/ ( \ 1 J, \; \ '\/ i 1 VE E E DETSKIH IN.žENIFUEV 1 CE fTR SR L FNIJF' 1.~.2 196.6 ... B I L T E N Zveze geodetskih inženirjev in geometrov SlovenijB Leto 1966 Ljubljana) maj 1966 Štev. 1 - 2 Vsebina: Stran. l. Uvodna beseda predsednika ZVE' ze G IG SRS ZGIG Slovenijo 2. 3.redna seja sekr8taiiata 3. 4 • II H ti II II 4. 5• II 5. Skl0pi komisije za kadre in ~ol. ZGIGJ II II n 6. Gradivo za referat ZGIGJ na posvetovanju o Šolstvu v geod. stroki 14-24 7. Geodetska uprava SRS: A.Izmora zemljišč v letu 1965 ~ problomatika B.Organizacija gcod.~katastr.sluibc v SRS O.Analiza stanja in dela katastrskih uradov in zavodov za izmero in kataster zemljišč D~Stanje in potrebe po geod, kadrih E.Problemi z izvajanjem geodetskih del Rado Dvoršak: Prijateljsko srečanje upokoj. 25 9 g1:)odet~ 3 kih st 1;'0 kovnja kov i.: 2 6,_28 • P0t~r ivic,dipl.ing.geod.: J0 samo ~ola 10. 11. 12. 13. dovolj ? :eeter Svctik,gg;om.: Vest iz Libije 29-30 8tevilčni prGgl(;)d vpisanih dijakov in študeno 3l na gsod. strok~ ~olah v Ljubljani SE;znam d.ipl. inž ogeodozije, dipl. v letu 1965 32 Seznam geometr~v, ki so diplom. v lotu 1965 Izda-la: ZV1;:1Za g0odot sk:ih i.uŽt,nir je v in g00= metrov SlovenijG Urefuliški odbor: Franco Bratkovič, Ivan Golan: j 7 Anton Košir; Stanko J\{ajcE.:n, Franjo Rudl, :Marjan Smrekar Prispevke pošiljajte na naslov: :Majcen Stanko, Geodetska uprava SRS, Ljub1jana--Oankar jeva 5/IIJ;_ ..,.. - Po naročilu objavljamo v Biltenu oglase 1 razpise in podobno~ 1 - U v o d n a b e s e d a Izid. prvo številke našega ·društvenega glasila :Bil ten v letu 1966 sovpada s časom 9 ko se v našem gospodarstvu· in •V naši stroki že občutijo posledice gospodarske re= forme; Zmanjševanje investicij in pror.ačunskih sredstev prizadene prGdvsom finančno samostojne geodetske delovne ·organizacijo Pri pomErnjl{:l ji vi r2 zd8li tvi del jo lahko .priče-, kov:J ti . tudi konkurenčno znižovr,nje žo tako nizkih cen geodetskih r,trokovnih stori t8v . . , na pobudo posfrrn.cznih elanov na.šege:, društva in geod. delovnih organizacij namotava rep.odbor Zveze GIG izvesti širšo analizo o razmerah v naši stroki, . Namen to ana1lize je 9 da zajči.me čim šir.še goodE.1tsko de javnost in nakaže bodočo možne oblike n8 šega dela o Določena strokovno in ekonomsko utemeljena stališča. bo Zveza GIG zastopala prod vsemi oblastnimi forumi i.n dru= gimi družbenimi _organizacijami tor jih posredovala · tudi zakonodajalcu. Republiški odbor Zveze GIG prosi svoje elane in good. delovne organizaci'je 9 da že imenovani komi.siji p,osre'lU=. je jo želenG podatke 9 če se bo obrnila na njih. Rep. odbor Zveze GIG je v širšem članskem krogu tudi razpravljal o smisiu izdajanja :Biltena.o Splošno miš= ljenje je bilo 9 da J3iiton kot edino glasilo naše stroke v Sloveniji vsaj ob izidu: zdrami pomanj'kljivo strokovno zavest posamoznikov. ZE1to je potrebno 9 dc1 J:3ilton še na= daljo izhaja in v o1zviru društva povezuje posebno v da== na šnji situaciji za· razvoj stroko važna napredna sta=• 'lisča. Te{.iti·moramo? da bo v 'iltenu z·dopisi sodeJ.ovalo 'čim več nc:1.ših cnanov s svojim mnonjam o raznih strokov= - nih in organizacijskih l)roblemiho Yolllisija za. ?~olstvo ·· Zveze G G j G doseda j ž,e na:iravila analiz o o geodetskem stro1,ovnem ,šolstvu: ,\naliza j,) objavljena 'v tej šte.vil1~i< · or se stroi"';k·i izdajanja :il tona no dajo kri ti iz i... lana.rine ( ·•'lanarin8 jo prenizka 9 se narodno ali pa sploh ne plačuje) js bil S]Jrojot sklop 9 da naj bo letna rič1·r0čnina na Bil ten 6 1 ooN o din za l)osamezne člane in l '.() oon, din za l{o lekti vne člane (delovne· orga 11:izac i je) S to vsoto bodo d2lno kri·ti matorialrii izdatki (papir; matrice 9 tisk\ vezava) za· ca 4 (•.tevillrn lotno" ]':!f0 nimo 7 da s tem sog7-aša večina članstva in prosimo 7 da na.ročni= no poravna to po 1Jriloženi položnic_i na naslov· · · Zvoz8. good.inže]).irj0v in g00m-etrov Slovenije 9 štev.< banc:g.ega računa, .~ 5 O 1 _ s. - 1 1 ~ · _ c1.anstvo na.še Zvezo tudi prosimo 9 da podprejo pri svojih delovnih organizacijah kolektivno naročnino in. tako omogočijo redno .izhaja.nje nat:.ega glasila. · 2redsednik Zveze GIG'SRS Obreza Janez 1 dipl.ing.good. 3. redLa seja sekretariata Zveze GIG SRS. Seji, ki je bila 18.1.1966 je prisostvovalo 1G članov odbora. . . Ina.Golorej je poročal, da je pripraVlJena tretJa številkabBiltena in bo v kratkem razposlana članom. Da bi glasilo v prihodnje redno izhajalo, je bil izvoljen urad== niški odbor v katerem so ti-le člani: Bratkovič, Golorej, Košir Majcen, Rudl in Smrekar,, Odbor naj pripravi kalku== lacijt stroškov in finančni plan. Poročilo o znahstveno-raziskavalnem delu ni bilo pri= pravljeno. niti niso bile izve.dene priprave za družabni večer upofojenih geodetskih strokovnjakov. Sklenjeno je, da naj bo ta tovariški večer 25.2.1966. Nato je predsednik Zveze GIG tov.ObrPza poročal o seji predsedstva Zveze GIGJ v Beogradu. Ker bo letos v Beogradu sestanek FIG-a)so imenovani trije člani naše Zveze v pripravljalni odbor (Golorej, Gostič, Senčar). Po zase== danju FIG-a so predvidene tri ekskurzije po Sloveniji. Isto6asno z zasedanjem FIG-a bo prir8jena razstava, na ka; teri naj sodeluje t*di naša republika. Pokazali naj bi boljše primerke osnovne državne karte, programiranje v geo= dezij i in slbvE:nsko strokovno literaturo. Na samem se stan= ku pav.naj bi bil prebran referat o podze~nem katastru. Zivahna razprava se je razvila o pripombah na zvezno "Uredbo o izmeritvi iL zemljitikem katastru" ter o repub= liškem zakonu o izmeritvi in zemljiškem katastru. Splošna ugotovit6V je: pripombe naše Zveze k osnutkom uredb io zakonov jemljejo pristojni forumi vedno premalo resno v pripravi osnutkov raznih urEidb. in zakonov pa sodeluje' preozek krog geodetskih strokovnjakov. "Ififormacija o stališ5ih za nadaljni razvoj geodetske stroke",ki jo je pripravil Geodetski zavod v Ljubljani je napisana kratko in jedrnato in vsebuje vrsto važnih pro= blemov naše stroke. Prav zaradi jedrnatodti je ob površnem branju možno razumeti marsikateri stavek drugače, kot je njegov stvarni namen. To j8 bilo jasno razvidno iz prve sila živahne debate. Ko pa sta predstavnika GZ posamezn~ primere l_)Ojasnila j_n obi,azlož~la namen "Info1;macij", je sekretariat pobudo GZ v cE1lot1 podprl. Sklernl je da bo 1:;na PJ?i~odnj ih sej.