30 PODNEBNE RAZMERE V POMLADI 2018 Climate in spring 2018 Tanja Cegnar arec, april in maj prištevamo k meteorološki pomladi. Na začetku na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, sicer pa se prispevek posveča trimesečnemu pomladnemu obdobju kot celoti. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1981–2010. Z aprilom 2017 se pri izdelavi podnebnih analiz srečujemo z novim izzivom, saj se je spremenil način opazovanj in meritev na nekaterih ključnih podnebnih postajah, kjer so opazovanja in meritve pred aprilom 2017 opravljali poklicni meteorološki opazovalci. Predvsem pri pojavih je opazen precejšen izpad podatkov, saj samodejne meteorološke postaje sicer zagotavljajo znatno večjo količino podatkov, ne pa tudi vizualnih opazovanj. Marec 2018 Marec je bil le na Obali za spoznanje toplejši od dolgoletnega povprečja, drugod je bil hladnejši kot običajno. V visokogorju, na jugozahodu države, v Babnem Polju, Godnjah in Slovenj Gradcu je bil zaostanek za dolgoletnim povprečjem do 1 °C. V pretežnem delu Slovenije je bil odklon med −2 in −1 °C. Ponekod v Prekmurju, delu Zasavju in Dolenjske ter ponekod na obrobju Ljubljanske kotline so za dolgoletnim povprečjem zaostajali za več kot 2 °C. V približno polovici države je padlo do 140 mm padavin, le na nekaj manjših območjih Koroške, Štajerske in Dolenjske padavine niso dosegle 70 mm. Na Območju Julijskih Alp in Trnovske planote je padlo nad 200 mm. Največja izmerjena količina padavin je bila 444 mm, med kraje z izdatnejšimi padavinami se uvrščajo Kneške Ravne, kjer so namerili 355 mm, na Črnem Vrhu nad Idrijo je padlo 335 mm in 311 mm na Krnu. Padavine so presegle dolgoletno povprečje v večjem delu države. Dvakratnik dolgoletnega povprečja so dosegli ali presegli na skrajnem vzhodu Prekmurja, v Plavah, Movražu in na Krnu. Koroška, Bela krajina in del Notranjske so za dolgoletnim povprečjem nekoliko zaostajali, vendar je padlo vsaj tri četrtine toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je bilo precej manj kot običajno. Največji primanjkljaj je bil v Beli krajini, delu Zasavja in v visokogorju Julijskih Alp, kjer je sonce sijalo le od 50 do 60 % toliko časa kot običajno. Na veliki večini ozemlja je bilo od 60 do 70 % toliko sončnega vremena kot v povprečju obdobja 1981−2010. Še najbližje običajnemu trajanju sončnega vremena so bilo v Slovenski Istri in na Goriškem ter Goričkem v Prekmurju, kjer je sonce sijalo vsaj 70 % toliko časa kot običajno. Marca je bila snežna odeja v gorah obilna, na Kredarici je bila največja debelina četrta največja doslej. Snežilo je tudi po nižinah v celinskem delu države. April 2018 April 2018 je bil rekordno topel, odklon povprečne mesečne temperature je bil med 3,5 in 5 °C, nekoliko manjši je bil le na Letališču Portorož, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 3,3 °C. Skoraj na vseh merilnih postajah je bil april 2018 najtoplejši doslej, na vzhodu tudi za več kot 1 °C od prejšnjega rekorda. Le v Ratečah se je uvrstil na drugo mesto za aprilom 2007, ki je bil od tokratnega 0,2 °C toplejši. Sončnega vremena je bilo opazno več kot običajno. Za več kot 40 % so dolgoletno povprečje presegli na območju, ki se je začenjalo na Goriškem in se prek Trnovske planote nadaljevalo nad osrednji del M Agencija Republike Slovenije za okolje 31 Slovenije od tam pa na sever do meje z Avstrijo, na jugu pa do meje s Hrvaško. Vzhodno in zahodno od tega območje je bil presežek med 30 in 40 %. Le nekoliko manj kot za 30 % so dolgoletno povprečje presegli na Letališču Portorož in ponekod v Pomurju, ter manjšem delu južne Štajerske. Največ dežja je