L E K S 1 K 0 N
Krediti za obratna sredstva
Z hesedo kredit aziiačujenio dolžniško-upniško razmerje, v katerem upnik od-stop-i dolžmku pravico do razpolaganja z denarjem za določeno doibo-in z določeni-mi (pogodbenimi), pogoji. Bistvo tega raz-merja je, da se lastnik denarja (upnik) odpove za dokvfeno dobo pravici razpola-gati s svojim denarjem v korist dolžnika.
Dane-s se ukvarjajo s kreditnimi posli banke kot podjetja, ki jim je opravljanje teh poslov ena izmed najvažnejših dejav-nosti. Banke jemljejo denar od tistih, ki jim denar trenutno ni potreben, oziroma ga sprejemajo ;v raznih oblikah v hra-njenje (v obliki prostih sredstev na te-kocih in žiro računih, v obliki depozitov ali skladov, v obliki hranilnih vlog in dru-» gače) in dajejo po drugi strani iz tako* zbranih denarnih sredstev kredile tistiiu, ki ninidjo dovolj denarnih sredstev, a sredstva potrebujejo za opravljanje go-spotiaTskih poslov.
Kredite delimo na več načinov. Med n.ji-mi je tudi delitev po uporabi kredita. Po tej delitvi dclimo kredite na dve vrsti: na obratne kredjte in investicijske kre-dite. Obratni krediti so tisti 'krediti, ki jih vzame podjotjo. da bi z njimi povečalo obratna sredstva, ki jih že ima, investicij-ski kredit pa najame podjetje zato, da okrepi — poveča osnovna sredstva.
S pojmom obratna sredstva je razunieti i sta sretlstva, ki jih gospodarske organi-
acije potrebujejo za izvrševanje svojih :ialojr. obratna  sredstva pa  se  imenujejo
ito. ker krožijo med proizvtKlnim proce->am po formuli denar — blago — denar. V tem svojom krožnem cibanju spremi-Tijajo ta sredstva svojo obliko, v katerem \rrfi trenutku pa inorajo imeti bodisi ob-
iko denarja borl<si obliko blaga. Višina ;rh sredslev je odvisna od obsega poslova-nja gospodarsrkih orfranizarij. od pogojev
za preskrbo s suroviuami in drug^imi po-lnožnimi materiali, od dolžine proizvod-nega procesa, od pogojev realizacije in podobno, to je od pogojev, v katerih go-spodarske organizacije poslujejo.
Krediti gospodarstvn
Tja do sredine 1. 1956 si je naše gospo-darstvo zagotavl.jalo obratna sredstva z najemanjem kreditov pri bankah, ker go-spodarske organizacije niso hnele poseb-nih skladov v ta namen.
V sredini 1. 1956 so bili uveljavljeni predpisi, s kateiimi je bilo vprašanje za-gotoritve obrainih sredstev gospodarskih organizacij  urcjeno takole:
a) Gosp<>dars.ke orpanlzacije so dolžne pri sehi formirati sklad obrainih sredstev, ki jitn mora služiti za iplačevanje potreb-nih vlag^arij v stalno zaloge suroviTi, v ne-dokončano proizvodnjo in končne izdelke ka,kor tndi t del terjatev do kupcev, _ki ¦osiane objektivno v sistemu veljavnih in-strumentov plačilnega ¦promcta za dolo-čeno krajšn časovno razdobje neporavnan.
Skl-sfd obratnih sredstev se formira iz ¦sredstev dobička oziroma dohodka gospo-darske orffaiiizacije. Skladu ncke gospo-dars.ke organizacije Inhko d<rtirajo sred-stva politično teritorialna enota, dnigo go-spodarske ali za^ružne OTgani7.acTJe, lcoli-kor imajo za to interes.
Sklad obratnili sfedstev je namenski sklad. ker njegovih sredstcv ni mogoče iipK)rabIjati v nobene druge namene ka^kor za plačevanje vlaganj v obra+na srr<1stva. Gospodarska organizacija je dolžna, da vzHržujc  Tiominalno vrednost  sklada.
Ob prchodu na novi sistem zagotnvitve obra^tnih "fredstpv so dobile frospodarske organizacije (7. družbenili sredsiev začet-no vlopo v sklad f>brafnih sredstev.
Za sredsfva sklada obratnih sred«tev plapTijejo frospodarske organizarijp <»kiip-
nosti prispevek v obliki obresti. Višino obresti določi zvezni družbeni plan. Obre-sti pripadajo družbenim investicijskim 6klaidom, razen obresti za tista sredstva, ki jih je gospodanska organizacija sama vložila v svoj sklad iz dobička ali dohod-ka. Te obresti pripadajo skladu gospo-darske organizacije.
b)  V primerih,  ko gospodarska organi-zactja   nima   v   svojem   skladu   obratnih sredstev   za   plačilo  naložb   v   stalne  za-loge, ki jih mora izvršiti zaradi povečanja ali   razširitve  proizvodnje,  ji  je  s  pred-pisi omogočeno, da se lahko za del sred-stev, ki ji primanjkuje, zadolži pri kafkš-nem    družibenem    investicij«kem    skladu. Tako dobljeno posojilo odplačuje gospodar-ska organi^acija iz svojega dobička oziro-ma    dohodka    in    z    odplafanimi    zneslci povečiije stoj &klad obratnih sredstev.
c)  Nal<».be v obratna sr^lstva,  ki niso stalno  vezane  na  proizvodni  proces ozi-roma na promet, temveč so sezonsko, ob-časno ali izjemno potrebne, pokrijejo go-jpodarske  organizacije   pri  pomaojkanju svojih   sredstev   s   kratkoročiiiTm   krediti, ki jih lahko dobijo od bank.
V sistemu kratkoročnega kreditiranja nima gospoclarska organizacija pravice do najema kredita, temveč samo možnost.
Da bi dobila kratkoročni kredit mora gospodarska organizacija izpolniti dolo-čene pogoje: imcti mora ažumo in ure-jeno knjigovodstvo, imeti mora nrejeno finajično poslovanje iu redno npravljati sklad obratnih srcdstev.
Razen izpolnitve tch pogojev je za na-jem kratkoročnih kreditov nujno, da se oceni posel. za katerega se zahteva kredit, kot rentabilen. Banke so upravičene za-litevati glede na posamezne vrste kredita posebna zavaTovanja (jamstva, meniee in podobno).
S kratkoročnim kreditiraujem se dancs ukvarjajo: Narodna banka, komunalne banke, zadružne hranilnice in Jugoslovan-ska banka za zunanjo trgovi-no.
'*
(V prihodnji številki bomo objavili osnovne kategorije kratkoroSnih in «red-njeroonih kTeditov.)