~ c~,lot i po~večena ~ro blemom, ki jih vsebuJeJo InformaciJB in poročila drugih geod.organizacij. Odbor je imenoval v fak~ltE"tni svet FAGG ing. Urh Ivan--a. Odbor je pooblastil tov.Senčarja da direktorju ZGU tov.Dimitrije Milači6u ob odhodu v pofoj podari v imenu našega druš:tva knjigo "GorGnjska". Ustanovitj, bo treba tiskovni sklad za relno izhajanje Bil tena p 4o redna seja sekretariata Zveze GIG SRS Seji ki je bila dne 22.2.1966 so razen 12 član0v odbora prisostvovali tudi zastopniki nekaterih geodetskih operativnih institucij~ Iz poročila tov.Gostiča je bilo razvidno, da so pri= prave .za družabni VPČer up•Jkojenih geod.strok()VL1jak?v . zaključene tako, da bomo to akciJo lahko v kratkem izvedli. Med povabljenimi updkojenci je za ta večer veliko zani= manje, saj so bili dosedaj izločeni iz društvenega živ= ljenja. Predvideva se, da bo ta akcija stala okoli 50.000 starih dinarjev. Glede na to, da je v blagajni le nekaj tisoč din je bilo sklenjeno, da povabimo organizacije,ki zaposlujejo geodetske strokovnjake, da objavijo v Biltenu reklamne oglasE•. Tov. Senčar poroča, da je izročil direktorju Zvezne geodetske uprave tov. Dimitrije Milači6u v imenu naše Zveze knjigo "Gorenjska" ob njegovem odhodu v pokoj. Predsednik komisije za kadre ing. Jenko Marjan prnoča o sest~nku v Beogradu dne 27.1.1966 in ki so se ga udeležili predstavniki predsedništva Zveze GIG Jug0slavije ter pred.= stavniki rep.komisij za kadre iD ~olstvo. Sklepi tega ses= tanka so objavljeni v tej številki Biltena. Po teh sklepih je treba seB.tRviti poročilo o stanju 1u problemih kadrov in šolstva v Sloveniji. ~a 08UOVi poročil rep. Zvez GIG bo sestavljen osnovni ref~rat za posvetovanje. tomisija naše Zveze je na svojem sestanku sestavila aaketna vprašanja o kadrih in šolstvu. Anketna vprašanja so bila razposlana ca dvajsetim kolegom, v glavnem vodilnim osebnostim v raz= ličnih geodetskih institucijah. Ank8te, ki bi pritegnila večje število ~lanstva zaradi kratkega roka nis~o mogli izvestL Nato se je razvila pestra' in dolgotrajna debata o postavljenih problemih. Ugotovitve te razprave so upošte= vane v poročilu naše Zveze (glE:j grac.ivo za glavni referat posvetovanja o šolstvu in kadrih v geodetski stroki 1 ki je objavljeno v tej številki). O poročilu komisije, sestavlje= nem iz anketnih odgovorov in razprave na seji bo odbor Zveze sklepal na prihodnji seji. . Sklene se, na bQ predsednik ljubljanske podružnice istočasno tudi član rep.odbora Zveze GIG SlovPnije. UgotDvljewo je; da Statut naše Zveze. še ni dopolnjEln po sklepih skupščine Zveze GIG? Ta donolnila bo izvedel v v s~ .. B "' " nasem cauutu tov. ratkovic. Odbor pJziva ljubljansko podružnico, da pobere za= ostalo članarino in pripadajoči del _odvede rep.Zvezi GIG. - 4 ~ .. 5. redna seja sek.re-~ariata Zveze GIG SRS. Seji, ki je bila 25.3.1966 je prisostvovalo 9 članov. 1 .Tovariški večer za upokoj0ne tovariše je:1 popoln()ma uspel. Stroški so znašali ca SG.000 s.din; od tega so 15.000 S.din plačali prisotni člani odbora. Prepozna je bila naša prošnj8. na :, Kicl:cičev sklad, da bi ta finansiral znanstveno-raziskovalno delo o up0rabi elek= tronskih računalnikov v geoclflziji 1 kar obdeluje ing, Zupan Karel pri Geodetskr,m zavodu v Ljubljani. 2 .O problemih ,, g;::1odetskj_ stroki je (> iJo govori:! že na prajšnjih sejah, uavajamo pa izvleček teh razprav: Zaradi tr~nutnega težkega položaja v naši stroki, bo treba iskati zasilne rešitve, pri čemer pa se ne sme poza= biti na perspektivno rešitev. Zveza se mora npredeliti za potrebo načrtne topografsko•-kata2.tr::_1ke izme.ritve zemljišč v Sloveniji v prihodnjih letih in o drugih perečih vpra= šanjih. ~ačalo, ki ga zagovarjajo celo oekatlrl geodeti, da naj plača geodetski izdelGk tisti) ki ga rabi j8 zelo problematičao iu je vprašaaj0, če je s širšega druŽb6nega ~tRlišča sprejemljivo glede na to, da običajuo geodetski proizvod ne služi samo enemu, temveč več uporabnikom. 1 Povdarjeno je bilo 7 da je tr0ba finančna sredstva zai geodetska dela posebej pla~irati in da tega ne morejo ; opravljati druge st:cok0~ ki vidijo samo svoje potrebe in želijo provizorične geod.etske podJ.oge: ki bodo često slu= Žile samo trenutnim :9of:J:,3b2.l}J_,, Le na ta ne.čin, da bo geo= detska stroka sama pla~lrala potr0bna finančna sredstva, bodo izdelane tak0 geodetske podlogo, ki bodo zadostile optimalne p,)tre be ra zl ičn ih upora hniko":-" Na -ca ns čin bomo zagotovili neodvisE'n polo:'3aj geodetski strokL Ugotovljenn pa je bilo, dc1. ~.al ČP:nu p:cepozno zados= t imo nujne. potrE:be po geodet:::~t:ih podlog'?.ll„ ker ne iz kori s= tirno vseh možnosti, kj_ jih imam0. Fotogrametrični način izmeritve se še vedno prGmalo uporablja~ Zaradi naše po= časnosti se mnogi zat 1:°'kajo t prcv5-zorj.čnim rešitvam - izdelavi s strokovnega sta1išča nedopustuih slabih geod. osnov. ~a takih geodetskih podlogah se čssto projektira. Pri izdela v J. geod. ~Jnd1 og po f,Jtogrametr ič ni metod·i je po= trebno; da so Jc-:•--te i7,c1r:1l1=rne z ,:';ad.ovoJjivu točnostjo, IzraŽE:no jo b:Uo mnenje, det jb potrebr.o 1u• 01diti mes= tne J.zmer~i jih dc,pr;lni_~~ iri. u:0ljavi-EJ- v l~atastru~ Zemlj. katast.er Je potrebn,o bo.LJ c,ekoce vzdrzevat1 kot je bilo to dosedaj. Za večja mesta in • 3selja bo potrebno izdelati kat~ste:r komuri.~1nih n,::lpra~, _U~editi bo potreba evidenco druzbene last111ne" Vsklo.d.1t1 JG po·trebno nekat8ra stična vprašanja urbau is t ične tn geodetsko-katastrske s1 u.ž be. Povdarje:oo je tudi bi},c,, da b~i. obč,inski 9eod0tsko- katastrs'ki upravni orgrrn moral imet:L pregled cez vse geodetsko delo na svojem območju in ta organ naj bi med drugim opravljal tudi inspekcijsko službo,. .... 5 .... Zaradi težkega položaja v katerem je geodetska strok~ je bilo rečeno, naj bi se geodetski odsek ~a Gradbeni teh. šoli v Ljubljani čimprej zaprl •. Potrebno bi bilo rešiti .vprašar'.lje, po kakšni točnosti je potrebno delati v primerih, ko gre za specialne izme= ritve. Ali se je tudi v teh primerih držati naših tehuič= nih pravilnikov ali ue? Zaradi kompliciranosti in obsežnosti problemov geod. stroke se sklene, da se formira posebna komisija, ki :ooj ~i to problematiko obdelala, sestavila posebno poročilo o tem in ga predložila odboru Zvez~ GIG Slovenije. Potem bi skupno za vzeli enotno stal iščB. Ce bo potrE1bno, naj komi= sija anketira čim širši krog geodetskih strokovnjakov in drugih sodelavcev v različnih organizacijah. V to komisijo s o imenovani: ing„Belec Teobald, ing.Rihar Bogdan, ing., Smrekar Marjan, ing. Ulep Franc in Ukmar Zorkb. - '"" .... . Član odbora, ki se je udeležil zasedanja komisije za tisk Zveze GIG Jugoslavije, ki je bila v Zagrebu, poroča o težkem položaj~ Geodetskega lista. ha tem i~sedanju je bilo ugotovljeno, da je zelo malo geodetskih ·strokovnjakov naročenih na Geodetski 'list, posebno porazna je pa ta sli= ka. v naši ·republi_ki. Zato odbor• poziva p0sameznike in us= tanove, naj se naročijo na ta ed.ini strokovni list jugo= slovanskih geodetskih strokovnjakov. ZA VOD Z A UREJAI.'JJE KMETIJS.KIH ZE1V1LJIŠ.