padlo na območju Julijskih Alp in Trnovske planote, kjer so na manjših območjih presegli 210 mm. Na Lokvah so namerili 217 mm. Med kraje z izdatnejšimi padavinami spadajo tudi deli Karavank in Snežnika. V večini Slovenije je padlo manj kot 120 mm dežja. Najmanj padavin je bilo na portoroškem letališču, kjer so namerili le 28 mm. V Slovenski Istri, večjem delu Bele krajine, v Novem mestu z okolico, delu Koroške, in na severovzhodu Slovenije je padlo manj kot 60 mm. Nadpovprečno veliko padavin je bilo v večjem delu Posočja, v spodnji Vipavski dolini, v osrednjem delu Karavank, v Kamniško-Savinjskih Alpah in večjem delu Štajerske. Na manjših območjih je bil presežek okoli 40 %. Na dobri polovici ozemlja so bile padavine skromnejše od dolgoletnega povprečja. Največji primanjkljaj je bil na jugu države in jugu Pomurja, kjer je padlo le od 40 do 60 % toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. Prvi dan aprila je bila na Kredarici snežna odeja debela 560 cm, kar je precej več od dolgoletnega povprečja in tretja največja aprilska debelina snežne odeje. Maj 2018 Povprečna majska temperatura je bila povsod nad dolgoletnim povprečjem, bilo je od 1,5 in 3 °C topleje kot običajno. V pretežnem delu Slovenije je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 2 do 2,5 °C. Najbolj se je ogrelo v dnevih ob koncu meseca. Na Obali je bil letošnji maj najtoplejši doslej, drugod po državi se je maj 2018 po povprečni temperaturi uvrstil na drugo do četrto mesto. Največ padavin je bilo v hribovitem svetu na severu države, ponekod so padavine presegle 280 mm, na Krvavcu so namerili 309 mm. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno, na manjših območjih na Obali in Krasu, manjših delih jugovzhodne Slovenije ter na skrajnem severovzhodu Slovenije je padlo le od 40 do 80 mm. Ker se je večino meseca nad Slovenijo zadrževala labilna zračna masa, so bile nevihte pogoste, večkrat so bile nevihte tako močne, da so povzročile težave in škodo. Za dolgoletnim povprečjem so padavine zaostajale v Portorožu, na Krasu, Goriškem in v Posočju, prav tako je bilo manj dežja kot v dolgoletnem povprečju na vzhodnem delu Dolenjske in delu južne Štajerske. Večinoma je bil zaostanek za dolgoletnim povprečjem do 20 %, v Posočju in spodnji Vipavski dolini je bilo dežja le za 60 do 80 % dolgoletnega povprečja, še nekoliko večji primanjkljaj je bil na Bizeljskem, v Godnjah in Iskrbi. Drugod po državi so padavine presegle dolgoletno povprečje, najbolj v hribovitem svetu na severu države in severu Štajerske, kjer so dolgoletno povprečje presegli za več kot tri petine, ponekod je bilo padavin tudi dva in pol krat toliko kot v dolgoletnem povprečju. Dolgoletno povprečje sončnega obsevanja so presegli v Goriških Brdih, na vzhodu Štajerske in v Prekmurju, presežek je bil večinoma do 10 %, le v južnem delu Pomurja je presegel desetino dolgoletnega povprečja. Velika večina Slovenije je bila obsijana slabše kot običajno. Primanjkljaj je bil večinoma manjši od petine dolgoletnega povprečja, le v visokogorju je bilo pomanjkanje sončnega vremena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem večje od petine dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila snežna odeja 1. maja debela 380 cm, ob toplem vremenu je sneg hitro kopnel in zadnji dan meseca je bila snežna odeja debela samo 90 cm. Agencija Republike Slovenije za okolje 32 Pomlad 2018 Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne tempera- ture zraka. Odkloni povprečne najnižje temperature so presegli 1,4 °C, največji je dosegel 2,5 °C. Podobno veliki so bili odkloni povprečne najvišje temperature, presegali so 1 °C, največji je segal do 2,5 °C. 