Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm Leto XIX - N. 10 (390) MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Udine, 31. maja 1968 Sped. in abb. post. Il gruppo NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir Izhaja vsakih 15 dni PO Volivci avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija so v pičlih štirinajstih dnevih morali dvakrat na volišče: 19. in 20. maja so bile vsedržavne volitve v senat in poslansko zbornico, medtem ko so bile teden dni kasneje, to je 26. in 27. maja, volitve v novi deželni svet. Značilnost obeh volitev je odločen premik volilnega telesa, tako vsedržavnega kot deželnega, proti levici. Obenem pa je tudi pomembno dejstvo, da desnica očitno izgublja svoj vpliv med italijanskimi volivci. Proti pričakovanju pa so morda najbolj izgubili na obojih volitvah združeni socialisti. Skratka, italijanski volivci so z volitvami tako v parlament kot deželni svet pokazali razočaranje in nezaupanje do dosedanje politike levega centra. In prav tu je potrebno iskati vzroke, zakaj je levica napredovala. Na vsedržavnih volitvah je bil znova izvoljen slovenski poslanec za rimski parlament. Zasluga, da je bil na tržaški listi KPI izvoljen dolgoletni devin-sko-nabrežinski župan Albin Škerk, gre nedvomno Komunistični partiji Italije, ki je s tem dokazala, da globoko razume probleme slovenske narodnostne manjšine v naši deželi. Deželne volitve pa so prinesle Slovencem dva deželna svetovalca, čeprav smo pričakovali, da bodo izvoljeni štirje Slovenci v to najvišje upravno-po-litično telo dežele. Na listi KPI je bil izvoljen za deželnega poslanca Dušan Lovriha, medtem ko je bil na listi Slovenske skupnosti izvoljen dr. Drago Štoka. Dejstvo je, da smo dobili deželna poslanca samo iz Trsta, medtem ko Gorica in Beneška Slovenija nista dali, žal, nobenega slovenskega poslanca kljub možnostim. V Gorici bi Slovenci, če bi glasovali strjeno in enotno za slovenskega kandidata, lahko izvolili svojega predstavnika v deželni svet. Podobno velja tudi za Beneško Slovenijo. S tem, da nismo enotno nastopili, ne glede na politično pripadnost, smo vsaj za pet let izpustili iz rok izredno priložnost, da bi imeli v novem deželnem svetu štiri poslance, ki bi tako lahko zares zastopali koristi vseh Slovencev, bivajočih tudi v Goriški in Videmski pokrajini. Žal se je tudi to pot izkazala kot negativna slovenska strankarska razcepljenost, namesto enotnosti, ki so jo dobro izkoristile ostale italijanske stranke in pobrale glasove slovenskih volivcev za izvolitev svojih kandidatov. Potrditev za to našo ugotovitev najdemo prav v Beneški Sloveniji, kjer so glasovi številnih slovenskih volivcev odšli v korist krščanske demokracije. Slovenci Videmske pokrajine so tako omogočili izvolitev enega senatorja KD, enega poslanca KD in dveh deželnih poslancev KD. Vemo pa, da ti krščanskodemokratski poslanci nedvomno ne vedo in ne poznajo problemov Slovencev v Videmski pokrajini, čeprav bi brez njih ne bili nikoli izvoljeni. ZADOVOLJIV IZID DRŽATNIH IN DEŽELNIH VOLITEV IMAMO TRI SLOVENSKE POSLANCE Albin Škerk je bil izvoljen v rimski parlament, medtem ko sta bila izvoljena v deželni svet Dušan Lovriha iz Doline pri Trstu in dr. Drago Štoka iz Trsta. Vsi trije novoizvoljeni poslanci enodušno izjavljajo, da se bodo borili tudi za pravice Slovencev v Videmski pokrajini ■v'S .IsT: lili -S s Poslanec Albin škerk Dušan Lovriha dr. Drago Štoka Navada je, da skoraj sleherni izvoljeni poslane rad odgovori po zmagoviti volilni bitki tako na vprašanja radovednih novinarjev kot tudi na želje svojih volivcev. In tako je tudi prav, saj so z izvolitvijo prevzeli nase veliko odgovornost, ki jo morajo v svojem nadaljnem poslanskem delu opravičiti tako pred svojimi voiivci kot vso politično javnostjo. Ko smo po vsedržavnih volitvah povprašali novega poslanca v rimskem parlamentu Albina Škerka, kaj meni ob svoji izvolitvi v tako visoko zakonodajno telo, je Škerk odgovoril: « Ob moji izvolitvi za poslanca se zahvaljujem KPI, ki me je kandidirala, in vsem volivcem Slovencem in Italijanom, ki so me izvolili, ter tisku, ki me je podprl. To potrjuje, da imajo naši ljudje zaupanje v stranko, ki združuje Slovence in Italijane, in njihovo politično zrelost. To ima velik pomen za našo narodno skupnost. Dobro se zavedam odgovornosti, ki jih prevzemam z izvolitvijo za poslanca. Vlagal bom vse svoje sile v naporih za izboljšanje razmer vsega delovnega ljudstva na Tržaškem, zlasti pa dosego popolne enakopravnosti Slovencev v Italiji, da kot poslanec zastopam tudi Slovence iz goriške in videmske pokrajine. Imel bom vso podporo svoje stranke in njene parlamentarne skupine, pričakujem pa in si želim tudi vsestransko pomoč vseh organizacij, ustanov in skupin, ki se ukvarjajo s problemi slovenske manjšine v Italiji in se zavzemajo za njene pravice». Novoizvoljeni deželni poslanec Dušan Lovriha pa je izjavil naslednje: « Za mojo izvolitv gre najprej priznanje in zahvala vodilnim organom tržaške avtonomne federacije KPI, ker so me izbrali za kandidata in že davno zagotovili mojo izvolitev. Iskreno se zahvaljujem tudi vsem volivcem, ki so glasovali za KPI in s tem omogočili mojo izvolitev. KPI, zvesta svojim načelom in-ternacionalizma in nekompromisni borbi za enakopravnost ter nemoteni demokratični razvoj slovenske narodne manjšine v Italiji, je na političnih volitvah izvolila,slovenskega tovariša Albina Škerka v poslansko zbornico medtem ko sem bil izvoljen tudi jaz za deželnega sveto- valca kot pripadnik slovenske manjšine. Avtonomna dežela Furlanija -Julijska krajina, ki je bila ustanovljena pred štirimi