Č 1 j u b 1 j a n a ~ H a c q u e t o v a 2 i z v r š u j e vsa geodetska in projektantska dela s področja uizkih in visokih zgradb pri urejanju zelliljišč družbenega sektorja.· SKLEPI sestanka komisije za kadre in šolstvo_ Zve z e G IG Jug o s 1 a v i j e > ki j E' b i 1 2 7 • 1 • 6 6 • v Beogradu in kateremu so prisostvovali predstavniki rep.komisij in predstav~iki p~edsedništva Zveze GIG Jugoslavije. 1 • Koust ituira se komisija za kadre in šolstvo pri Zvezi GIGJ. Za preds~dri.ika je izvoljen Miloš Filipovic, dipl.ing.g~odezije. Clani te komisije so po svojem polo= • žaju predsedniki-rep.komisij ZGIG. Našo Zvezn zastopa Marjan Jenko,dipl.ing.geodezije. 2. V drugi-polovici marca 1966 bo organizirano po= svetovanje o kadrih in šolstvu. Razen ·predE\ta'{nikov Zveze GIG bi1do na posvE:itovanjE:J povablj<:D.l t1?,di predstav= niki šolskih ustanov, kakor tudi predstavniki organov in organizacij, ki so zaiat~resirane za geodetski kader. 3. Komisije za kadre in šolstvo rep.Zvez GIG morajo zbrati in analizirati podatke o stanju kadrov in profilu geodetskega strokovnjaka, o potrebah po geodEtskih strok. tako glede števila in· kvalifik~oije, o tem ali so geod. šole in fakultote našle svoje pravo mesto v sistemu šol= stva iri ali je bil vpliv geodetske operativ0 na razvoj šolstva zadosten, o finansiranju geodetskega š0lstva (stanje in predlog), o izre.dnem študiju, o sprejemanju diplomiranih študehtov in dijakov v dPlovne organizacije o na~inu polaganja strok0vnih izpitov in o njihovi po= ' trebi ter o drugem. Te podatke posameznih republik bo p0trebovala Zveza GIGJ za sestavd osnovnega referata za posvetovanje. · 4. Zvezi GIGJ je treba sporočiti imena organov in organizacij, ki jih bo treba povabiti na posvt=>tovanjE,. 5. Priporoča se, da posamez.c.e rElp. Zveze GIG pri~ pravijo o teh vpra~anjih koreferate. Gre.divo za glavni ref8rat posvE,tovanja o šolstvu v good. stroki (prispe Vt.~k Z voze GIG Slovenije) A 1. Evid0nc0 o k~d~ih vodi Geodetska uprava SRS. Pr00Pj dobro podatke ima za stanje konc0m leta 1964 (glej Bilten ZGIG št. 1/1965, članE k ing. Ko bil ice 11 G00 dot s ki ke dri 11 ). Te podatke smo d~lno doplonili tako, da ustrezajo stanju ob koncu lsta 1965. ~tcvilo aktiv.g~od.strok, v SRS 1964 1965 % s k u p n o dipl.ini.g0odezije geodetov ali inž.goodozije g0ometrov dipl.inž.komunalne tGhnik0 485 107 16 362 4 500 110 14 376 11. 100 22 3 75 Pri razdelitii po izobrazbi niso upoštevani tisti stro: kovnjaki, ki sp po upravni poti pridobili vi~ji strokovni naziv; toh jo preko 25. Polog zgoraj navedenih imamo ŠG 180 - 190 strokovnjakov, ki so zaposloni na negendotskih področjih in takih, ki AO dovršili geod8tsko ~olsnjc v Slov8niji 1 pa so s0 zaposlili bodisi v drugih republikEih, bodisi v inozE':mstvu, ali nada= ljn najvažnejših pogojev za kvc:litE·tri kadra vsoh pro= filov je strokovno izobraževanje ua delovnem mestu. Pri do= bri organizaciji bi bilo šolstvo razbremenjene in bi uspeš= neje opr•a.vljalo svojo' glavno na,logo, to je dajBnj(j so'lidnih splošnih iu strokovnih osnov. Zal ugotavljamo, da so bili primeri izobiaž6vanja La d~lovoem mestu dcsedaj redki iD bolj kampamjskega zna5aj~. 3.) V SRS imamo eno geod. strokovno šolo (geod.odsek pri Gradbeni srednji šoli v Ljubljani) in geodetsko - komu= nalni oddelAk na fakulteti AGG. Srednjašola ima sicer dobor učni kader, j(" pa slabo opremljena. V-prvi letnik so je zadnja leta vpisoValn po 30 dijak02J., 0d katerih pa je: zoln mal0 tPkih, ki:so se sami odločili z21 geod.stroko; r:stali pristanejo na good.odsoku ~ctom, ko niso sprejeti ali ne uspejo na drugih odsokih in solAh. Zato jG mGd dijaki 10 malo kvalitetnih elomontov in male pravogA vssolja do strnko, lc'tr so seveds občuti pri tistih 20 - 25 dip1onl8ntih, ki jih šnla lotnF.l da. V prihodnjo je pričakovati padec števila dijakov. · Majhno - in še upadaj0čo - .štuvil") študentov jo eden najresnejših problem0v geod,komu112lnegs oddelka FAGG~ Tudi tu je kvalitativni nivo slušateljev v povprečju nizek~ iz podobnih vzrokov kot v srednji Šoli. V prvih letnikih imamo p~~prečno PS .15 6fektivni~ št1:1dentov, zarsdi fJStTejšega štu= d1Jskega rez1ma pa se to stt_v:ilo v drugem letniku zelo skrči· tretjega letnika pa letos nii'ker ni nihče opravil vseh iz= ' pit,JV in vaj, kot zahttVP,jo studijski pr)gnji. · .· Eden od nadaljnih V'.3r.0kciv za nizek riivri znRnjA tRlrn študentov kot ~ijaknv strok~Šol je v preslabi selekciji ki jo ~prAvi~a o~n• JDB ~ola oz. ~imnazija, dočim imajn štu!enti - geometri naJvec tezav zaradi prehoda 0d mehaničnega sred= nje šolskega na samostojni in poglobljeni visr. knšolski študij. Komunalna smer študija je bi1s uvedene letr=i 1957 /58. V začetku precejšni delež good.predmetov v tej smeri študija SE) je po r2zn'1h spremembah učnega nRčrta ~elo zmacjš2l . dokler ni bila v le'tu 19t>3/64 izvEJdena združiti;;v geoq.0tske in'komu= nalnB _ 13meri. _Po novem ušnt::.:m uašrtu .ic1 študij sk~pt:D prva tri. leta in S( diferencira sels v cstrtsm letniku, Jtudij je sto= ._ 11 .... pE;Djski. Razlike, med diplorn1:nti č-)DC in druge smeri ne bo to;::: likšua da ne bi bil primcrca zanju isti .l.1fiSlov "komunalno..,._ J • ( • ' • ) • v • 11 D , k 1 Sv - 11 g .. O d r t II geodetski d1plom1ran1. 1nz0n1r •. eJans-o pos u ~ u d .. oa ·50% gvodets_kih in 5Ufo konnuwl1;.ib ·prodn1-.;tov, "kon:um ..:loo11 pa ca 33%g8c,dctskih in 67%komur„2lr,ih prcdmot~v (t? Je: ~(;iste., senitEHJ:18 in splošrrn ~idrot,c h,;,1ika? urbc1utst ično in_ r<::igionalno plenir·s.nj o 1 komunalno . gos:ir1 da]: st vo it dQ ) O~o ji bo d~ . lc1hl~o . pridobili pnivico proJtkt1rc1nJa Y pr dVS<'lll iz podrocJ8 nizkih zgrc1 db Q • "' • d t k . ,,,, 1. t 1 . . . . Formalno 1mc=itc1 J1č1s1 gs0 f, s 1. so 1 zago ov_ JODO SVF)J8 me sto v ok:v iru sr i.dnj i:1 s trr:i kr; vnih šc11. GZ, -uni ve• rzo. Vonda r, glada~1c s lrndrr)vskoga stBliŠča in· s stališča rnzvnja ·str0kc 5 je potrob2 pc srodnji šcli vcdn0 manj upravičena, vsaj pri sedanji splošno veljavni shemi šolanja - 8 lot osnnvnc 13010 + 4 lota str0k0vnc šole. N0katori so zs prohnd na 3. lPtno strok0vnc šolr po prodhodno opravljenih dveh razre1ih s0danje ginm.8zije" Tn jt nodvr,mrw pam8tUri zBmisal, ki bi dviguil8 nivo naš0g2 srudnjoga kadra, a je v bssbglasju s sedanjim ~~lskim sist,rJmomy Za to se bclj nagiban1 n k prt1hr:,du na Višje str0kovno ijolstvo in to v obliki samostojne. prve stopnje pri fakultetL ,Jtudij bi obstJgr,1 pole~g U1:.' kateTih riujno potrebnih d0polnitov sploŠbLga ~nauja prodvsom strokovno predmete, nebbremonjene s te.arijo,· t0da k:=iTakterizil'2ne z intenzivnim praktičnim po== ukom. Abslvent take ~.stopnje bi moral biti tudi dovolj raz;::: glcc! .. 