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1,8 2 2,2 2,4 2,6 Let JP Kredarica Rateče Krn Vojsko Vedrijan Nova Gorica Postojna Babno Polje Ljubljana Vrhnika Sevno Črnomelj Celje Ravne na… Let. ER Maribor Polički Vrh Murska Sobota Lesce Lisca Let. Portorož Boh. Češnjica Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v ° C spomladi 2018 od povprečja tridesetletnega re- ferenčnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in ° C in spring 2018 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1 1,2 1,4 1,6 1,8 2 2,2 2,4 2,6 Let JP Planina pod Golico Kredarica Rateče Krn Vojsko Vedrijan Nova Gorica Godnje Postojna Babno Polje Kočevj Topol Ljubljana Sevno Bizeljsko Črnomelj Celje Ravne na… Let. ER Maribor Polički Vrh Murska Sobota Veliki Dolenci Lesce Metlika Lisca Portorož Bohinjska Češnjica Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v ° C spomladi 2018 od povprečja tridesetletnega refe- renčnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in ° C in spring 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje 33 Pomlad 2018 je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, razpon odklonov je bil majhen, saj je bil dokaj enakomeren po vsej državi, segal je od 1,2 do 2 °C, večina ozemlja je poročala o odklonu od 1,5 do 1,75 °C, nekoliko večji, do 2 °C, je bil odklon na jugozahodu države. Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka spomladi 2018 od povprečja 1981– 2010 Figure 3. Mean air tempe- rature anomaly in spring 2018 Pomlad 2018 je bila ob izrazito nadpovprečno toplem aprilu in maju v celoti nadpovprečno topla in potrjuje trend naraščana temperature pri tleh v zadnjih desetletjih. Pomladi se od sredine osemdesetih let naprej ogrevajo skoraj tako opazno kot poletja. Od šestdesetih let so se pomladi v Sloveniji ogrele za okoli 2,5 °C. Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C. Topli dnevi so v zadnjih tridesetih letih pogostejši, kot so bili v preteklosti. Bilo jih je več kot v dolgoletnem povprečju. Na Letališču Portorož jih je bilo 25, prav toliko tudi na Bizeljskem. 24 takih dni je bilo v Črnomlju. V Ljubljani je bilo 21 toplih dni, kar je v prestolnici dan več od doslej rekordnega števila toplih pomladnih dni leta 2003. Običajno so spomladi od toplih dni precej pogostejši hladni dnevi (slika 5), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Tokrat je bilo v nižinskem svetu več topli kot hladnih dni, seveda je bilo tudi nekaj izjem, na primer Kočevje, kjer je bilo 23 hladnih in 10 toplih dni. V Ljubljani je bilo tokrat 11 hladnih dni, spomlad 2014 je bil tak le en dan, spomladi 1999 in 2016 sta bila hladna le po dva dneva. Največ takih dni je bilo spomladi 1955, poročali so kar o 31 hladnih dnevih. Z redkimi izjemami po nižinah temperatura ni dosegla 30 °C. Slika 4. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 ° C Figure 4. Number of days with maxim- um daily temperature above 25 ° C 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Št. toplih dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 34 Slika 5. Število dni z najnižjo dnev- no temperaturo pod 0 ° C Figure 5. Number of days with mi- nimum daily temperature below 0 ° C 0 5 10 15 20 25 30 35 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Št. hladnih dni LJUBLJANA -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 Temperatura (°C) KREDARICA MAREC APRIL MAJ -10 0 10 20 30 Temperatura (°C) LJUBLJANA MAREC APRIL MAJ Slika 6. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2018 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1981–2010 na Kredarici in v Ljubljani Figure 6. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2018 (thin lines) and the average in the reference period 1981–2010 on Kredarica nad in Ljubljana Za Ljubljano, Bilje, Mursko Soboto in Kredarico smo prikazali dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja. Prikazani so samodejno izmerjeni podatki. Marca in aprila nekaj dnevnih podatkov za Bilje manjka, marca manjka tudi nekaj dnevnih podatkov na Kredarici. Agencija Republike Slovenije za okolje 35 -5 5 15 25 35 Temperatura (°C) BILJE MAREC APRIL MAJ -10 0 10 20 30 Temperatura (°C) MURSKA SOBOTA MAREC APRIL MAJ Slika 7. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2018 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1981–2010 v Biljah in Murski Soboti Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2018 (thin lines) and the average in the reference period 1981–2010 in Bilje and Murska Sobota Na vseh merilnih mestih izstopa mrzel začetek marca, ki mu je sledila otoplitev in nato v začetku druge polovice meseca ponovno občutna ohladitev. Aprila so povsod prevladovali nadpovprečno topli dnevi, maj pa so zaznamovali nadpovprečno topli dnevi v prvi tretjini, občutna ohladitev sredi meseca in nato naraščanje temperature do konca meseca. Naslednja slika podaja potek povprečne pomladne temperature zraka na petih merilnih postajah. Kot je razvidno iz podatkov, je bilo dolgoletno povprečje povsod preseženo. V večjem delu Slovenije je bila najtoplejša pomlad leta 2007, v Murski Soboti pa pomlad 2000. Povprečna pomladna temperatura je bila na Kredarici enaka kot v pomladi 2007. Po oceni povprečne temperature za celotno površje Slovenije se pomlad 2018 uvršča na približno peto mesto od leta 1961. Toplejše od letošnje so bile pomladi v letih 2007, 2017, 2014 in 2009. V Ljubljani je bila povprečna temperatura 12,6 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem in peta najvišja vrednost. Najvišjo povprečno temperaturo so izmerili leta 2007 (13,4 °C), sledi pomlad 2014 s temperaturo 12,9 °C, spomladi leta 2009 je bila povprečna temperatura 12,8 °C, v letu 2000 je bilo povprečje 12,7 °C, sledi letošnja pomlad, nato pomladi 2011 in 2012 z 12,5 °C. Kot lahko vidimo, so bile vse najtoplejše pomladi zabeležene od leta 2000 dalje; najhladnejša pomlad v prestolnici je bila leta 1955 s 7,8 °C. Agencija Republike Slovenije za okolje 36 -7 -6 -5 -4 -3 -2 -1 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 Temperatura (℃) KREDARICA 7 8 9 10 11 12 13 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Temperatura (℃) MURSKA SOBOTA 9 10 11 12 13 14 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Temperatura (℃) PORTOROŽ 7 8 9 10 11 12 13 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Temperatura (℃) LJUBLJANA 3 4 5 6 7 8 9 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Temperatura (℃) RATEČE Slika 8. Povprečna spomladanska temperatura zraka Figure 8. Mean spring air temperature Povprečna pomladna temperatura v Murski Soboti je bila 12,3, kar je 1,8 °C nad dolgoletnim povprečjem, kar je skupaj s pomladjo 2014 druga najtoplejša pomlad od sredine minulega stoletja. Naj- topleje je bilo leta 2000 (12,4 °C), najhladneje pa leta 1955 s 7,4 °C. Na Obali je bila povprečna pomladna temperatura 14,2 °C, kar je 2,0 °C nad dolgoletnim povprečjem in druga najtoplejša pomlad. Najhladnejši doslej sta bili pomladi v letih 1970 in 1987 (obakrat 10,1 °C), najtoplejša pa je bila pomlad leta 2007 (14,7 °C). Na Kredarici je letošnja pomlad z −1,0 °C za 2,0 °C presegla dolgoletno povprečje, s tem je izenačena doslej najvišja pomladna