leti, ni u-resničila teženj, pričakovanj in želja prebivalstva v nobeni panogi javnega življenja, in to zaradi zgrešene polivke odbora leve sredine. Vsled take politike tudi upravičene zahteve po enakopravnosti slovenske manjšine v deželi niso bile uslišane. Zaradi tega se zavedam velike in težke odgovornosti, ki stoji pred menoj, za uresničitev našega programa za popolno deželno avtonomijo, ki je predpogoj za gospodarski, socialni in kulturni razvoj dežele in seveda tudi Slovencev, ki v njej živijo. V tej prizadevnosti ne bom sam, ampak bom imel podporo svetovalske komunistične skupine in vse KPI. Ker v deželnem svetu ne bo nobenega svetovalca slovenske narodnosti iz goriške in videmske pokrajine, se obvezujem, da si bom prizadeval za koristi in potrebe naših rojakov v omenjenih pokrajinah. Prepričan sem, da bom v svojem delovanju poleg pomoči KPI imel zaslombo pri vseh slovenskih strokovnih in kulturnih organizacijah, ki se ukvarjajo s problematiko slovenske narodne skupnosti in borijo za njene pravice ». Dr. Drago Štoka, novoizvoljeni deželni poslanec na listi Slovenske skupnosti, pa je po izvolitvi dejal: « Najlepše se zahvaljujem vsem tistim volivcem, ki so glasovali za Slovensko skupnost in ki so mi dali preferenčni glas v tako velikem številu. Kar zadeva program mojega delovanja v deželnem svetu želim ponoviti tisto, kar sem takrat povedal že v pismu Slovencem pred volitvami, in kar sem izjavil takrat, ko me je občni zbor Slovenske skupnosti določil za nosilca liste. Po izvolitvi bom skušal po svojih skromnih močeh uresničevati program Slovenske skupnosti za deželo. Na ta program se čutim vezanega in ga bom izvajal v korist vseh Slovencev v naši deželi, ne glede na njihovo politično pripadnost. Moj osebni program pa ima samo štiri črke: delo. Upam in prepričan sem, da me bo slovenska javnost, ki jo bom sproti informiral, podpirala v vseh pri- J IM.-.. IM.I Ul... I. L..U...! •-‘‘.•['V-V-’V; r $ TOLMEC PSU 2 VIDEM PSIUP 1 PCI 1 DC 11 PRI 1 PLI \ MSI 1 PSIUP 1 PCI A M.F. 2 : GORICA v: PORDENONE, TRST ac s psu z PLI 2 (WWWVVWWVVW^^ Gornja karta prikazuje politični sestav novoizvoljenega deželnega sveta Furlanije-Julijske Benečije. Kratice pomenijo: CD = Krščanska demokracija, PCI = Komunistična partija, PSU = Združena socialistična stranka, PSIUP = Socialistična stranka proletarske enotnosti, MF = Furlansko gibanje, PLI = Liberalska stranka, MSI = Italijansko socialno gibanje (neofasišti), PRI = Republikanska stranka, LSS = Lista Slovenske skupnosti zadevanjih za naše pravice in skupne koristi. Kdor bo imel pri deželni upravi kakšne osebne zadeve, bo našel pri meni vedno odprta vrata ». Z zgoraj navedenimi izjavami smo beneški Slovenci lahko zadovoljni. Vsi trije poslanci so, ne glede na svojo strankarsko pripadnost, jasno in odločno izjavili, da jim je pri srcu predvsem slovenski človek na naših tleh, ne glede, na njegovo strankarsko pripadnost ali politično opredeljenost. Čeprav Slovenci Videmske pokrajine ni- mamo ne v Rimu in ne v Trstu svojega neposrednega predstavnika, smo vendar zadovoljni in veseli, da bodo naši novoizvoljeni poslanci tako v rimskem parlamentu kot deželnem svetu nedvomno imeli pred očmi predvsem nacionalne koristi naše jezikovne skupnosti. Zato slovenski volivci iz Beneške Slovenije in Kanalske doline vendar čutimo, da nismo ostali sami in ob strani in da bodo izvoljeni slovenski poslanci znali nedvomno tolmačiti na svojih visokih položajih tudi naše želje, probleme in težnje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ■ ■ V Furlansko gibanje je dobilo tri sedeže v deželnem svetu, podprlo pa ga je 1111.0(1(1 volivcev iz treh okrožij Presenečenje na deželnih volitvah prodstavlja vsekakor prvi nastop « Movimento Friuli », ki obstoja komaj kaka tri leta. Presenečenje je v tem, da je omenjeno gibanje že s svojim prvim nastopom pridobilo kar tri sedeže v novem deželnem parlamentu. Za gibanje je namreč glasovalo skoraj štirideset tisoč volivcev. Med temi glasovi je tudi mnogo glasov beneških Slovencev. O tem nam najbolje pričajo volilni izidi. Za primer navedimo samo občino Brdo v Terski dolini, kjer je glasovalo za « Movimento Friuli » 327 voliv- cev, medtem ko je Krščanska demokracija dobila 395 glasov. Odkod in zakaj takšen volilni uspeh furlanskega gibanja? Po vsej verjetnosti je gibanje pobralo precej glasov združenih socialistov, ki to pot, iz že znanih vzrokov, niso mogli preložiti v videmskem okrožju svoje kandidatne liste. Drugi, poglavitnejši vzrok pa tiči po vsej verjetnosti v dejstvu, da zastopa gibanje interese furlanske etnične skupine. Ti interesi se namreč ujemajo s še večjo avtonomijo dežele in nujnim reševanjem perečih socialnih, gospodar-(Nadaljevanje na 3. strani) !vV"*?v Iz Nadiške ZA RAZVOJ TURIZMA TREH OBMEJNIH DEŽEL SPORAZUM ALPEN - TOUR » Avtomobilisti bodo obiskali vnaprej določene kraje treh dežel - Posebne nagrade za izžrebance - Sestanka se je udeležil tudi jeseniški župan Žvan in ravnatelj turističnega urada iz Beljaka Pred nekaj dnevi so se v turističnem uradu v Trbižu sestali predstavniki obmejnih predelov treh dežel Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške, da bi se pogovorili o skupnih problemih medsebojnega turizma. Na sestanku je bil govor o posebnem sporazumu, ki nosi naslov «Alpentour» ter je po svoji zamisli podoben sporazumu za zimski sport, ko so športniki s posebnim dovoljenjem «skipass» lahko nemoteno smučali na obmejnem področju teh treh dežel. O zadevi je poročal predsednik ustanove za turizem v Trbižu prof. Sano na tiskovni konferenci, ki je bila namenjena novinarjem treh dežel. Gre za