2.i:-1. v surodnih tehničnih strokah in bi mcr8l imeti 2 moscca dobre počitniško prakse. Za &iplnmBute II.stnpnjc pa predla= gamoJ naj študirajo 8 ali 9 semestrov po u~nom načrtu, ki bi 1;>il VSE:binsko podoben S(,.>danjeqm (izboljš2v0 bnd.n vs0kc1kcr tu= di potrGbne), formalno pa brez stopnje, to jo knntinuiran. Prl S(;:danjcm sto:penjskc=:'.1" l'.lc":Č.inu štucl.ijs pride namreč do ŠkGd= ljivoga drobJ..j1;;J1J2 st:rok0vnih predmetov nn I.in IIo stopnjo ii1 do pr0.rwtrpE1nosti s splošnimi predmeti, zFiradi česar trpi strokovna stran. Možnost avtomatičnegFi prehoda v II.stopnjo pb opravljtnih izpitih in vajeh I.stcpnjo izkoristijo prak;::: tično vsi slušatelji :ix ... ostar.c tsk stcpt.UjRki študij_ broz svojoga prvota2ga smi~la. Po gornjGm pr~dlogu pa bi bil pr8= hod iz zaključurrn Lstp. na II.stop. možon lG preko -.difcre.n;::: čnih izpitov. Dobro organizirana gGodst• ka služba bi lahko z razpisi in štipondijami ustv8Tila primarno zanimanj0 za J.sta študij 1 saj bi ~Rk tip strokovnj~ka zelo potrebovala. V kolikor bi so v bodo6nosti ad kjerkoli sprožila rRz== prav2, o 1?-c:?al~DCJrn obstoj_\1 ~c,r;dn~s~oga viso~n~olsbigR študija V SlOV(DlJlr JG Zv0zR GlG z0 sodBJ na stališcu, da bi povzro== čila stroki ukinit0v tnga študija nopnpravljivo škoao; zato podpira obstoj gE)0d.~kc,nmw=ilnoga 0ddclka FAGG in m8ni da jo treba temu oddelku odločno. pc1m9gati v te~avah ki jih imR ,, . " v. ta n:=:m0n lv p·~itrc:)bne vse drt1.gačna pr:vr,zAvs. kot dnsloj med solstvcm 1 upr8vnn službo, opcrst:Lvo i.n našo strnk0vno zv<::1 zc,. Te p0vozPVE\ je .bila d1:'l d,?incs šibka; bila jo prr:1puščena osGbrnm zv1c7,c1m in dobr·j_ vo1jL Naj navedomo 11;:, .rn.·k::ij F)blik povezave: iE kcristnuga modsebojn0g2_ vpliva; ~olstvo na~ za~le~ujo ~spehc diplomantnv v praksi; solstv~ DBJ ~r1reJavobs2suc strokovn0 sominc1rje, operat~va n2 J cmog•')cs s~udf;Utom ustrf:zno pc'Č itniškn pr 8 kso ~ OJ?S~2c_1ve n~J ?l\d,9 D8. sclstvo :;porspoktivnf'.' in ne le s sta; lisca Jastn:th ~ccz,av, , - n-:1j postanejo bolj pristni in k0nstruktivni odnosi. med šolstvom in G00d0tsko uprBV8 ter Zvozn GIG. Vlcsga zGiG j(· lahln {jE: tem dclik2tncm p0dr,,čju izrE'd= ne~a pomerw. Se boljše rczultat0 bi d2cla dcj8VJ.1r:-,st nck:G"1ga visjega strokovnega krnrdin?cijsk~ga ~rganP (sv0ts), v k~= likor bi bil ta res aktiven is vrlivEn. 4.) FioBocirooj~ gccdotskug~ ~~lstva jr bil0 d0slej zaradi n~stabilnc mat\,.rialnc baze DCZPdnstnr in 00lr malo= marno. Pcscbnc se tri odraifa .DF. nprfmi šr,l. Ker je- š,-1stvo dolgoročna irJvcsticija, trpi. s tem strckc:, tudi dolgcročno škodo. DaDc s j" jasrio, d2 gLodc tskcg:a šolstva U\,.• nwru jo vzdrŽ0= vati Liti guod.orgauizacijc·, ruti dr~avr.tE, upr2:va (občine, ropublika). Os~ut~k hovwgs zakoua predvidLva kot glavni vir za finauciranj~ vsega šolstva posebon prisp0vtk iz osubnih dohodkov. Ta vir bG vsLkakor b0lj stslfn kot dosedanji; vendar se pa mnogi sprr:išuj:jo ali j,~ ...... vpos,_brw za visokn šolstv0 ...... ta način v nsčclu primcn.;n. Cc že gl(,d2,mo na Šol= stvn kot na dolgoročnr:" iuvc:sticijn, p0tc1m gs· moram0 tudi fin-=:ncir2ti takn, k0t se: finB.ncirsj0 V8.Žnc inv,,stioijo, ki so širšogt1 P"ffi('D2 za vso družbo - Erngažiran n8j b0 tGrcj dol0čcrl d1;.l Q.Q.lrlf:!:IIill.ih dnh0dkl)v _v pnlitičnn ...... tcrit"rislnih 0notah - n0 lo osebni dnh0dki. 5.) VprnŠE1njc izr0dnog2. ~tudi,'ja se pnstavljs prodvscm na vi Šj ih in n2 v isn kih Š0lah. Tudi na ne šem ,gc,r,d. -knmunal. 0ddelku imomc izredne študente, vendar jo zsnimanj6 za iz= rodni študij zsdnjs leta v upadanju. V letu 1960/61 je, pro= ce j iz rudnih študc ntov zač'-10 s študijem, v: udar ni še .ilihč0 (kolikor r:.am j c z112,no) dG sugt 1 diplr111w vsaj I. stnpnjo. Velika vt::čir.if: km2lu odpadL~, ostEli pa neprcduje:jr, skr8jnn počt1si. PcdobL.c je tudi s štud'-nti, ki so prišli iz višjih ŠJl k u~m študirat na II.stopDji. Izkušr..jB kaže, da ju izrcdLi študij - prs,bcn v nP.Ši stroki - k0mE,j n10g1.1č. I~c more:: biti mas0vcn; zmnrcjn gr lr redki res nadarjeni ia izr,dno vztrajni pns0mczniki. Za tak~ naj ga f1:1kultota šr ne.pruj fnrmalnr 0mr"'.gc:č8. V p0štciv pri= dtc.,j0 sam,:, 2bs0lvcnti srl:dnjo oz. višjo grnds,tskc Šnl(' pn · možnosti s prakse, kor sdinn takim se lahkr prizr.;Fjn dnln~ č~Di.., 012,jšavo ir; nclrnt1 rc- VRjE:' li'=ihk:0 p0dajBjC' b0lj struj ,n,,. Pravilorrn= pa r ... sj izr(::dni štud :ntjc izpr,lcjuj;:: j0 iste: zahtevo pc zna~ju kct redni. FinaD.ciranjc izrc,dccga študij8 n,, mnr. biti probhm ob tako rE:dkih uspešnih prim,.rih, SE1 j potLm tudi orgar.1.izaci= js študija 11c pr,..:·stc=1vlja vidne 0bn..m, uitv(. zc::. fakultc.to. 1~c izključuj-:;mc pa ill'.)Žt,c:sti ustrc,z.w.-.:,ga prispvvka zaint•~rcsirano d~lovLc organizEcij~ ali c~lc posam~znikov - po vzgl0du drugih s.trok. 6.,) Zanimeujc. zs strokovne: izpite j-, pri .c..as padlo r.1.a. minimum. Strokovni izpit j,: obvezen s;c.mo še ZE, usluŽb(:-ncc, ki sn zaposleni v občitiski ali rtpubliški upravi. . .Krivdo za t::, stAnjc pripisujemo med drugim tudi D8pa= kam, ki jih je žal zagr~Šila naša stroka: nPustrozcn pr2viluik o p012ganju strokovnih izpitov zaradi b=itGrEga sn ti izpiti „bčutun težji krit v drugih stfokah; . - nourujcnG in zanemarjeno vprsšanjc pc,nblastil, za kBtora je osnova str0k~vni izpit, - pr, majh;:rn nrntori2lr:..2 stimulacijs - razlika v pleči mod pripravnikom iL strokovnjaknm z izpit~m. Mu1.:nja sme, da s0 strok'.Jvui izpiti pctr,,bni in koristni io da si je tr0ba prizadovati, da jim p~vrncmn v0ljGv0. V tem srni.slu prodlage.mc: potreben bo ncv prsvilnik, v k8t,•rcm naj odpad•~ jo nc.·urcsLi-člj ivo ZE:ht,vc glcd~ vsestranske: prF1ks1., v pripravDiŠki dcbi; odpadu naj praktična oal0ga v dnsodanji obliki, ki jo prc·huda obrono.ait,v Z8 kPr:didcttR in zc1 nj,cg0v0 d.:..l0vD,J orgeLizacijo, mgnjka pa Drava. knntr0la sBnv·,st"jnr,sti ajGDG izvtdb8; kandidat naj bi v strnk 0 v• rm d0lu izpita opravil širok zagovsr pr~dlnžcnih del iz svnjo prakse, pri čcnw;r bedo imeli izpraševalci dn.volj mr,ŽGosti, da ugr.t 0 vijr stopnjo lrnr„didatcvc str,-:--kovn" usB0snbljC:nr..,sti. Strnknvni iz= piti z2 i.cžcnirjc in ZA dipl. inzcnirjc nr.1j br-:-dn na ustrcznn višjem nivoju, a tudi s pr:-vdsrkom rn:: praksi. Razen ti.ga mnra vs~bina strckovGcga izpita bolj ustrezati širini profila, kakršnega ustvarja šola. {SGdaj jL om8jcna oa klasično goo= d('.,zijo). Strokovni izJ;;it naj post2,rJ.