temperatura iz pomladi 2007 na tej visokogorski merilni postaji. Spomladi 2012 in 2000 ter 2017 je bila povprečna temperatura −1,5 °C, sledijo pomladi 2011 z −1,7 °C ter 2009 in 2014 z −1,8 °C; najhladneje je bilo spomladi leta 1970, ko je bilo sezonsko povprečje le −6,2 °C. V Ratečah je povprečna temperatura pomladi 2018 znašala 7,7 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem in je šesta najvišja vrednost. Najtoplejša pomlad je bila leta 2007 z 8,7 °C. V nadaljevanju so prikazane značilnosti trajanja sončnega obsevanja v pomladi 2018 in v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je primanjkovalo v hribovitem svetu na severu države, prav tako tudi na jugu Slovenije razen na Obali. V nižinskem svetu je bil primanjkljaj do največ desetine dolgoletnega povprečja, precej izrazitejši pa je bil v visokogorju. Na Kredarici je sonce sijalo 369 ur, kar je le 83 % dolgoletnega povprečja. Največ sonca je bilo v visokogorju spomladi leta 2011, in sicer kar 580 ur. Agencija Republike Slovenije za okolje 37 Več sončnega vremena kot običajno je bilo na Obali, Krasu, Goriškem, v osrednji Sloveniji večjem delu Dolenjske in Štajerske ter v Prekmurju, a presežki so bili majhni in niso presegli 5 % dolgoletnega povprečja. 50 60 70 80 90 100 110 Kredarica Rateče Na Stanu Vedrijan Bilje Godnje Postojna Šmarata Ljubljana Bežigrad Sromlje Novo mesto Sveti Florijan Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lavrovec Lisca Portorož Boh. Češnjica Slika 9. Sončno obsevanje spomladi 2018 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 9. Bright sunshine duration in spring 2018 compared to the average of the reference period Slika 10. Trajanje sončnega ob- sevanja spomladi 2018 v pri- merjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 10. Bright sunshine dura- tion in spring 2018 compared with 1981–2010 normals V Ljubljani je sonce sijalo 544 ur, kar je 2 % pod dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončna je bila pomlad 2011 s 755 urami sončnega vremena, veliko sonca je bilo tudi v pomladih 2012 (712 ur), 1997 (710 ur), na četrto mesto se uvršča pomlad 2017 (693 ur), sledi pa pomlad 2003 (679 ur); najmanj sončnega vremena je bilo v prestolnici spomladi leta 1954 (327 ur). V Portorožu je bilo v letošnji pomladi 650 ur sončnega vremena, kar je 2 % več kot običajno. Odkar potekajo meritve je bila najbolj sončna pomlad 2011 z 821 urami sončnega vremena. Najmanj sonca je bilo na Obali v pomladi 1978, le 504 ure. Agencija Republike Slovenije za okolje 38 V Novem mestu je sonce sijalo 549 ur, kar je 5 % več od običajne osončenosti, najbolj sončna je bila pomlad 2003, ko je sonce sijalo 675 ur. V Ratečah je bilo 484 ur sonca, kar je 94 % običajnega trajanja neposrednega sončnega obsevanja, najbolj sončna je bila pomlad leta 1997 s 655 urami sončnega vremena. 0 100 200 300 400 500 600 700 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Sončno obsevanje (ura) KREDARICA 0 100 200 300 400 500 600 700 1973 1978 1983 1988 1993 1998 2003 2008 2013 2018 Sončno obsevanje (ura) RATEČE 0 100 200 300 400 500 600 700 800 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Sončno obsevanje (ura) LJUBLJANA 0 100 200 300 400 500 600 700 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 Sončno obsevanje (ura) NOVO MESTO 0 100 200 300 400 500 600 700 800 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Sončno obsevanje (ura) MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 Sončno obsevanje (ura) PORTOROŽ Slika 11. Trajanje sončnega obsevanja Figure 11. Sunshine duration Slika 12. Prikaz porazdelitve pa- davin spomladi 