Volilni zakon naj se prilagodi življenju
V okviru priprav na skupščinske volitve 1986 je repu-bliška konferenca SZDL Slovenijc pripravila področne posvete. Namen posvelov je bil, da sc dogovorijo z neposrednimi nosilci o nalogah ki so dokaj nejasno opre-deljene v volilnem pravilniku. Pri obravnavi predvidenih sprememb volilne zakonodaje pa je bilo dogovorjeno, da hkrati opravimo tudi obravnavo te problematike na zbo-rih Skupščine SRS. Razprava o dopolnitvah volilnega pravilnika pa naj bi bila priložnost za oblikovanje dodat-nih pobud za njegovo dopolnitev.
Volitve članov delegacij za delegiranje delegatov v skupščine družbcnopolitičnih skupnosti in SIS ter način delegiranja delegatov v te skupščine ureja zakon. ki je bil sprejet leta 1977 in dopolnjen v letu 1981. Spremembe in dopolnitve zakona niso kritično posegle v vsebino, tem-več so pomenile le dograjevanje zakonskih rešitev v skiadu z izkušnjami, ki so izhajale iz prakse do tedaj izvcdcnih sploSnih volilev. Tudi v razpravi na posvetu smo bili mnenja, da sc zakon dopolni predvsem v lcm. da bo omogočil pri oblikovanju delcgacij za skupščine SIS več prilagajanja različnim razmeram v temeljnih samou-pravnih organizacijah in bolj racionalno oblikovanje teh delegacij. Prinese! naj bi racionalizacijo nekaterih opravil v volilnem postopku. V zakonu naj bi se na novo uredila predvsem naslednja vprašanja:
Določba 1. odstavka 36. člena zakona naj bi se dopol-nila tako, da bo jasno. da delovni Ijudje - kmetje popol-noma samosiojno oblikujejo svoje delegacijc - nc pa enotne delcgacije skupaj z delavci v zadrugah in drugih oblikah trajnejšcga sodelovanja z organizacijami združe-nega dela. Ustrezno dopolnitev se predlaga v 2. členu osnutka;
- Predvidena je tudi zakonska dopolnitev po kateri naj bi imele dve ali več manjših temeljnih delegacij možnost oblikovanja skupne delegacije za delegiranje v skupščine
SIS. To možnost naj bi imele tiste organizacije in skupno-sti. ki so toliko velike, da ne morejo oblikovati delegacije (več kot 30 zaposlenih) a vendar nimajo več kot 60 zaposlenih. Prav tako naj bi imele možnost oblikovanja skupne delegacije tudi temeljne organizacije združenega dela drugih skupnosti in ki so združene v DO. Zanje bi to veljalo ne glede na števiio zaposlenih le v primeru ko so združene v isti. oziroma istih SIS.
-   V razpravi se bo po vsej verjetnosti pojavila tudi zakonska dopolnitev po kateri bi temeljna samoupravna organizacija ali skupnost lahko določila, da opravlja njen delavski svel oziroma skupščina KS ali drug ustrezen upravni organ funkcijo delegacije za delegiranje delega-tov v skupščine SIS. Pri tem pa moramo posebcj poudari-ti. da bi šlo samo za tiste SIS družbenih dejavnosti, ki nc sodelujejo pri odločanju v skup&inah družbenopolitične skupnosti.
-  upravičeno se postavlja vprašanje glasovanja delov-nih Ijudi, ki so v času volitev odsotni (transportne organi-zaciie. organizacije kjer je večje števtlo zaposlenih veza-no na terensko delo). Z zakonom je potrebno določiti način s katerim bi tudi lem zaposlenim zagotovili udelez-bo na glasovanjih  Po predlagani rešitvi naj bi glasovali predhodno odločitev o tem naj bi sprejela volilna komisi-ja oziroma le ta v soglasju z občinsko volilno komisijo.
-  Z ozirom na to, da je bilo ob zadnjih volitvah precej težav v tistih OZD. ki imajo v tujini večje število svojih delavcev se v osnutku zakona predlaga dopolnitev po kateri se pri ugotavljanju volilnih izvidov ne upoštevajo glasovi tistih delavcev, ki so bili v času splošnih volitev na delu v tujini.
To so nekatera bistvena vpraSanja, ki zadevajo spre-membo volilnega zakona in o katerih naj bi tekla široka razprava pred jesenskim zasedanjem republiške skup5-Line.