\;.; splošr:.a zakousko obvez= nest vs~h kadrov. S predpisi jL tr0ba urvditi področj0 pooblastil. Goo= dcts~i strokovnjak naj pridobi s strok0vnim izpitom pravico projektiranja in mo.mcstojnc•ga izv2janja določenih del ter podpisovanja odgovarjajočih končnih izdelkov. Vsekakor bo treba poskrbeti, da b0do dipl8manti geodc,tslrn ~ komunalncig8 oddolka dcsegli ponblaščcn0 pravico pr0j0ktiranja iz tistih "lomun8lnih" panog, ZP katc·re sn uspn-snbljcni v Ollčiki mori kot n.pr. gradbeniki in d•r.soči sprc,mcmbo zastar0lih prodpi= s0v, k.i dajcjn. grRdb,niksrn iri arhitt ktnm pr1:ivic0 izvajRnja gcr-dctskih del J č cpra v j c: g·;'.rdcz ija v njih učnc:::m nr č;rtu: dri= col8. stranski prt'.dmet (na ljubljc1oski Eirhitckturi splAh od= prc1vljcn). Pr0bl~mBtika str0k~vnih izpitnv in p~nblestil jo nd= visna t0rej - kot vidim~ - predvsem 0d dela na ustrezni za= kbnadaji; tsga dela ne bo malr-in no bo lahko. Obžalujom~ d . t d V• • ' a Ju o po rc.cJe zan,,marJcnn v nnvom temeljnem zak'1nu r, izmerit vi zcmlj išč i..--1 zcmlj iškem katastru. . - 14 ~ A. ) P0.ročilo 0 izmcritvi zemljišč v letu 1965 tE=,r pr':'blsmatika te- izmcritve l~a p0dr0čju SlcV','Dijc sn bila v l;'tu 1965 npravljona dr,ila pri iznwritvi zc,mljišč (trir-ingulacija, nivclme,n, iz:::: mc0 ra ir, r,:,prr:dukcija 11AČrtcv ter ksrt), ki s•-:- df".tajln0jE, navcdG'l18. v tabeli št.l. V tem prcglc;clu s0 dela prikazana loč,::n" ZP p(''S8mczns morila ir.;. gL:do na tr. ali jo dclf".'l lrnn= čanc DA tcrt'nu (T) rzirnma v pisarni (P); lr>Č,'ll0 j8 podan tudi obseg rtambulacij2 obstnjcčih riačrt~v, doblj2nih na podlagi numcr ičuc izmerit V8. _ Bistvc~a z0ačiln0st del na izmeritvi zemljišč, ki s0 jo ,')pravl jalc različno gcod.d-- lnvr • ._;' orgauiz8cijc šir0m SRS Slo~"rrij~ v ~<;;,·tu 1965 _j~ v tE:ml da so se ts ~0la vršila na vE::lik0m stt·:vilu d(lalisc, kar se p;;s-~bnc Vc:lJ2. ze t('\pr:igraf:::: skc - katastrsko izm~ritov, za t0p0grfifska marj0nj2. vs~gs detajla brez p0snstih clcmcntriv kstastra (t::'hničnc iznK'rG), mGrjcnja s spocijelno vs~binr up0dabljanja t~rsna t~r izdnla= va 0SilOVOL državne karte 1:5coo in 1:10.coo, k0t je t0 raz= vidno iz tab6lC št.2. V tej t2bcli je za vsake• m'."·riln p,,..,da= r...a .pnvršina v hektarjih s Št(vil~m l0čcni~ d0lališč, pri čemer pa fOsamozna dela nisr l0čcna·, če s~ 7pr2vljene sam• tl;runska ali samo pisarniška dclDi 0zirrma nbnje. V z v c z i z gn r n j im pr c gl c d n m (ta b • 2 ) j c trs ba pn v dar iti , da je obscŽLejšo ~dilio tcrsnskc 1~ pissrniško del0 za top.- katastrske izmvrc l:500G lJ.& Kcč(;vskc:m, od tch, .. :i.ičuih izmer pa izdelave načrtov l:2GGO oz.1:25uo pc fotcgram8tričn1 me= todi za mGsta Krauj, lliaribor i~ LjubljaDn tor izdelava cs= nov.uc drž. kB rte 1: 5000 c bmoč ja Kora škc ir... Gor\:.,nj skc ir... 1:10.0GO območja Tr0~vcga. Vsa ost&la dclelišča pa so zulo majhna. Glavni vzrok, da se 08 0pravljajn moritve vcčjoga ob:::: soga je p0maujkanjc finančnih srrdstcv, bndisi v nbčini, bn= disi v republiki„ Pri tem je treba vcd.:-ti tudi to, da sn take izmtritvc rwrcjc•ncc v glavnem samn za tr-'nutno pntrcbc, prnavadi samo cnog9 int :-rcscnta in da S(• k!=ij hitr0 pnkažcjr; p--"slcidicc tak,,ga krAtlnvidnngA planirAnja . .Nav::d,n0 vnlja p0sc-b,~j za tnp .-katRstrskn rm: ri tc,v zc mlj išč. oE, mnr:•gc bolj p~,rElzna je slika '"' t, hničnib izmerah in merjenjih s spccialon vscbinn. V~čina tEtkib izmer ne zajema katastrskega stanja. Tako izmere S'! v glavrYm namenjeno za urbanističn, prc,jcktirElnju. Pri tem narnčniki takih pomanj= kljivih del DC p·:-imislijc ria to) da jim b0, pri realizaciji urba~1istič110ga prnj1;:1kta nujuo pstrc,bnc:-i tudi lastninsko ~ pravnn staLje i~ da bnd8 zaradi toga im(li kasneje precej več probl0m0v, knt sicer, ČS bi se prvstoa izm0ra dnprlnila tudi s katastrsko VS;,,;binr:. Cost0 so v takih primerih zatc,kaj(l k ncstr,Jke, vr, im rcš i tvarn pri prc;nosu n z. izva jE1 nj u pr0 jr kta kar ne tnc)rc. biti npravičljive: zlesti, ker sn take rr šitvo ' 0bičajnc tudi dražjo. l~o zadDj i vzr0k takim majhnim in nc:p 0 p0lnim izmeram js tudi ncpravočasn,· planiranje pctrcb pn gr,ndr:,tskib pndln:::: gah h. ner0čE1r:;.jc teh del. Rcdnn se d0gRja da ž,.~0lij0 dnbiti v '1. v t k t v ; nai1 OCLlKl Lacr oz. ar 0 v Dcm0g0 cc kratkrm r0ku. Nisn ,..isam:::: Tabela št. 1 Zap. me:rska št. Vrsta dela enota Kolicin:1 1 Triangulacija - ter. delo t.točka 4o3 pis •. delo t.točka 41'.? 2 Nivelma..~-ter.delo reper 1181 ;, H ;, km 261 It pis.delo km 261 ------- l:5CO ' -- _.. fj1 p 3 Topografsko-kat.iz- 362 276 meritev z izdelavo ha plastnic 4 Topogr.katoizrn.eritev 1 brez izdel.plastnic ha - - i 1 5 Topogr.merjenj2, vsega j det.brez elementov kat. telm.izmero, hc1. - - 6 Izdelava OSJ.1~drž.karte ha· - - 7 Merjenja s spec. vse- 1 bino upodabljanja ter.: specialna izmeritev ha 234 .3 5,; ! 8 Reprodukcija topogr. 1 ha - - 1 l kat .načrtov št.l. 1 1 1 , 9 Reprodukcija osn.drž. ha - - karte št.l. lo Reprodukcija Špecial- ha - - nih topogr. načrtov št.l. 11 Reprodukcija kat. na- ha - l -Črtov graf. i~nere št .l. j l 1:2880 ! i l 1 1 1 ' 1 Detajlnejši opis Postavitev trig. računanje koordi vzidava reperjev niveliranje vlal, rafamanj e višin 1:1000 1:200( 1:250( dela ------ .-~--·----- točk z opazovanji nat preciznega in tebničnega nivelmana ov preciznega in tehničnega nivelmmia in 1:5000 1:500 1:1000 T p ~--- re~perjev preciznega nivelmana ,_P , T l,l0.000 M~ ReambUlaciJa p J P T 11? T P ! 473 1295 "" - - 394 372 - - 32S 319 - 4o4 24 - - 1 - 1 - 1 i - - 1 1 - - 1695 - 458 - - - - 9167 458 7206 86 3375 lo 6653 51 'l 331 2193 -" 9630 1, - - 22o3o - 610 4 22950 34 - - 1 1 - - - - 2669 Jo34 - - - - 3587 3587 - - - - 53 53 8800 9960 - - - - 1 - - - - 317 317 - l - - - - - - - l - - - - i - Jooo - 1 - l - - 1 l l 1 l - - - - 1 - - 1 1 l 1 l Tabela št. 2 1 --·-- ---··-·----·---y:-500 ____ - --...--- ·r:1.06O-- -~l :·2000' 1-:2500 1: 5000 1 T:-10. 00-0 l 1eambulaoi -i a -\ ~::· Vrste _ _:_zrneritve -p~~;1,i:-li~-.-del.- -p-~-n;i~-1 -it.-a-;;1 povr{.- r-del površ. -šC:-del~-p;v·r:š~-it·:-c1e,~l -raz:_!cn,1;:e:c~-:~ j ' J j pOV.Lo. st.cL~. ~--------~---- -------- -----·----··----·---- ------- ---- - -------i------- ·-· ----- -- i~·-- - - ---- ---- --- ----- - l To~1c6 rafs~::o-l~0,ta.strs~:a lj 1 ! i I l '. 