avtomobilske izlete z vnaprej določenim potovalnim programom, ki je namenjen za severno evropske turiste; v programu so tudi navedena imena krajev, ki jih je treba obiskati v roku do 15. oktobra. V tem seznamu so navedeni najzanimivejši kraji obmejnega področja od Bohinja do Nevejskega sedla, od Kanzla do Bleda, od prelaza Premollo do Višarij in še ce- Znatni državni in deželni prispevki za javna dela v Kanalski dolini Na zadnjem zasedanju občinskega odbora so razpravljali o prispevkih, ki sta jih pred nedavnim nakazali država in dežela za najnujnejša javna dela v trbiški občini. Država je namreč nakazala za gradnjo ceste « Razpotje -Villa Bassa - Aclete - Ortigara -Valle Romana - Rute 50 milijonov lir, za ureditev hudournika Casa-renza v žabnicah pa 40 milijonov lir (za prvo polovico del). Ta dela bodo izvedli v teku dveh let in sicer jih bo izvedel Konzorcij za gorsko bonifikacijo s fondi zakona za zaostale kraje. Dežela pa je potom prisedništ-va za kmetijstvo in gozdrastvo dodelila 5 milijonov 850 tisoč lir za gradnjo vodovoda v zaselku Sv. Anton, 5 milijonov 580 tisoč lir za ureditev prvega dela ceste, ki vodi iz žabnic proti Višarjem in 6 milijonov 258 tisoč lir za gradnjo drugega trakta iste ceste (od hiš na Višarjih dalje). Ob koncu zasedanja je odbor še sklenil dati 26 milijonov lir prispevka za izpopolnitev vodovoda v Beli peči in 20 milijonov lir za ojačenje javne razsvetljave. Obe javni deli bodo pričeli tekom leta 1969. Cesta proti Belopeškim jezerom bo kmalu urejena Že več časa urejajo turistično cesto, ki vodi iz Bele peči proti istoimenskim jezerom in je zato upanje, da bodo končali z deli še predno se začne sezona. Čim bo cesta urejena, bo potrebno poskrbeti še za parkirne prostore, kar mislimo ne bo težko, saj bodo lahko izkoristili sredstva (10 milijonov), ki so ostala zaradi znižane aste. S tem denarjem bi lahko asfaltirali cesto do drugega jezera, kjer je več prostora za parkiranje tudi v okoliških gozdičkih. Prav bi bilo, da bi občinska administracija zato takoj prosila pokrajino, da bi ta čimprej poskrbela za začetek del, ker dru- la vrsta drugih lepih krajev, med katerimi so tudi taki, ki turistom niso dosti znani. Na potovanju bodo na posebnih kontrolnih uradih postavili na programsko izkaznico žig in kdor bo v določenem roku obiskal te kraje (po deset na področju vsake dežele) bo deležen žrebanja za posebne nagrade, ki določajo štiri nagrade za brezplačne počitnice v znanih turističnih krajih. Na sestanku je bil tudi župan z Jesenic žvan, ki je v svojem po- štirideset milijonov lir za cesto v Zavrh Morda bodo sedaj res kmalu začeli z gradnjo cestnega priključka, ki veže vas Zavrh, znana po svojih kraških jamah, s «placom» na gori Bernadiji, kjer je nekdanja utrdba in spomenik s kostnico padlih v vojnah. Prav v teh dneh je namreč deželni prisednik za kmetijstvo adv. Comelli sporočil predsedniku lo- gače bo tudi letos ta prelepi kotiček pod Mangrtom premalo obiskan. Gradnja novih ljudskih hiš v Trbižu « Avtonomi inštitut ljudske hiše » iz videmske pokrajine je v imenu GESCAL predložil občini prošnjo za dosego dovoljenja za gradnjo dveh ljudskih hiš z dvanajstimi stanovanji. Z deli bodo pričeli še letos in bodo prav gotovo dokončana do jeseni prihodnjega leta. Stanovanja so namenjena delavskim družinam, ki sedaj stanujejo v slabih in nezdravih prostorih. V nevarnosti zaradi kačjega pika Pred dnevi so morali nemudoma odpeljati v huminsko bolnico 18 letnega Daria Veluščka, ker ga je v nogo pičila kača. čeprav so ga po nasvetu trbiškega zdravnika takoj prepeljali v bolnico, so si zdravniki pridržali prognozo. iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii Iz Idrijske Padel je s češnje in se uhil Vse je zelo pretresla nesreča, ki je zadela družino Premaries iz Ibane. Oče Guerino Premaries, star 53 let, je splezal na češnjo, da bi nabral nekaj zrelih sadov. Rdeče češnje so bile seveda zelo visoko in zato se je povzpel čisto na vršiček. Tam je mož izgubil ravnotežje in padel je več kot štiri metre globoko. Domači so ga takoj prepeljali v čedadsko bolnico, kjer je pa kmalu potem umrl zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil pri padcu. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Fojda Za župnišče v Čampeju Ministrstvo za javna dela in socialno skrbstvo je dodelilo občini Fojda štiri milijone in 200 tisoč lir za ureditev župnišča v čampeju, kjer bo tudi dvorana za mladino. sega poudaril željo, da bi ta nov sporazum med sosedi omogočil nadaljnji napredek sodelovanja v še širšem obsegu in na še višji ravni, da bi tako v še večji meri prispevali k razvoju in medsebojnem spoznavanju med prebivalstvom obmejnih pokrajin. Ravnatelj turističnega urada iz Beljaka pa je s svoje strani dodal, da so Korošci že začeli s propagando v Nemčiji in da se tamkajšnji avtomobilski klub že zanima za taka potovanja. kalnega «prò loco», da je ministrski odbor za nerazvite kraje dodelil 40 milijonov lir za gradnjo prvega trakta te pomembne ceste. Cesta bo namreč prinesla velike beneficije Zavrhu tako iz turističnega kot ekonomskega vidika, ker bodo kmetje mogli valorizirati travnike in pašnike, ki so sedaj skoraj popolnoma zapuščeni, ker ne vodi do njih nobena pot. Nagla smrt Dne 21. maja so našli mrtvega v svoji hiši 62 letnega Albina Joba iz Brda. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. miiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiimiiimiiiim Iz pod Matajurja Pričeli so graditi cesto Strmica - Pečnje Pretekli teden so dali potom « Ente friulano di economia montana » iz Vidma v zakup dela za izpopolnitev ceste Strmica - Pečnje. Stroški za to delo bodo znašali 20 milijonov lir in jih bo financiralo prisedništvo za kmetijstvo. Z izvedbo tega dela bo mnogo pomagano, da se bo v tem predelu pod Matajurje razvil turizem in gozdarski sektor. IlllllilllllllllllllilllllllllimilllllUIIIIII"»»"1!»1111*1!"»"»