi nikaka druga. Tudi ne kuhanege mleka od krav iz takega hleva ni dovoljeno prodajati. (Škodljivost polhov v jelovem gozdu.) Gospod J. Pister nam piše: Večkrat sem se čudil dobiti na Horvatskem primorji in v nek-dajni vojaški granici po gozdih mlade jelke in sme-reke s suhim verhorn, pa ozrok temu mi je bil tako dolgo neznan, da so me opomnili gozdni čuvaji in derv.rji na pravega budodelnika, in potem sem se prepričal sam, da ta hudodeluik je polh (Myoius glis L). Poškodovana drevesna so močna vsaskozi 10—28 centimetrov. Njihova skorja je olupljena od verha do tretjine celega drevesca; verh tacih dreves je razumljivo suh, in vejice, ktere rastejo na mestu verha so večinoma ravno tako poškodovane. Glodajj polhi drevje vsak letni čas, ker dobil sem posušena drevesa s pomladnimi mladikami, pa tudi taka, ktera so imela popolnoma zrele storže. Pa vendar se mi zdi, da imajo taka drevesca rajše, ktera rastejo na solnčnili krajih, kakor rastoča v senci. V nekterih graniških gozdih dobil sem tacih dreves prav veliko; na primer v nekem gozdu od 3'/j oralov 107 posušenih dreves, in sicer 104 smerek in 3 jelke. Omeniti pa še moram da so poškodovana večinoma drevesa, ktera rastejo na kraji gozda, in da škode kažejo, da polhi glodajo drevesa več let; škoda pa se mora imenovati občutljiva. Zanimivo bilo bi izvediti, če polh nareja take škode tudi v družili krajib, po kterih je navaden, ali pa je tam zadovoljen samo z žiroin. (Gozdna postava za Kranjsko.) Kranjska deželna vlada povabila je Kranjsko kmetijsko društvo izdelati osnetek postave, da bi se pogozdil racionalno Kras, in da Iii se sploh borštne-rija na Kranjsknm gojila boljše. Na to povabilo podalo je imenovano društvo vladi razmere posestriške na Krasu in sedajne razmere pogozdovanja Krasa, ter pravi, da sedajna postava ne more nikdar hiti podloga novi postavi, ter se mora napraviti čisto nova postava, ktera se ozira na posestne, in zemske razmere na Krasu in na celem Kranjskem. Prosilo je tudi društvo vlado, da naj se ne mudi, izdati nove postave, ktera je celi deželi jako potrebna. (Povodnji in gozdarija.) Kraljeva zgor-iio Bavarska vlada naznanila je oziroma škode, ktero napravili so povodnji pred kratkim časom po naših planinskih deželah vsirn gozdarskim vradnijam njenega okraja vkaz, v kterem jim očivilno dokaže škodljirost iz sekanja hribov, če se na posekanih krajih ne za-sajajo mlada drevesca. Opominja vse gozdarske vrad-nije in vsa gozdarska društva, gledati da se v njihovih okrajih dobro gojijo, da se na novo zasaja posekano drevje, in priporoča vsim borštnarškim opravništvom, da naj podučijejo male posestnike v gozdarstvo, in naj jim prodajajo prav po ceni mladike, da se gozdi ne spraznijo. To bi bilo tudi vam Štajerskim in Koroškim kmetom svetovati. Če bot« posekovali, kakor do sedaj, in ne sadili na mesto posekanega novih mladih dreves, vaši sinovi ne bodo imeli nikakega zaslužka več, in dežela Štajerska lepa zelena Spodnja Štajerska postala bo v sto letih enaka Krasu, kamna bo dosti, zemlje pa nič, burja bo razsajala in bo odnesla še tisto malico zemlje, kolikor je vam je ostalo. Cel Kras, sedaj kamnita podertija, bil je nekdaj naj rodo-vitejšna zemlja z nar lepši gozdi, na novo sadili pa niso nič, in tu imite nar žalostneji izgled, kam pripravi nemarnost cele dežele. Toraj opominjamo Vas kmete, k ar posekate, nasadite na novo z mladikami! že v desitih letih vam se bo serce vesela igralo viditi, kako lepe gozde imate tam, kjer ste staro robo v denar spravili. (Anton Tomič.) Petega januarja 1883 praznoval je penzionirani c. k. nadgozdnar bivši predsednik in sedajni častni ud Horvatskega gozdarskega društva gospod Anton Tomič v Zagrebu svoje osmdeseto rojstno leto. Učil se je gospod Tomič gozdarstva v Marijabrun-i. fn pridobil si je nar več zaslug za gozdarstvo na celem Horvatskem. Akoravno je gospod star sedaj 80 let, je popolnoma zdrav in terden na duši in telesu; ter piše prav pridno v Horvatske gozdarske novine. Vidite kaj stori zmerno življenje in dober zrak na kmetih 1 Razne stvari 1 (Cesar je poterdil) sklep Kranjskega deželnega zbora od 19. okt 1881 zavoljo praznovanja (300 letne skupnosti s cesarsko rodovino podeliti 5% enoletne obresti od 50.000 goldinarjev v štipendije za bolehne deželane, ktere znašajo po > 3 0. S O H 0. ■f a. kr d. 1 kr. a. kr a. j kr. a. kr. fi. j kr. a. kr Celje . . . !l _ 7 -!2 5 70 3!>8 6 45 560 6 50 Maribor . . 7 00 550 t 80 2192 5 01 — 5 — 20 7!— 7 40 falTO 6 20 — _ 6 30 Gradec . . . 7 08 5.",8 496 343 4 59 i tO 494 Celovec . . 7 68 5 09 4 52 3 31 4 88 S — 518 Ljubljana 8 36 5 51 400 S — 0 88 4 23 6 — Ormoi . . . 9 75 7'32 5 70 3|98 6 45 5 60 6 ,05 Dunaj 1 ga 10 20 8 — 8 45 91- 8 80 8 85 — 20 PeSt } 2 5 9 — ?|15 880 640 l 8|55 6 82 6^03 ZaMeiHnjnr MM. Das dentistische Etablissement des Dr. J. Hoisel, pract. Arztes in Cilli, bleibt in dieser Saison nur mehr bis zu Beginn des Monates April in Thätigkeit. In demselben werden alle zahnärztlichen Operationen vergenommen und zahntechnische Arbeiten jeder Art ausgeführt, 20— mmmmr+mmsmmms. liitfišk© trüge jtn MMi Ml «'»tcflr« 4In »o »•»* se dobijo vsaki čas pri YIKTORU NASKO, gosposke ulice it 16. Iidajatelj in odgovorni nrednik Dr. Edvard Glantachnigg. — Zalotba in tisk Jane« Rakuach-» t Celju.