1 2 3 4 izrael'itov 39~- h::,, lo 1 1432 h2 18 1 12943 ha/ 2 1 - l - i Tel-m.icne izn1ei--·e l'fierj enj a s špeci.aL1.0 vsebino 0sn. d:cžavna l~artC!. n 399 hd 7 1 8 ! lo822 hal 9 541 h2 1 i 1 - 1 1 1 1 4J: ha 6 . 458 ha 2 - 1 - ! - l - 1 1 1 ' ll - -11 - - '35530 ha ! lo I S96o l 2 ' : 1 1 1 1 l 2o5o ha 9 1 53 ha l 317 ha 2 l , 1 1 : i 1 _______ 1 ______ _! ~- 1 _______ L ___ j ______ .l _________ _ lj0:n:i primeri, kc, naročajo geod. pndlrgn iz sredstev, ki Sr" 0dcbrsna za izvajanje gotovega pr0j~kta, ki naj bi bil pa= r0jon na načrtu oz. lrnrti, ki je še ni. Tski načrti in kar= to so pomanjklj ivc take,, d2. če ste. narnč;::;.iku samemu ne ustre= za jo. PC: vsc;m tGm ni čudn-:1, če j(:, L~tv vilr nc-p·,prlnih izmer tako veliko. Gccdctska uprave j0 stremela zs tom, da se take izmerc·apravijc s pnpclD0 vsebino, kar j0 skušala dos8Či pri naročnikih izmer, bodisi z intcrvutcijo pri ~jih samih ali pa z c~ganizi~anjom širšj~ pc~vstcvanj, ~~ kat0r0 smo ~abili vse za1nter8s1r.s,uc faktorJo. L.al pa to nase pcsrt,dDvar.:.JC muogokrat 11i bilo uspeš.Go. Z .uovim Tcmc,ljL,im zak.-H.Ldrn o iz:= ffWritvi Z8mljišč J.r.J. z0mljišksm katastru (Ur.list SFRJ 15/65) je upravi sicor dana možnost, da od izvajalca zahteva raz= širitE:v izmerit ve P r::1zvidna d0kajš11a rszno= Vrstnost crganizacijo :..,bčinskih got:'dctslw ~- kat:=istrskib crganrv, za kat0rn p~ našem mišlenju ni npr2vičljiv0 pntrc:1bc kBkor tudi ne 0bj~'ktivnih p'."'gojcv. Enakn k0t 1964.lcta jt uprava tudi v prrtcklem lotu prip~r0čala občinskim skup~činam samn dve vrsti nrg2nizacijskih rblik Gbčinskih.upr2vnih nrgan0v pristnjnih za g0°d.- katastrskc zadcv8 in to: b=i.tastrski ur8d in. upr2vni zavrd zs izmere- in katsstcr z, mlj išč (t„ jo z2v0d k",t p0scb.ui uprs.vni orgsn z nntrsnjri s8m0stC'jnristjr, izdvo j0n iz dslovnc skupnosti občinske upravo). Prvo'oblikn (katastrski un:d) jJ uprc1va priporoč2.la za rrnc občinske g~od.-kat.crgane, ki poslujsjo z2 območje ene občine in katerih sist--.,rniz2.cija nt. pres0:ga 6 dt:lovnih mest, med= tGm ko j0 drugo obliko (uprevni zavod) ~riporočala za m<::,do bč inske orga.ns s luž bG ir.. za o sta le: vuč jo organe: z v1;;,č kot 6 sist0mizirauimi dclov.uimt mesti. - 19 - C.) Analiza stanja iu dela katastrskih uradov tor zavodov za izmero in katastci z~mljišč Analiza uspoha v delu katas~1:skih u~E,dov - ~av~dov v letu 1965 izkazuj~, v rop. P')Vprcc JU doloccno zvocanJ c 1cth01 naloge občinskih g8cd.~katastrskih organov. To p0vc= čanjc na področju gHOd.-t( hn.ične; dejavnosti v zvc,zi z ro= ševanjem vlog o spremembah na zemljiščih znaša 16% v pri= rncrjavi z letom 19b4, nwdtu~,,,ko so SE:i dela p~i i~va • 2nju _ spromcmb v kat~oporatu ~man~sala ~a 17% ~ pr~merJav1 zlo- tom 1964. OmenJons anal1z2 izkazuJo, da JO biln gcncl.-t0h. delo v zvezi z roŠ•i,vanjcm vlog C' spromcmbah na zomlj išču v celoti 0pravljc·na in dR jo izvršeno tudi ~0 22% naloge za lGtC' 1965. Za razum0:venjo tegc1 pr:datka je p1;trcbnf'l navosti, da so vloge o sprc@E:·mbah na zcmlj išču, ki sr:: bile vl0žom,· po l.maju 1965, računajo kot m=ilcga za leto 1966. Izvršitov določenega dola nalcige za loto 1966 v letu 1965 kaže, da so stalno skrajšuje potrebni čas za rošovauje vlog o spremom= bah llA zemljišču in da bodo objektivni pogoji v Sl0vflniji za'htt)Vali proloŽitcv roka, do kat,:•roga SG vložene prijave računfljO kot naloga tckočoga lota. lvionimo, da bi bil.".'l p0= trebrw določiti, da morajo biti vse vloge o spromembeh na zemljišču vložene dol.avgusta, rošone v t2kočrm letu. Opravljsno delo pri izpeljavi spromcmb v k8tastr. • pe= ratu (d1.:'lo bi SG m0ral0 ko11čati d0 15.2.1966) no zad0vnlju= jG, saj jG izpeljava krnčana Šele za 68% nbčin prvpre~nn, mudt0m ko j6 iz izkazanega uspeha p0 krtastr.urcidih - z2vn= dih razvidno, da bo komaj 55% nr2:dov - zc1vndov knnčAln iz= vcdbo spri;;,mumb v prodpisanEm rn~u. Vzrnkec: za zakasnitev toh d0l moramo iskn.ti v drugih r::bsc2nib nalr:gcih, ki se jih imoli katastr.uradi - zavc,di v lftu 1965, kot wo. prim<::ir izračun novega katastrskega dohodka zs ca 4,500.000 parcel, izločanje parcel po posameznih prrizvodoih okoliših in sestava obsežnih statističnih podatkov po kulturah in razn.1dih, ločeno po soktorjih lastništva in po proizvodnih okoliših. Po vrstah dejavnosti jt.:; gt-)Od.katastr. služba v občinah SRS v letu 1965 izvršila naslednje: l.) Goodvtsko ~ tohničLo dolo v zv0zi z rcševanjom vlog o spremembah na zcmlj~šču: a) Na t0renu jE: biln obdelano 1.3.543 prijav '(10% v0č k0t v letu 1964),ki se.vsebovalo: ._7.678 prim0rov d,:litcv parcel s 33.074 parec:lami na 10.909 ha. Od trga j0 bilo nbdelann na družbenem sok;;:: trrju lastništva 2284 primorov z 12.757 pare0lt=1mi na pnvršini 4.124 ha, · -1.889 prim0r0v spremomb kultur z moritvijn s 6.576 pare. na 2.863 ha. Od tc-.ga ~dpado na družb..-ni sckt„r lastništ1:a 102 primora s 534 pare. ne 446 ha, -4.356 pr1mcr0v sprememb kultur br0z meritve z 8.879 pare. na 3.143 ha. ~1.814 primerov snemanja zgradb z cdmcritvij~ 3.400 zgradb. Od tega odpade za družbr:,ni sc·ktor 45.3 pri= merov: s 1.126 2gr8dbami. -pos.0.1:,to j(J bilo 202,4 km dc-lžin.objck:tnv (ec'st,k2nal.) - 20 - Skupnn je) bilo 0bravLLBVAD"' DP tcrr::nu 15.779 primcr0v s 54.429 parcelami na 18.729 ha. PG št0vilu 0bravnav2nih primerov, parcel in ha jt bila knličin2 izvr~sn~ga dola v l(tu 1965 v glav.w,im (:;Daka kcličini izvršvnc·g2. dh2,n0grafsko obdelan katastr.op\:.rat :Za 310 kat.0bčin s 427.558 parcelsrr:i v vrodnnsti lt> miljonnv din. Skupno z rep. Zevodnm za statistikn je izdann občinskim skupš~inam prip0r0~il0, da so m0drrnizacija p0sl0vanja in mPhanograf. obdelava pndetk~v nadaljuje. Skupščine ,::,bčin Zalec, Sevnica, Krškr:, Ptuj, Crljo, Maribnr-C~.,nt--:r in Marib0r-Tabc:r S8 za 0bn 1"'vc in nF'd0rn±za= cijo pnsl0vabja nbčinskih g2ndotskih nrgannv iz svnjih srodst8v abnnvilc katastr.npcrat pr mchanngraf.pnstopku za 310 kat.~bčin s 427-558 parcjlami v vrcdn0sti lt> milj.din. z. obnc,v0 in modernizacije, k:atastr.0pt.rsta smo v SR Slr:iv, . .nij i prič( li. -,.9,62, ob lrnncu leta 1965 pa je- bil nbne;v= lj0n cp0rat za 8_( katastr.rb6in s 1,522.494 parcelami, kar predstavlja 1/3 c\;l0tncg2 katastr.0pcrata v Slnvriniji. Stroški izdolavc sG od prvctcih 3O.-din nd parcele narasli na 38.