!» TAVORJANA Deželni prispevek občini Dežela je dodelila občini Tavo-rjana še en milijon in pol lir za dokončno zgraditev športnega igrišča. Prejšnji prispevek je znašal dva milijona in pol. Z deli bodo pričeli prihodnji mesec. Našli so hudo ranjenega Pretekli teden so našli v jarku ob cesti, ki vodi v Kanalič, hudo ranjenega 51 letnega Battista Guyona iz Koste. Takoj so ga prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je mož dobil pri padcu pretres možganov in še več drugih poškodb. Ozdravil bo, če ne nastopijo komplikacije, v štiridesetih dneh. Karabinjerji so uvedli preiskavo, da bodo izvedeli, kako je prišlo do tako hude nesreče. V bolnico so morali peljati tudi 19 letnega Tristana Mariniča, ker je padel z motorja in dobil več poškodb po glavi in telesu. Ozdravil bo v treh tednih. Poroka Poročil se je naš vaščan Germano Simaz z Bianco Cicuttini iz Čedada. Prijatelji jima čestitajo in želijo mnogo sreče in zadovoljstva v skupnem življenju. Natečaj za najboljšo fotografijo Turistično društvo «Pro Valli» je s sodelovanjem deželnega pri-sedništva za transport in turizem in pokrajinsko ustanovo za turizem (Ente provinciale per il turismo) iz Vidma razpisalo prvi fotografski natečaj za najboljšo fotografijo, ki prikazuje turistične atrakcije Nadiških dolin. Zmagovalcem natečaja bodo razdelili nagrade v skupnem znesku 500.000 lir. Natečaj bodo zaključili dne 31. avgusta. V Trpečem imajo zadružen pašnik V Trpečem so letos uredili pašnik, ki je sedaj postal zadružen in zato pasejo na njm krave živinorejci tudi iz sosednjih vasi: iz Klenja, Ažle in drugih. Živinorejci so dali na razpolago okoli 200 tisoč kvadratnih metrov terena, ki so ga spremenili v pašnik. Prepričani so, da bodo imeli na ta način več koristi od živine in da bodo mlečni proizvodi boljši, ker se bodo krave pasle. Nesreča pri delu Zelo hudo se je ponesrečil pri delu 44 letni Marcel Marinič iz Klenja, ki je zaposlen v Vidmu. Nanj je padel težak kos železa in ga močno ranil. V bolnici, kamor so ga takoj po nesreči prepeljali, so izjavili, da bo ozdravil, če ne nastopijo komplikacije, v približno dveh mesecih. Podbonesec Tragičen konec mladega moža iz Ronca Vse je zelo pretresla žalostna vest, da je tragično končal svoje življenje 35 letni Remo Domeniš iz Ronca. Mladi mož je bil na zdravljenju v videmski bolnici na nevrokirurškem oddelku in od tam je nekega jutra ušel. Zatekel se je v predmestje Vidma in se čez nekaj ur, ko je privozil mimo kamion, vrgel pred drveča kolesja. šofer je zaman skušal zaustaviti težko vozilo in ga povozil. Takoj so ga prepeljali v bolnico, kjer je pa kljub skrbnim negam zdravnikov podlegel hudim poškodbam. V kratkem javna dela Te dni je prišlo na občino sporočilo, da je država dodelila pod-boneški občini trideset milijonov lir prispevka za javna dela. Sedaj se bo v kratkem sestal občinski svet, da bodo proučili katera dela naj se izvedejo s tem prispevkom. Izvesti jih je treba namreč celo vrsto, posebno v hribovskih vaseh. ki so najbolj zapuščene, denarja pa ni za vse potrebe. ČEDAD Demografsko gibanje meseca aprila V mesecu aprilu so v čedadski občini zabeležili takole gibanje prebivalstva: rodilo se je devet otrok (5 dečkov in 4 deklice), umrlo je deset oseb (3 moški in 7 žensk), v občino se je priselilo 24 oseb, izselilo se jih je pa 17; porok je bilo pet. Dne 30. aprila je čedadska občina štela 10.738 prebivalcev. Sv. Len Dela ob hudourniku Kosci Pred kratkim so pričeli z deli ob hudourniku Kosci in sicer v Škrutovem in v Dolenji Mjersi. Zgradili bodo obrečne nasipe, da voda ne bo poplavljala bregov, kadar naraste ob deževju. Celotni stroški za izvedbo tega dela bodo znašali okoli 25 milijonov lir in jih bo financiralo deželno prisedništvo za kmetijstvo. Prometna nesreča Pretekli teden je prišlo v Sv. Lenartu do prometne nesreče, ki bi lahko imela hude posledice. Ko je šla 65 letna Marija Krizetič z neko vaščanko po vaški ulici, jo je od strani zadel nek avtomobil in žena je obležala vsa okrvavljena na tleh. Na srečo ni dobila hudih poškodb in bo ozdravila v dveh tednih. Srednje Ureditev ceste proti Trbilju Pretekli teden je občina dala v zakup dela za popravilo in asfaltiranje ceste, ki vodi do razpotja proti Gorenjem in Dolenje Trbilju. Stroški za izvedbo tega potrebnega javnega dela bodo znašali 22 milijonov in pol, ki jih bo 80% krila država, za ostalih 20% pa bo občina vzela posojilo. Z deli bodo pričeli v kratkem. Po dvajsetih letih zopet med svojci Te dni se je vrnil med svoje vaščane 60 letni Gino Kosta iz Preše-rja, ki je bil 20 let na delu v Tripolisu in se med tem časom ni nikoli vrnil domov na obisk. Sedaj je prišel volit in ga seveda ni stala vožnja nič in je zato izkoristil priliko. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim,imm Iz Krnatske Umrl je Jacum Ceschia Pretekli teden je umrl v Nemah Jacum Ceschia, ki je bil najstarejši mož Furlanije, če že ne Italije. Dne 27. junija bi namreč izpolnil 105 let. Vse svoje dolgo življenje je posvetil le delu in tega mu ni nikdar manjkalo. Bil je lastnih žganjarne Ceschia v Nemah in je delal v njej vse do 90. leta. Trdno zdravje in dolgo življenje je rajnki Jacum pripisoval prav svojemu žganju in cigari, ki je bila njegova zvesta spremljevalka. Zelo rad je v prostih urah igral na karte in zato ga bodo njegovi sovrstniki težko pogrešali v vaški gostilni, kjer je bil stalen gost. Umrl je po zelo kratki bolezni. Pokopali so ga dne 14. maja na domačem pokopališču. Pogreba se je udeležilo izredno dosti ljudi, kajti rajnki je bil ugleden mož in zaradi svojega veselega značaja med vsemi priljubljen. PLATIŠČE Smrtna kosa Po zelo kratki, a mučni bolezni je umrl 39 letni Benito Sedola. Bil je zelo poznan po vsej občini, ker je imel taksi in trgovino. Bil je dober mož in je marsikomu rad napravil uslugo in ga peljal zastonj, če ni imel denarja, posebno če je vedel, da je človek v stiski. Iz videmske bolnice, kjer je umrl, so ga prepeljali v Platišče in ga pokopali na domačem pokopališču. K zadnjemu počitku ga je spremila vsa vas in nešteto prijateljev iz okoliških krajev. iiiiiiiitiiiimiiiiiiimiiitiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiimiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Iz Terske Iz Kanalske doline Po zapuščenih dolinah in vaseh Beneške Slovenije POPOLNA BREZBRIŽNOST ŠPETERSKEGA KOMUNA DO SVOJIH LJUDI Prebivalci petih vasi špeterskega komuna vrnili volilna potrdila zato, ker so siti večnih obljub o zgraditvi ceste do njihovih vasi in naselj. Dovolj je bilo doslej samo obljub, čas je preiti k dejanjem, saj sredstva za to so Ni slučaj, da so volivci in Pod-brnasa, Puoj, Gorenjega Brnasa, Koste in Podarja tik pred volitvami vrnili volilna potrdila komunu v Špetru. S tem so hoteli volivci na nek način protestirati proti ravnanju njihovega komuna, ki kljub večletnim obljubam ni storil prav ničesar za razvoj in napredek teh zapuščenih in odmaknjenih vasi. Dejstvo je namreč, da še danes omenjene vasi niso povezane niti s svojim komunom, niti z ostalimi kraji področja z dobrimi cestami, ki predstavljajo nedvomno nujen pogoj za kakršnokoli gospodarsko rast in napredek tega področja. Volivci omenjenih vasi so bili že siti neštevilnih obljub, da bodo asfaltirali in uredili ceste na tem področju, vendar doslej ni bilo v tem smislu storjenega ničesar, čeprav so tehnični načrti za cestno omrežje že zdavnaj narejeni, žal pa ležijo še danes v predalih ustreznih uradov v Vidmu. Zatorej revolt prebivalcev tega področja ni nič čudnega in presenetljivega, saj večletne prošnje še doslej niso bile uslišane. Komun v Špetru namreč doslej sploh ni kazal nobenega zanimanja, da bi pereče probleme svojih ljudi rešil kljub temu, da sedijo v njegovih vrstah trije svetovalci tega področja. Zato javno vprašujemo komunske svetovalce Giovannija Bevilac-quo, po domače Klinjana iz Podbr- nasa, Raffaela Sittarja, po domače Tonižova iz Koste in Žvana Blazuti-ča, po domače Valenta iz Puoj, zakaj se niso kot predstavniki volivcev tega področja bolj zavzeli za rešitev omenjenih problemov, to je za zgraditev cestnega omrežja, ki bi mnogo prispevalo h gospodarskemu razvoju teh vasi. Ali so res morali doslej prebivalci sami zgraditi, na primer, cesto iz Brnasa v Kosto z lastnimi močni in svojimi sredstvi, prav tako so morali tudi sami napeljati električno omrežje prav tako s svojimi prispevki in s svojim delom, čeprav so prav tako plačevali v redu davke in takse kot ostali prebivalci špeterskega komuna. Zato njihov spontan odpor do sedanje komunske politike in zavrnitev volilnih potrdil predstavljata pravičen revolt proti dosedanjemu, lahko rečemo mačehovskemu odnosu komuna do lastnih ljudi, ki v redu izpolnjujejo svoje državljanske in občanove dolžnosti do komuna, medtem ko je sedanje ravnanje do njih skrajno neodgovorno, da ne rečemo skoraj segregacij-sko. Protestna vrnitev volilnih potrdil pa je vendar rodila neke rezultate. Zato je popolnoma razumljivo, da je na to predvolilno akcijo, ki bi se negativno odrazila na volitvah z izgubo demokrščanskih glasov, takoj reagiral senator Pelizzo m iz Čedada, ki vedri in oblači že petnajst let v teh krajih kot pokrovitelj in starešina « neukega ljudstva ». Zato je razumljivo, da je Pelizzo takoj prihitel v te kraje in volivcem osebno zagotovil in obljubil, da bodo ustregli takoj njihovim zahtevam in uredili cesto od doline do Koste. Na strani revoltiranih ljudi tega področja pa je tudi njihov župnik Clonfero Noè, ki je prišel pred dvema letoma za dušnega pastirja v te zapuščene vasi. Župnik Clonfero je tudi eden izmed podpisnikov spomenice 529 duhovnikov videmske nadškofije, v kateri so zahtevali od rimske in deželne vlade, naj nekaj storita za gospodarski razvoj in napredek Furlanije. Župnik Clonfero stoji na stališču, da pomeni dvesto prisotnih prebivalcev od tristo rezidentnih, katastrofalen podatek, ki priča, da je ena tretjina najsposobnejšega prebivalstva odsotna. Odsotna pa zato, ker si je morala poiskati kruha in dela v tujini, ker le — tega ni našla v domačem kraju. Zato župnik Clonfero meni, da so potrebne na tem področju korenite spremembe v smislu gospodarskega napredka Sovodenjske doline in Beneške Slovenije sploh. Tako meni, da bi bilo potrebno zgraditi industrijo v neposredni bližini, ki bi lahko zaposlila delovno silo tega področja in jo tako ohranila doma, ne pa silila v gospodarsko emigracijo. Drugi pogoj je tako imenovana infrastruktura, v kateri so najpomembnejše ceste, ki naj bi povezovale med seboj vse doline. Te ceste bi omogočale ne samo komunikacije med dolinami in centrom pokrajine, temveč bi tudi olajšale prihode in odhode delavcev na delo in domov. Z novimi, modernimi cestami bi tudi lahko uvedli avtobusni promet, ki bi ne omogočal samo prevoza delavcev v industrijske centre, temveč bi tudi pripomogel k razvoju turizma in sploh omogočil dostopnost teh krajev z modernimi prevoznimi sredstvi. Tako bi ne bili več priča absurdu, da so nekatera naselja na tem