2018 Figure 12. Precipitation in spring 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje 39 50 150 250 350 450 550 650 750 850 Črnivec Krvavec Žiri Zgornje Jezersko Javorniški Rovt Rateče Soča Breginj Kobarid Krn Kneške Ravne Vojsko Vedrijan Nova Gorica Bilje Godnje Postojna Nova vas na… Babno Polje Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Logarska Dolina Maribor Letališče ER… Slovenj Gradec Ptuj Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci Portorož Povprečje obodbja 1981–2010 Pomlad 2018 Slika 13. Padavine spomladi 2018 in povprečje tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 13. Precipitation in spring 2018 and the normals Spomladi 2018 je bilo največ padavin v delu Julijcev, kjer so na manjšem območju padavine presegle 700 mm. V Kneških Ravnah so namerili 756 mm, na Krnu 711 mm in v Breginju 703 mm. Med bolj namočenimi območji spada tudi Trnovska planota z nad 600 mm padavin. Ker so ob koncu aprila in maja močno prevladovale padavine v obliki krajevnih ploh in neviht, so bile krajevne razlike v padavinah velike. Pod 200 mm padavin je padlo na delu Obale, v Novomeški kotlini in na skrajnem severovzhodu države. Merilne postaje s padavinami med 170 in 190 mm so bile Veliki Dolenci, Portorož, Bizeljsko, Vinji Vrh in Novo mesto. Večina ozemlja je poročala o 200 do 400 mm padavin. Za dolgoletnim povprečjem padavin so zaostajali v delu Notranjske, večjem delu Dolenjske, v Beli krajini in na Krško-Brežiškem polju. Dolgoletnega povprečja niso dosegli niti na Kredarici pa tudi ponekod v Posočju. Največji primanjkljaj padavin je bil v delu Bele krajine, kjer padavine niso dosegle štirih petin dolgoletnega povprečja. Večji del severne Slovenije je bil nadpovprečno namočen, večinoma so dolgoletno povprečje presegli za petino. Največji presežek padavin je bil zabeležen ponekod na severovzhodu Slovenije. V Šentilju je padlo 163 % dolgoletnega povprečja, na letališču ER Maribor 169 %. Kljub veliki časovni in krajevni spremenljivosti pomladanskih padavin je opazen vzorec presežka padavin na severu in primanjkljaja na jugovzhodu države. Agencija Republike Slovenije za okolje 40 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 Padavine (mm) KREDARICA 0 100 200 300 400 500 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Padavine (mm) PORTOROŽ 0 100 200 300 400 500 600 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Padavine (mm) LJUBLJANA 0 100 200 300 400 500 600 700 800 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Padavine (mm) RATEČE 0 100 200 300 400 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 500 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Padavine (mm) NOVO MESTO Slika 14. Padavine Figure 14. Precipitation Slika 15. Višina padavin spo- mladi 2018 v primerjavi s pov- prečjem obdobja 1981–2010 Figure 15. Precipitation amount in spring 2018 compared with 1981–2010 normals Če ocenimo državno povprečje pomladnih padavin, je bila pomlad 2018 za dobro desetino bolj namočena kot v dolgoletnem povprečju. K nadpovprečnim pomladnim padavinam sta najbolj prispevala marec in maj, skromen s padavinami pa je bil april. Letošnja pomladna količina padavin na državni ravni je primerljiva s pomladmi padavinami v letih 2009, 2001, 1994, 2016 in 1999. Agencija Republike Slovenije za okolje 41 V Ljubljani je padlo 356 mm, kar je 20 % nad dolgoletnim povprečjem. Največ padavin je bilo spomladi 1962, ko so namerili 554 mm, v pomladi 1952 pa je padlo komaj 133 mm. V Novem mestu so namerili 184 mm, kar je 70 % dolgoletnega povprečja. Spomladi 1965 je padlo 398 mm, najbolj suha pa je bila pomlad 1952 z 92 mm padavin. V Ratečah je padlo 310 mm, s tem je bilo skoraj doseženo dolgoletno povprečje padavin. Na Kredarici so s 409 mm za dolgoletnim povprečjem zaostali za 9 %. Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm. Na prikazanih postajah je bilo takih dni več kot v dolgoletnem povprečju. 0 10 20 30 40 50 60 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 Št. padavinskih dni KREDARICA 0 10 20 30 40 50 60 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Št. padavinskih dni LJUBLJANA Slika 16. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 16. Number of days with precipitation at least 1 mm 0 5 10 15 20 25 30 35 40 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Št. padavinskih dni PORTOROŽ Za Ljubljano smo prikazali število dni s snežno odejo v marcu, aprilu in maju. V prvi polovici marca je letos razen v nižinskem svetu Primorske snežilo tudi po nižinah. Slika 17. Labodji naraščaj na Ko- seškem bajerju, 22. maj 2018 (foto: Tanja Cegnar) Figure 17. Swans, Koseški bajer, 22 May 2018 (Photo: Tanja Ceg- nar) Agencija Republike Slovenije za okolje 42 0 5 10 15 20 25 30 35 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 Št. dni s snežno odejo LJUBLJANA Slika 18. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 18. Number of days with snow cover at 7 a. m. Slika 19. Največja spomladanska višina snežne odeje na Kredarici Figure 19. Maximum spring snow cover on Kredarica 0 100 200 300 400 500 600 700 800 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 Snežna odeja (cm) KREDARICA Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne spomladi 2018 na meteorološki postaji Kredarica (slika 20), saj je to merilno mesto značilno za razmere v visokogorju. 0 100 200 300 400 500 600 Višina snežne odeje (cm) KREDARICA Slika 20. Potek dnevne višine snežne odeje v pomladi 2018 Figure 20. Snow cover depth in spring 2018 (blue columns) MAR APR MAJ Spomladi v visokogorju praviloma beležijo snežno odejo vse dni. Snežna odeja je bila v prvi polovici pomladi nadpovprečno debela, nato pa se je pod vplivom nadpovprečno toplega vremena v drugi polovici pomladi hitro tanjšala. Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Marca je bil zračni tlak večinoma opazno nižji od dolgoletnega povprečja, poleg tega je močno nihal. Aprila je bil zračni tlak večinoma nad dolgoletnim povprečjem, za krajši čas se je v začetku druge polovice meseca močno zvišal. Maja večjih odstopanj od dolgoletnega povprečja ni bilo, v prvi polovici je nihal pod in nad dolgoletno povprečje, v drugi polovici maja pa je bil večinoma nekoliko nadpovprečjem. Agencija Republike Slovenije za okolje 43 955 965 975 985 995 Zračni tlak (mb) LJUBLJANA Slika 21. Potek povprečne- ga dnevnega zračnega tla- ka spomladi 2018 (svetla črta) in v povprečju obdobja 1981–2010 (temnejša črta) Figure 21. Mean daily air pressure spring 2018 (pink) and the average in the refe- rence period 1981–2010 (dark line) MAREC APRIL MAJ V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju in padavinah ter snežni odeji v pomladi 2018. Preglednica 1. Meteorološki podatki, pomlad 2018 Table 1. Meteorological data, spring 2018 Postaja Temperatura Sonce Padavine in pojavi NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX Lesce 506 10,3 1,6 15,9 5,5 346 114 Kredarica 2513 −1,0 2,0 1,4 −3,4 11,7 −18,8 369 83 409 91 92 560 Rateče–Planica 864 7,7 1,3 14,1 2,7 484 94 310 99 Letališče Portorož 2 14,2 2,0 19,7 9,6 29,1 −2,7 650 102 170 83 0 0 Vojsko 1065 7,4 1,7 11,8 4,0 637 124 Postojna 533 10,4 1,7 15,7 5,8 26,7 −11,0 505 96 368 103 14 37 Kočevje 467 10,0 1,5 16,3 4,6 27,6 −14,5 330 100 17 64 Ljubljana 299 12,6 1,5 17,9 7,8 29,0 −10,3 544 98 356 120 11 27 Bizeljsko 175 12,6 1,6 18,7 7,1 29,3 −15,2 170 72 10 19 Črnomelj 157 12,4 1,7 18,9 6,6 30,0 −13,5 256 88 13 55 Celje 242 11,4 1,5 18,0 5,9 561 104 339 146 Maribor 264 12,2 1,6 17,5 7,5 28,5 −16,4 579 105 328 144 12 37 Slovenj Gradec 444 10,7 2,0 528 100 231 92 Veliki Dolenci 308 11,9 1,5 17,1 6,9 28,2 −15,5 177 109 13 40 Murska Sobota 187 12,3 1,8 17,9 6,9 607 105 250 142 LEGENDA / LEGEND: NV − nadmorska višina (m) OBS − število ur sončnega obsevanja TS − povprečna temperatura zraka (° C) RO − sončno obsevanje v % od povprečja TOD − temperaturni odklon od povprečja (° C) RR − višina padavin (mm) TX − povprečni temperaturni maksimum (° C) RP − višina padavin v % od povprečja TM − povprečni temperaturni minimum (° C) SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TAX − absolutni temperaturni maksimum (° C) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAM − absolutni temperaturni minimum (° C) Agencija Republike Slovenije za okolje 44 Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 22. Vetrovne rože, pomlad 2018 Figure 22. Wind roses, Spring 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje 45 SUMMARY Although March was significantly colder than normal, exceptionally warm April and well above mean temperature in May resulted in above normal spring mean temperature. The anomaly was quite uniform, mostly ranging from 1.5 to 2 ° C. The sunshine duration was below normal in the mountain area in the north of the country, as well as in the south of Slovenia, except on the Coast. In the lowland there was a deficit of up to tens of long-term averages, but it was much more pronounced in highlands. On Kredarica the sun shone 369 hours, which is only 83 % of the long-term average. More sunny weather than usual was on the Coast, the Karst, the Goriška region, in central Slovenia, the large part of Dolenjska and Štajerska, and in Prekmurje, but the surpluses were small and did not exceed 5 % of the long-term average. Due to convective nature of precipitation in April and May was precipitation distributed quite unevenly, still there are some pronounced features. The most abundant precipitation was observed in the Julian Alps and Trnovska planota, on some stations more than 700 mm of precipitations was reported. Less than 200 mm were reported on the Coast, in Novo mesto valley and on the extreme northeast of the country. Less precipitation than normal fell in part of Notranjska, most of Dolenjska, in Bela Krajina and in the Krško-Brežiško polje. Also on Kredarica and in Posočje fell less precipitation than on the long-term average. The largest rainfall deficit was observed in part of Bela Krajina, where the precipitation was below four-fifths of the long-term average. Most of northern Slovenia reported above-average precipitation, mostly exceeding the long-term average by a fifth. The largest exceedance of precipitation was recorded in some parts of north-eastern Slovenia. 163 % of the long-term average fell in Šentilj, 169 % at the airport of Maribor. Despite the great temporal and local variability of spring precipitation, a pattern of surplus precipitation in the north and a deficit in the south-east of the country is noticeable. On Kredarica the maximum snow cover depth was 560 cm, which is well above the normal. Due to warm weather snow cover rapidly melted in the second half of spring, at the end of May snow cover depth reduced to 90 cm. Slika 23. Prekmurje, 10. maj 2018 (foto: Tanja Cegnar) Figure 23. Prekmurje, 10 May 2018 (Photo: Tanja Cegnar)