-din v lC'tu 1965, kar c,dgrvarja naraščanju ~troškov v drugih d0jsvnnstih. V primorjavi s stroški klasičn;- obnovo kat. 0 porRta sr; stroški mchsm:grafsko nbnr,vo Z?, 50% manjši. Dnscdanje iz= kušnjc so tudi pckazalc, da je z mnd;-rnizacijr-, .ka.t.0pcra.ta razen izd~lavaih strnškrv mržnr zmanjšc1ti tudi št~vilr kat. r1::,:for0ntov pri občinskih gccd.nrganih Df:1j11rnnj Z8 l/3. Skup= ŠČiLc cbčiu Krške•, l\J0vn mesto, Ptuj in Trbnjt', za katerih 0bmcčjc je kat.oporat v celoti izdolan po sist0mu luknjanih lrnrtic, se že: izvršile popravo sist,:mizacijo dr·lovnih m0st iw jih zmanjšalG za 1 ~ 2 ket~r,:.fc0,rcnta bruz strehu, da bo zaradi tega zast&jala izpeljava sprcmsmb v kat. • pdratu ki ss ravno teko izvaja po mLhanografsk~m postopku.. ' Pobuda, ki jo jo dala G0odvtska uprava ·1962 leta s študijsko obdelavo iu pripravo osnovG za uv0dbo mode;rnizacije pri izd1:,lavi i.!J. vzdr~E..:va.uju Z1;_mlj'iškL.ga kc1tasti·a, jt- omdgo= čila hitr2jšo obnovo kat.opcrataJ zmaaj:;fonjc Šti:lvila kadrov ažurnost pri poslovanju in skonomičnost pri izračunu novega' katastrskE:ga dohodka. R0zultati so Že, vid.ni v toliki mori da se - ČGprav smo v času izvRjanja gospodarsks rf.f0rmo -' nadaljuje mode~nizacija kat.operata v nezmanjŠBnem obsegu, oziroma st cfl~O pcv1.:~ava. Za 1966 leto ~o Sk13pšči~~ 0bčin_ Volsnjt' .__\n18rJ(· Jl/l2.1rib0r-T~'zn0, Lcrn=irt in Sczana Zd sklcnilG pogodbs'z Z2vod~m ZA statist;ko SRS_zA d~ln~ ali pa celot~o obnovo kat.0psrata p~ sndobni metodi z m~han0graf.srcdstv1. Pr::'dvidcva SE' d8 b0 dn k0nca 1968 leta prncos modor= nizacij2 kat.opsrafs v csloti končan, kar bn nadaljo 0mngn= čil" tudi učink0vitr r::bdclav<:' statističnih p,dstknv za m=ij= ra zliČDG j še upora bn ik,2 ansl iz 0 z0.mlj išč ih 1 lrnk'.'Jr tudi uvod= bo mchanogr2fskc odmor0 prispevka Gd km~tijskf in drugih dejavnosti za potr8bG finančnih nrganov občinskih skupščin. 7.) Kadri v občin.organi11 g,~:cd.~katastrskc službs V kat.uradih-zavodih je bile v l0tu 1965 skupnn zapos= lenih 4G7 delavcev ( stanj o na dan l. 12 .1965). Od tc,ga je bilo 142 gecd.-t~haičnih strokcvnjakov, 5 agr0n0m0v, 35 ri= sa r jl' v, 154 kat. rE:,foruntov ,. 41 v0d ij splo šnn pisarne 1 8 ra= čunovodij) 3 admir..istrativni dFlavci> 11 figurEmtr-v, 1 filtn= kopirant in 7 snažilk. utE·vilr. zap,,slfnih k8clr0v v 1:bčinskr. geod.-lrntastrskih c,rg:=u::.ih sej"' v letu 1965 zmc1njšal0 za 17 dtc lovnih mc:st nasproti letu 1964 in še vc,dn0 je v tr-ku pr"= cos zmaujš~vauja. Zmanjševanje k2dr2 v kat.rrganih na p~dlagi splošnega zmanjševanja administracijo P" gnspndarski rcf0rmi ~8 ni izkazane v prGj aavodcnih podatkih, kor ~J bo tn zmanjšanje ostvarilo šele v prvih m~secih leta 1966. i~ag~ajbVaujc gco9,,-tlhDJ.Č.;;.,c.g2 in kat .-kr:i.j igovodstvGnega k~dr~ je bilo v latu 1965 v posamtznih ob5ioah ZGlo različno. Povpr~čni os~bni dohodGk v kat.uradih - zavodih jt bil v d0cumbru 1965 luta 70.30c din. _havcd~ui podatki p0trjuj0jo žu omGujcno razaolikost v na graj '·"vanju d0la VQOV gcccl. upr2,vnih organov v 0bč ir:.ah SRS, č~prav vsi - z izjemo prodstojuikov tLh 0rganov - ~pravljajo v bistvu enako d•lo. 8.) Fim1nciranj_.Q_ kF,tastrskih urAdov ~. zavodr-v V lotu 1965 sn znašali stroški Z8 rcdnn d·.-javnnst kat. uradov~ zavndrv v Sle:v,niji ca 870 milj„dinarjf'V. Naspr0ti letu 1964 sn so ti strnški pnvcčali za ca 240 milj.dinarjev ozir,-:-ima 39%, Vendar j~' pri tf,m pntr,-bnn up"št,,vati, da s0 v' L-tu 1965 mistali izredni str0ški zs.radi izrr:čuna u0voga kAt. dnhndka, kisa znašali 180 milj.din. Za samn rodnr d0javn~st k~t~sl~ibc Je bil~ t0rej p~rablj~n° 690 milj.din, tG jo 70 nnlJ.dlL Vf..'C k:c,t v letu 1964; 0Zu 9%. Od zaračunavanja lastn2 d1 javnosti nar0čnik~m so kat. uradi - zavodi imt,li skupaj 116,352,000 din'. drhndka. Vondar C'dpads od t0 vs,::to 46% SF1rno na ljubljanski zav'>d Z8 'izm0,r0 in katastLr 'zemljišč, r::z.95% odpado na 8 zavodnv. Vočji znes= ki pri ljubljanskcm 1 marib0rskom, sl0vonjgrajskom in slrv~n-- bi~tri~~om zavodu za izm~rn in kataster zemljišč s~ bili za= ra~unani prv8nst~enn za pcsobns nalogB, ki ne spAdAj0 v r 2 ~nn deJavnost upravnih ~rgannv in s 0 bili plačani iz nb5inskih proračun0v • . . Y spl0šncm j~ bilo vzdrževanj~ izmcritvc z0mljišč in ~.__mlJlsk,.ga lrntastra v 1965 lotu plačan': Cel 90% iz pr"rA= cunskih sredstev. -- 23 - :Pri fL:.1aLciranju dL:j8V11"'Sti k2t8strsk::.: slu2v·, j:,, v'= trcbuo upcšt\.vati, ds se za kat.dcjavc,-st zaračunavajo tudl upravn~ taks0 ~c Tomeljn~m zakcnu n uprBvnih taksah in d~ so takse dohr.dvk ,bčir ... c, p-:csrLcl.r.i.::- pa kat.crgfnov. P:.:-idatln c zoračuuaJ.J.ih kat.t1:1kson v letu 1905, s b:1t\:.,,rimi rc,zpcls.== gamo uiso popcl~i, ker muogi k~t.ursdi - zBvcdi niso š~ obraču11ali taks zs iZVL dbc syrc.tY1f .. :n1b v kat.op0ratu, kur to dLlc š0 ai dckcučb~c. Skupaj je bilo v l~tu 1965 pobrano za 32,859-887 din katastrskih taks, vandar s9 bo ta vsota yr·i dr,kc•n,čnu111 ·-::br_a:::::: čunu kat.taks. za l(,to 1965 še pov(0,č2lR za ca 100;;~. l~OV(, tarife kat.taks; dnločenc' s T,@·ljr:..im zaknn,.,m c upravnih taksah (Ur6list SFRJ št.14/65) sn s.icc'T prvcčsm., nasprr::ti onim iz pr,· jšnj·.c1ga Zr:k0.na n upr,,taks8h 7 v'.':··ndar t0 pr:vt·č2r:jc ne prcdstavlJ8 ad.::,kv8tnc nad0mcstilr strršknv .za g0rd2tskr tcbnič0c delr. Za primer navsjam~ tRks0 pn tar .. št.48, ki znaša ZA e.c.0 ur 0 dela gcr-d.strnlcvnj2ka 118 toro-nu kakr::r tudi v pisarni 300.~din, mcdt0rn k, bi dcjarnsk2 ccma ure v p0 vprsčju z2 Sl0v, Dij~ znsšala 1.200.-din. _Iz t•0 :g;=; izhaja, da ju truba iz r:bčinsk2gc: prr:r2:čuna d0dati na.vs2 .. k6 g0ndctskc urn še 900 S.din. V zvezi s lrnt.taks,'cmi·1Y~ud.arj2mn pcnnvn;;, da je pG mr:i.,uju uprave: pr:tr"'bnr-, p("'V<'Čciti t.?ksnc tsr.ifr: tcm,.:,ljncga z~kona o Ufravnih taksah za gc~d.t0hoičnr- d, ln vsaj štiri= kratuc, d[; bi bil ne ta 11l'iČ in dclnr"' ra zbr, me njen občinski prcr2,čun. D.) Stan1c ill__Q2!~~Q~_Q0 g, 0dctskih kadrih in prrblcmi Z ZApnslnv2njcm kadrnv~ _ . l.) V lGtu 1965 jt bil n2dAljni dctrk strrk.kAdr~v DAsl~dnji: ,__ na fA.kult::ti AGG j<' di-_pl;:,miral0 lC kc1ndidc1trv, r,d tcgA 9 komuL2lnc sr:1cri i.i'.l 1 gendctsb, smeri, - Da grzdbcni sr,:·_dL.jl Šrli, gscdctski ndsck, jc=-, kGnčalr' . študtj 21 g,_,::,~,m1.::trr'v. . · Sku12nn. je pc letu 1945 diplnmiral("', lV1 vis()ki šoli 1_32 dipl.inz~airj~v, od tLga 18 kom~nElDu sm8rl. Sr0dnjr strok. šolo je kouč2lc 449 gtorn'--trcv. 0t0vilc g,,cd.kadrc, jč.: llElrasln na 613. Pol0g t0h jih j~ odšlo- v tL• z,rnstvc ca 4U, za 47 str~kovnjakov pb ~imamo ~jbuGih pcdetkov. 2.) Strokovuc izr;itc, se v protukL~m l(,:.tu l)l'i GU opravili: 2 geod.inžlnirja, 1 geometer) 2 hit.referente', in 7 kat. rc,frrvntc:,v za prizn211jG sr\;::d11jc0 iz0brazb~. Razen dv 1.1h kandidat0v so vsi opravili izpite usp0šno (drbro). 