področju dostopna samo peš in da morajo tovore ter drugo blago dobesedno prenašati ljudje na svojih ramah. Vsi ti in podobni vzroki so v dvajsetih letih zmanjšali število prebivalstva skoraj za polovico. Če so pred vojno statistike naštele takrat 600 do 700 prebivalcev, potem pomeni številka 200 prisotnih ljudi danes precej obtožujoče dejstvo, ki samo najbolj zgovorno terja in zahteva čimprejšnjo rešitev tega poraznega stanja. Ta pa je samo v resnični pomoči dežele in priza- devanju prizadetih komunov, da storijo, ne pa samo obljubljajo, čim-prej nujne korake za zgraditev industrije, z njo pa infrastrukture, kar sta temeljni pogoj za razvoj 'in napredek tega področja. Dovolj je bilo doslej samo obljub, čas je preiti k dejanjem, saj sredstva za to so, samo, če je še dobra volja. iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiHiiimiiiiisiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii S PRVE STRANI Presetiecenjne deželnih skih in tudi kulturnih problemov Furlanije. Tudi Furlane ogrožajo podobni problemi kot beneške Slovence: u-topitev v italijanskem morju, vojaške služnosti, ki ovirajo gospodarski napredek Furlanije, emigracija in pomanjkanje delovnih mest za domače ljudi na domačih tleh. Ali niso to prav isti, ali vsaj podobni problemi, kot so naši, slovenski? In zato torej ni prav nič čudnega in presenetljivega, če so naši ljudje v programu in problemih furlanskega gibanja videli in spoznali tudi svoje lastne probleme. Zatorej lahko upravičeno upamo, da poslanci « Movimento Friuli » ne bodo v svojem nadaljnem delu zamolčali svojih načel, ki jih je bilo gibanje proklamiralo že pred volitvami: Da namreč gibanje ni ne na levi, niti da desni, niti v centru. Gibanje namreč izjavlja, da je italijanska politika do nacionalnih manjšin bila doslej ena sama in edina: poitalijančenje Furlanov, Slovencev in Nemcev. Gibanje, nasprotno, poudarja avtonomnost in pravico sleherne nacionalne manjšine do njenega obstoja in življenja. Upamo torej, da platforma « Movimento Friuli » ne bo ostala samo na papirju, kajti gibanje se mora zavedati, da dolguje svoj uspeh na deželnih volitvah predvsem glasovom levice in samo v opoziciji Tarpcč, ki leži na dnu doline, ki vodi v Gorenji Brnas. Od tu se odcepi cesta, ki bi jo morali že zdavnaj urediti lllllllllllllllllllllllll.■■■■IIIIIIIIIIIIIIIHIIIII . MII..Illlllll Illllllllllllll . Kako so volili v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini Spodaj navedeni podatki se nanašajo na izide političnih in deželnih volitev. Kratice pomenijo: PCI - Komunistična stranka: MSI - Neofašistično gibanje; PDIUM - Monarhistična stranka; PLI - Liberalska stranka; PSIUP - Socialistična stranka proletarske enotnosti; PRI - Republikanska stranka; DC - Krščansko demokratska stranka; PSU - Stranka združenih socialistov; MF - Furlansko gibanje. za poslansko zbornico za deželni svet | Občina PCI MSI PDIUM PLI PSIUP PRI DC PSU PCI MSI MF PLI PDIUM DC PRI PSIUP PSU AHTEN (Attimis) 259 43 18 33 68 8 784 325 249 23 169 21 5 792 44 67 BRDO (Lusevera) 42 21 4 12 17 4 454 320 35 11 327 3 0 395 1 15 DREKA (Drenchia) 16 3 2 1 4 0 325 117 47 4 4 0 0 352 5 8 FOJDA (Faedis) 319 42 18 46 112 25 1292 392 307 28 354 12 7 1257 74 110 GORJANI (Montenars) 74 16 2 3 28 3 263 86 41 3 266 1, 0 137 0 5 8 GRMEK (Grimacco) 37 16 6 2 10 1 414 151 82 22 9 2 10 445 1 20 NEME (Nimis) 382 96 15 75 86 16 1012 372 497 62 171 46 8 1108 30 81 PODBONESEC (Pulfero) 49 14 12 20 13 1 1126 324 46 9 14 11 2 1433 2 17 PRAPOTNO (Prepotto) 63 35 5 14 17 5 469 212 79 28 61 3 3 484 99 28 SOVODNJE (Savogna) 58 22 5 4 18 2 531 178 160 27 8 0 2 558 7 11 SREDNJE (Stregna) 10 4 6 4 5 1 451 166 37 6 6 5 3 490 1 35 SV. LENART (San Leonardo) 41 5 8 24 1,3 0 675 227 62 16 35 14 4 752 32 30 SV. PETER (San Pietro) 169 33 10 30 40 15 830 424 426 20 58 14 7 886 16 61 TAVORJANA (Torreano) 385 24 11 18 82 13 840 225 403 11 73 8 2 921 17 104 TIPANA (Taipana) 84 24 7 6 18 8 741 169 80 11 53 5 4 787 10 11 REZIJA (Resia) 66 34 14 23 41 4 761 294 18 12 13 4 2 530 1 13 481 TRBIŽ (Tarvisio) 439 460 45 199 100 24 1696 1059 434 342 240 64 19 2004 10 40 614 NABORJET (Malborghetto) 68 40 31 13 421 241 33 17 56 518 9 119 in z naslonitvijo na leve sile bo lahko gibanje svoj program tudi uresničilo. iiilllllllllllllliillllliillliliiimilllllillllliliilllllllllllllllllllllllll Odkritje spomenika partizanom v Manzanu Sekcija partizanskega združenja ANPI v Manzanu je že pred časom sprožila pobudo za zgraditev spomenika padlim partizanskim borcem, ki so jo sedaj uresničili. O-srednji del spomenika je izdelan iz enotnega bloka, ki so ga pripravili specializirani kamnoseki v Ta-vorjani. Celotni načrt sta napravila furlanska kiparja Guido Tavagnac-co in Giulio Piccini. Spomenik bodo odkrili prihodnjo nedeljo 2. junija v prisotnosti civilnih in vojaških oblasti. Slovesnost se bo začela ob 10. uri z mašo v župnijski cerkvi. Po pozdravnih govorih manzanskega župana Arduina Savia in člana vsedržavnega sveta združenja ANPI Maria Lizzerà, bo govoril vsedržavni podpredsednik te organizacije Salvatore Donno. Na slovesnosti bosta sodelovala tudi pevski zbor «Kras» iz Doberdoba in godba na pihala iz Manzana. Na predvečer odkritja spomenika bodo priredili v dvorani manzan-ske občine razstavo odporniškega gibanja v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki bo ostala odprta nekaj dni. IlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIHIIlilllll Izpod Kolovrata Popravili bodo cesto Te dni je grmeška občina dobila sporočilo, da je država nakazala za ureditev občinskih cest 16 milijonov lir prispevka. Ta denar bo dan iz fondov za nerazvite kraje severne Italije. Sedaj naj bi pričeli z deli v kratkem, kajti ceste so resnično potrebne popravila. Za javna dela Videmska prefektura je dodelila dreški občini en milijon in pol lir izrednega prispevka, da bo izvedla nekatera najnujnejša javna dela. Denarja je malo na razpolago, potreb pa veliko in zato bo treba dobro premisliti, kje je treba najprvo pričeti z delom, da ne bodo ljudje protestirali. Poroka Poročila se je naša vaščanka uradnica Silvia Crucil z industrialcem Atosom Rosino iz Čedada. Znanci in prijatelji jima želijo mnogo veselih in srečnih dni v skupnem življenju. filli lita Ml /)^r za rtaAt ttuclcU Zgodba Haralampija Lažiča Prijatelj Haralampij Lažič, prodajalec zijal, konjskih rogov in žabjih dlak, mi je svoj rodni kraj popisal takole: «Veš, to je tam na kraju mravljinčje steze, skoz luknjo krtine, zadaj za piščančjo šolo, tam, kjer mačka mesečino prede, zajec puško nosi, raca pa mornarici poveljuje. — Glej, glej! — se čudim. — Tam megla štore puli iz zemlje, grom lenuhe budi iz spanja, blisk starcem pipe prižiga, a iz oblakov delajo blazine — se je moj prijatelj hvalisal dalje. — To je pa res nenavaden kraj, — sem se zresnil. — Kako da ne! — je pritrdil Haralampij. — Ga ni takeda kraja širom po svetu, kolikor bi ga koza z repom opasala, do koder se prašičje gosli čujejo, ni ga, do koder zmore petelin skočiti s praga. — Kaj ne poveš? — sem izbuljil oči. — V mojem kraju z gorjačo bolhe iz hlač preganjamo, s puškami luči ugašamo, z betom pamet v glavo vbijamo, a kadar komu kaj pade na misel, se mu na glavi naredi bula, velika kot jajce. — Torej mislite samo na mehke reči! — sem mu svetoval. — Tudi to smo že poskusili, — je priznal Haralampij — toda brž ko nam pade v glavo marmelada, med, sir ali kakšna kaša, se kar lepimo in nimamo več miru pred muckami, psički, čebelami, muha- dan v tednu. Z dimom podpiramo strehe, da nam ne padejo na glavo, s prstom streljamo na volkove, na soncu leto pečemo, dokler ne dobimo zrele, rumene jeseni, ponoči pa sleherno senco napihnemo, dokler nam ne nar ase vsaj v sto medvedov. — Ojoj, bratec! — sem bil ves iz sebe. — Tebi pa srce res brž v hlače pade! se je čudil. — Jaz na primer sem tak kavelj, da sem nekoč v zasedi pričakal samega sebe, si zakričal «roke kvišku», se oropal do gole kože in naposled snel s sebe še kožuh in si ga stlačil v žep prav istega kožuha. — Le kako si mogel oropati samega sebe? — sem zazijal. — Nadvse preprosto; le kako, da ti to ne gre v glavo: izpraznil sem svoje žepe in jih spet napolnil, tako je s to rečjo. Tako preprosto, kot če stopiš pred zrcalo in se vačiš sam sebi. — Hm, da... to še kar razumem, — sem izjecljal — toda, veš, kako pa je s tistim: stlačiti kožuh v svoj lastni žep? — Tega tudi sam ne vem, — se je zmedel Lažič. — Morda je bil žep večji od kožuha. — He, temu se reče skočiti sam sebi v usta! — sem vzkliknil. — To pri nas večkrat počnemo, — je priznal Lažič Zato imamo tako slabe zobe. — Pa si skačite bosi in dobro zinite. — To je zelo moder nasvet, — se je strinjal. — No, a saj tudi brez tega že dovolj zijamo, kajti tako, veš, prodajamo zijala. — Aha-ha-ha! — sem eksplodiral od smeha kot bomba in vrgel celo hišo v zrak, moj prijatelj Lažič pa je od sramu kar poskočil in zažgal bližnjo vas. V tem so pridrveli gasilci, jaz pa sem jo ucvrl, kolikor so me nesle oči in kazale pot noge, da mi ne bi pogasili pripovednega ognja. Kdo bi nam sicer splel takole zgodbo? Če je le za zrnce laži v njej, naj se poljubim na hrbet, ugriznem v roko in sam sebi na uho pripovedujem zgodbe. mi, da o medvedih sploh ne govorim. — Pa imate res precej sitnosti, — sem pripomnil. — No, to nam res ne dela sivih las, — je priznal. — V mojem kraju imamo travnik za gnjavljenje in tja stopi vsakdo, ki ga kaj tišči ali žuli. — In kako je tam? — sem ga radoveden povprašal. — Lepo, bratec. Ta samega sebe jé kar brez noža, vilic in soli, drugega je od same tečnosti komaj polovica, ko da si ga z nožem prerezal, tretji si od skrbi s kladivom po glavi trka, četrti se je kar stajal in je od njega ostala samo lužica in v njej žaba, vsa zelena zaradi sitnosti. — Kar težko življenje! — sem ga pomiloval. — Niti ne, — je odgovoril. — Saj večinoma samo posedamo in si pripovedujemo zgodbe, lisica nam pošto raznaša, pisma meče v kokošnjake, brzojavke izroča polžu, denar pa nam prinaša osmi Sinoči nas je obiskal nočni metuljček. Ni bil karsibodi, ker je takoj začel brati knjigo. Vsaj zdelo se nam je tako, ko smo ga zagledali. Sedel je s priprtimi krili na strani 21, kjer je napisano, da muci najbolj teknejo miške. čakali smo, kdaj bo metuljček prenehal brati knjigo. On pa je samo nekoliko zmigal z levo tipalko, ko da bi hotel reči: «Prosim, ne motite me pri tako važnem poslu». Nikoli ga še nismo videli, zato se ga nismo mogli nagledati. Njegov trup je bil podoben potniškemu letalu - tako je bil obilen -krila pa reaktivcu. In njegova barva? Ni je take v trgovini! Pogovarjali smo se, ali bi metuljčka pustili tam ali bi ga odnesli k oknu, da bi odletel v noč. Predolgo smo modrovali, kajti ko smo spet pogledali na knjigo, na njej ni bilo več našega gosta. «Kje je metuljček?» smo vprašali vsi v en glas. Nismo ga uzrli, saj je poletel v mucin trebušček. O ti grda muca! Ko se boš naučila brati, ne boš več tako požrešna. Ali ne vidiš, kaj je napisano v tej knjigi na strani 21?! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Volk in koza Oddaljila se je koza od črede. Pa ji pride nasproti volk. — Zdaj te r-raztr-rgam! — je zatulil volk. — Me-me-mene-ne? — se je ustrašila koza. — Tebe, ja! — ji je odgovoril volk. — Usmili se, — je prosila koza. — Ne poznam milosti, — je rekel volk. — Lačen sem. Kar poglej, kako se mi je trebuh povesil! Koz.a pa je rekla: — No, če si pa tako lačen, mi je prav. — Ti si čudovita koza! — je rekel volk. Koza pa mu je še rekla: — Pa še bolj ti lahko ugodim. Kaj bi se mujal? Samo zini široko, pa ti sama poskočim v gobec. O dveh bratili bogatašu in siromaku iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiitit m milimi imunimi iiimitmiiiitiiiiii 1111111111«! n HHiaiiiiiHiiiiiiiiii ISočni metuljček Naenkrat me boš požrl vso in takoj boš sit! Volku je bilo to govorjenje všeč. Odprl je gobec in čakal. Koza je stopila za korak nazaj in se na vso moč z rogmi zaletela v volka. Volk se je brez zavesti zgrudil. Ko se je spet zavedel, ni bilo koze nikjer več. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllltIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Zlata tratica Živeli smo na kmetih. Pod našim oknom se je širil travnik, ves zlat zaradi rumeno cvetočega regrata. Bil je v resnioi lep. Vsi so govorili: «Kako lepo! Travnik je zlat!». Nekoč, vstal sem zgodaj zjutraj, šel sem lovit ribe, sem opazil, da travnik ni zlat, temveč zelen - Ko sem se okrog poldneva vračal, je bil travnik spet zlat. Začel sem ga opazovati. Zvečer je spet pozelenel. Šel sem, odtrgal cvet in opazil, da je zbral svoje lističe, kot mi zberemo prste, kadar skrčimo dlan, in skril svojo zlato barvo. Zjutraj, ko je sonce vstalo, sem videl, da regrat odpira svoje dlani in da travnik spet žari kot zlat. Od takrat nam je bil regrat naj-ljubši cvet, ker je z nami otroci vred legal spat in z nami vred vstajal. iiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m otroci Očka je pomagal Alenki pri nalogi. Pa se je zmotil pri poštevanki in Alenka ga je ujela. Mama hoče očetu pomagati iz zadrege in pravi: « Vsak človek se lahko zmoti! ». Alenka ju pogleda očitajoče in skoraj zagrenjeno: « Samo otroci se ne smemo. Takoj dobimo slab red! ». Živela sta dva brata, eden je bil bogat, drugi pa siromak. Pa pride siromak h bogatemu in ga prosi: «Daj mi kruha, brat!». Ta mu pa odgovori: «Če ti lahko očesi izkopljem, pa ti dam». Siromak privoli: «Pa mi ju izkoplji, samo kruha mi daj». Izkopal je bogataš siromaku očesi in mu je dal jesti. In ko je siromak hodil k njemu prosit jesti, mu je brat očesi izkopal, ušesi porezal, posekal roke in noge — vse za ta nesrečni kruh. Potem se je kmet, ki je ostal brez ušes in brez vsega, kotalil brez oči in se je zakotalil v lisičjo jamo. Ponoči pa na lepem zazveni, zažvižga — sveti Jurij priteče z volkovi, lisicami in vsakršno zverjadjo. Ustavil se je pred luknjo, ki je kmet ležal v njej in pravi: «Samo glejte, nikomur ne pripovedujte o tem, kar vam povem: jutri bo takšna rosa, da pozdravi vsakega bolnika. Car ima bolno hčerko — če bi se s to roso omočila, bi ozdravela. In pa vode nimajo ljudje, a če bi vzdignili kamen na tem in tem kraju, bi voda pritekla». Zjutraj se je kmet prebudil in ko se je začel valjati po travi, so mu na lepem zrasle roke in noge. Nato si je omočil oči — in oči so spregledale. Tako se je močil, dokler se ni ves pozdravil. Potem pa je te rose nabral, odšel k carju in ozdravil njegovo hčer; in car ga je bogato nagradil. Ko je pozdravil carično, je šel k ljudem, ki niso imeli vode, vzdignil kamen in voda je pritekla. Ljudje so bili veseli in so ga tudi tako obilno nagradili, da je postal bogat; oni, ki je bil bogat, pa je postal siromak. Pride in prosi kruha. «Daj mi kruha», pravi, «in izkoplji mi oči, odsekaj mi roke in noge in odpelji me v tisto jamo, kjer si ležal ti». A brat, ki je bil prej revež, odgovori: «Ni treba, vzemi tako». «Ne», pravi oni, «odsekaj mi roke in noge in odpelji me tja». Kaj bi — odpeljati ga je treba. In odpeljal ga je v tisto luknjo. Pa zazveni in zagrmi opolnoči — sveti Jurij privihra, da se kar spotika, in vpije na zveri: «Ah, ve malopridnice! Vse ste šklepetale — pobesil vas bom zato!». A zvita lisica smukne v luknjo, tam pa najde človeka. In pravi: «Aha, tale je šklepetal!». In zveri so se vrgle na brata, ki je prej bil bogat, in so ga na mah raztrgale. LJUDSKA : LISICA KMETICA Lisica, volk in rak so najeli staro njivo. Tedaj je rekla lisica: « Ajme, botrčka, bolna sem. Skopljita vidva, jaz bom pa oplela ». « Prav, botrica, midva bova skopala, oplela boš pa ti ». Ko je bil čas pleti, se je izgovorila, da jo kličejo na sodnijo. « Oplevita vidva, jaz bom pa obrala ». In ko je prišel čas za obiranje, se spet ni dobro počutila. «Pomagajta mi, vidva oberita, jaz bcm pa razdelila». In lisica je naredila tri kupčke: enega raku, enega volku in enega sebi. Tedaj je rekla: «Jaz imam premalo. Kaj zdaj? V gozdu naberimo drv in jih zažgimo. Kdor bo skočil dlje čez ogenj bo vse njegovo». Zakurili so. Volk je skočil prvi, nad ognjem se mu je vnel rep. Rak se je skrivaj oprijel lisičjega repa. Lisica je vzdignila rep visoko in skočila, srečno je pristala na drugi strani in poklicala raka: «Nuj-te, botrček, skočite še vi». «O, botrica, jaz sem že tu!». Ozrla se je za glasom. Rak je bil res skočil dlje od nje in tako zmagal. lin minulimi milil umu mi mmimimmmi umnimi Dečku in oreh Dva dečka sta našla pod velikim drevesom ob cesti oreh. «Moj je», pravi prvi, «Ker sem ga jaz zagledal». «Ne, moj je», ugovarja drugi, «ker sem ga jaz pobral». Dečka se jameta srdito prepirati. «Ne prepirajta se - spravin vaju», pravi mimoidoči fant. Stopi med otroka, stre oreh ii pravi: «Pol lupine dobi tisti, ki je orel prvi zagledal, drugo polovico p: tisti, ki ga je pobral. Jaz pa, k sem vama prepir razsodil, dobin jedrce». iiiiiiiiiiiiiiiiii