3.) Možnost zaprslitv~ g0rd.kadra p0vzrnča zc1skrbljcnnst. Pričakujem~, da bn v lrtnšnj, m l~~u pri~lr sprič0 skrajno štednjo in pnmanjkanja prnračunskih sredstev t~r nmrjitvo invr st ic ij skih del do ,, bčutncga zmP.Dj šanja na r0č il z,9 gc"d. d!?ll:1, tBkr mi izmcritvi zemljišč in Z>'mlj.b?tastra izmc:= ritvi mest in nasc:.lij kr,t pri izd,,lc1vi rsn·,vn° drŽ:lrnrtc. ~e:,,..,~~ts~c dcl 0 vn:_ .,·rg8nizc1cijc že JJ8Čonjc1j0 ts vprašanja t:c;r zeliJo intcrv•JllCJ.Jr upravo, rz. VGČjr intrTvcncijr iz rdroč ju. Evid('l1C0 ' družbcn0 lastnin0 j.' tr,.:ba združiti in 'pr·:•nc·sti v sostav ob= činske g~nd.katastrskc službe. Sam0 s takim ukrepom bo možne odpraviti dos(,dE,njc dvotirnr:st in Di.:Urcjr·nost. Dvoršak· Rado, geodet P r i j a t e 1 j s k o srPčauje upokojenih geodetskih strokovnjakov Zveza GIG Sl~venije je 25.2"1966 pripravila za vse upokojene g§O d. stroko vnj a~e ve~er "p ~ija t~ lj s~eg~ srečanja" v gostilni Ciukole na PolJansk-:t cesti v"LJublJan1~ . Ta sestanek je Zveza pradvjdevaJa že dve le.ti 1n ga koiično vendarle realizirala~ Povabljenih je bilo 25 upo= kojencev iz Ljubljane in bližnje okolice a srečanja se je udeleŽ ilo le 15 članov. Zad:rŽala jih je bole zen, · le trije niso odgovorili na vabilo. Na sestanek je fOleg predsed= nika Zveze prišlo še nekaj članov odbora in aktivnih ko= legov tako, da je srečanju prisostvovalo·26 oseb. Obžalujemo, da zaradi bolezni ni mogel biti prisoten naš častni član, 80--letni prof.ing.Bydlo Ivan, ki pa nam je poslalprisrčbo zahvalo ia pbvabilo ter tople pozdrave. Po pozdravni b:esedj predšednJ.ka Zveze SE jcc! razvila prisrčna 1n prijateljska zabava, saj smo geodeti na sploš= no ljudje narave, polni hw110rja in'dobre volje. Vsak je lahko prišel do besede, da je povedal vsaj eno artekdoto iz časa svojeg~ sluibovanja~ Dobro je, da lj~dje povečini pozabljamo prestane te~ave, a ohranjamo v svoji dtiši le prijetne spomine, ki Dani na starost lajšajo življenje, če nam ga ne tlači bolezen. Najveaja želja vsakega upokojenca je, da bi ostal zdrav iD še sposoben za kakršnokoli delo pa ČE!prav doma na vrtu ali v sta.r:;_ovanju .... v napotje gos;c;: podinj i. · Da so se ob kozarčku dobre pijače porajale hudomu~ne zbadlj i vkE-1 ni treba post., be j po v dar jat i. Ugotovil l smo, da imamo v svojih vrstah tudi famozr1e g,ovorDiške tal<:,r..te, k1 so sicer molčeči, a tokr~t je maral krotilec Jo~e večkrat uporabl,jati škarje in dušilec to.na za neugnanega Ja.ueza. -zal nismo vadili na na~em sesta~ku staVistiks; za= nimivo bi bilo vedeti 7 kolika je najvlšja in najnižja ter· po;vprsčna starost današnjih upokojenih geod·etov,. kolika je pokojni-na in kdo še v stroki dela in ne "pusti mladim do .. kruha". Pa saj Z8 vse to ni bilo priliko 7 kajti čas od 17.do 23 ure je pretf:kel bliskovito„ Ugotovili pa smo so= glasno, da je bilo to naše sre~anje res prijat9ljsko in da naj ne bo poslednje. Prihodnjič naj bi to razširili na vse geodete iz cele Slovenij8~ · Vsem_ upokojen jrn kolegom, ki se letos tc·ga sestanka ni,s~ udeležili bodisi, da so preveč oddaljeni in zato niso bili vabljeni, bodisi, da se vabilu niso odzvali naj bo · t~ poročilo že kot generalno vabilo na srečanje i prihod= nJem.letu. t,.. ·· .Stro1ke večera je tokrat prevzela Zveza GIG Slovenije. V upanju da bo živl"ienska raven upokojencev iz leta v leto boljša, b~ vsak udel~Žene~ v bodo~~ z v~se~jGm ~r~speval svoj dele.z za prijetne urice v priJatelJski druzbi. - 26 ~ Peter ~ivic, dipl.ing.geodezije J 8 s a m o š o 1 a dovolj ? V oktobru in nov.embru 1965 serr; imnl priliko preživeti dva meseca v Bad Godesbergu in Bpnuu. Večino svojega časa sem posvetil fotogrametriji in njeni uporabi pri "L~nde~~ermess= ungsamtu" za deželo 1~ordhe in- - V~e st fa~en o Orga~ iz':c lJ o geod. službe v tej deželi ter izbiro delovnih meto-d in instrumen;:;:; tar ija 1w bi omenjal, saj je več ali manj znano., da so vse razvitejše de.Žele prešle ali prav uspešno prehajajo na nove, pretežno fotogrametrične geodetske me,tode dela. Upoštevanje ekonomskega računa in smiselna uvedba modernih metod, odsto= panje od togosti in opuščanje pravil zaradi pravil ia pravil= nikov samih, velika samostojnost in odgovornost pri dnlu ter koordinacija snt-:manja in skoro brez izjeme prosta uporaba aeroposnE'tkov se odraža v visoki tehnični in vsebinski vrEid== nesti njihovih ~art,načrtov in ostalih podlog ter ažurnosti njihove izdelave. Rad bi ~e zadržal na sami osnovi, na nosilcu te "re= forme".Gotovo samo po~avljam staro resnico, če pravim, da je nosilec dobre geodetske dejavnosti dobe± geodetski k~der. Velike spremembe skoro brez izj Hne prinaša jo s seboj nove, pretežno mlade generacije, kar je razumljivo iz dveh razlo= gov. Mladi so bolj nvdušeni, bolj prč:da:ui novemu, naj ,bo dobro .ali slabo. Prav novi kader .je še. popoluoma nevez,an, še ne čuti posl-edic dolgolet.aEJga rut inskega dela, ima voljo ·1n čas tsr ima zato možnost uvajati in uvesti nov8 metode in prijeme. Danes je naša gPodetska praksa oz. široka operat iva bolj zaostala za svetovnim razvojem kot pred leti; razmerje se bistveno ne izboljšuje. Mislim, da je napredni razvoj gcClode== zije že preživel samo uvajanje fotogrametrije v opArativo; vprašanja "ali" pri uporabi fotogrametrije ni več. Vprašan,1u "kako najbolje" je posvečc~nega pre(wj časa. Tako doživLia izpopolnitve le način upor~b~ fotbgramctrije v praksi. Raz= voj je.šel še bistve.o. korak dalje. Fotogrametrija že ni več končni, oziroma tisti 11 naj 11 načirt VPČino geodetskega .ustvar= janja, temveč mnogokje postaja vmesna stopnja-ali nomoč pri v~e po9oste • e uvajanih~ nekdaj tehničn?vp~e~_ahteynih postop= kih resevanJa geodE:itskih nalog z· numericninn mE-todami. Z · uvedbo elektronskih računalnikov so odpadle glavne t.-:,žave ·oz. slabosti numeričnih metod. Očitnih prednosti> ki jih te• me= tode nudijo danes, ne moremo in ne bi smeli več prezi~ti~ Da je tak razvoj geodezije prinesel s seboj tudi velike kadrov= ske spremembe, je r azw11l ji vo. J.VHslim,,da je odvisen razvoj, bolje rečeno prehod na~e geodetske ustvarjalnosti na modernejše in rentabilnejše meto= dE) tudi od uspešne vključitvE1 dobro šolanih in sposobnih ka= ~rov v ~eodetsko ~perati!o· Tu s~ P?javljata dva problema: solska izobrazba in pravilna vklJucitev .novih visoko kvalifi= ciranih ge?det~kih stroko!njako! v S~e~ativo. Očitno je, da mo~amo tudi_p~l na~ v prvi ~rsti ~esiti ta dva problemi če hoc0mo razv_itim dezelam vsaJ slediti. ' Diplomirani geodetski 1n~enir bo težko ~mogel odgnvo~no na= logo s takšno izobrazbo ll.i prakso 1 k~krso.o dane~vp~E,Jf@a. .. Omenil sem prE:hajanje od fotogrametrlJt:J k num