PoStnlna platen« v gotovM Maribor, sobota 5. avgusta 193$ & 174 Leto IX. (XVI.) IHBHUnmiK, juvi MARIBORSKI Cena 1 Dir Uredništvo tn oprava: Maribor, Gosposka ni. 11, teL 2440 hi 24S5 / IjnUjana, Knafljeva ul. 5, tel. 3122, 3123, 3124, S125 in 3120. / Izhaja razen nedelje hi praznikov vsak dan in stane mesečno dostavljen na dom 12 Din, prejeman v opravi ali po poiti 10 Din. I Oglasi po ceniku. / Oglase sprejemata tudi uprava »Jutra« in »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. I Poštni čekovni račun št. 11.409. / Posamezna štev. 1 Din. -JUTRA" Mariborska revija dela in uspehov Mariborski teden je danes otvoril vrata k svojim bogatim razstavam, ki pričajo o marljivosti in sposobnosti domačih podjetnikov, obrtnikov in trgovčev — Pester program vsakovrstnih prireditev Maribor, 3. avgusta. iN iknio rie more in ne eane odrekati Mariboru, ki X’ kot severna obmejna trdnjava in center precejšnjega dela slovenske zem-Ije, tudi značilen mejnik med srednje evropskimi Industrijskimi in balkanskim! agrarnimi deželami, njegovega velikega urbanističnega pomena in lepe bodočnosti. Prav tako pa Je naš Maribor po svoji lepi in posrečeni l<"«i ob vznožju zelenega pohorskega masiva in Kozjaka ter vinograd-nih Slovenskih goric in na obronkih žitnega Dravskega polja ter na obeh bregovih deroče Drave tipičen predstavnik vsega slovenskega Štajerskega. Kot tak se je pričel zadnja leta močneje eavedati, da jo na severu slovenskih po- krajin glavno središče, pričel je združevati v sebi vse sile, ki ga bodo dvignile, ki ga bodo tesno povezale na pripadajoče podeželje in mu obenem ustvarile sloveč, ki mu ga narekuje že njegova preteklost. Pričela se je zadnja leta. buditi v Mariboru prepotrebna lokalna zavest in ponos ter se tako Maribor polagoma otresa tiste malomeščanske miselnosti, da mu manjka tradicij, da mu manjka pravih predpogojev za uspešno gospodarsko življenje ln udejstvovanje. Slika Maribora ln vse njegovo življenje se vkljub vsesplošni gospodarski depresiji In Izrednima razmeram vidno preo-b razu je in ustvarjajo sc izgledi za njegovo najlepšo bodočnost. Maribor pred vojno Gospodarsko fcrvljenje Maribora se pred vojno ni moglo razmakniti preko gotov« stopnje. Bil je Maribor predmestje Gradca, v katerem se je uspešno razvijala Je mala trgovina in obrt, bil je brez notranje Velika veselica moM In vse to je močno vplivalo na njegovo zunanjo podobo. V predvojnem časni so se prirejale v Mariboru le manjše razstave vin, sadja In drugih kmetskih pridelkov. V kolikor se je pred vojno razvila v Mariboru tadnurtrija, ki se je omejila le »a mlinarsko ta nsojamko, je kmalu po nastantou naše nove močne države dobila »voj pečat. Gospodarskemu življenju Maribora so bili ustvarjeni novi pogoji, novi vitri. Nova gospodarska politika je prinesla marilborekeimn gospodarskemu življenju novih zvez z os.ta.HimI deli naše države, ki so Mie dokaj ugodne aa trgovino, obrt Je nalete!a na uspešen konzum, takozvani industrijski protekeijonizem pa je ustvaril Ul po VOJM Mariboru novo Industrijo, ki je našla ugodna tla. Maribor se je znašel v novi eri. Toda kriza je zavrl* njegovo naglo napredujoče gospodarsko življenj© in zaradi tega si ni mogel ustvariti svojega posebnega značaja, ki ga ima vsako mesto. Maribor ni danes ne izrazito Industrijski, ne Izrazito trgovski, pa tudi ne uradniški. Po svoji naravni legi z romantično okolico In milim podnebjem bi 6e mogel Maribor preleviti slej ko prej v prikupljiv letoviščar-s.ki kraj in smelo trdimo, da je prav v tujskem proimeitu in turizmu njegova lepa bodočnost. Naraščajoči tujski promet pospešuje še sedaj mestni razvoj in je v tej kratki dobi že mnogo pripomogel k spremembi zunanje podobe našega obmejnega Maribora. Sokola Pobrežje Prva prizadevanja za razvoj tujskega prometa In turizma so rodila ekoro nepričakovane uspehe, ki eo dali Mariboru novih pobud. Kako je prišlo do prireditve Mariborskega tedna Druga mesta utrjujejo svoj sloves z raznimi sejmi in prireditvami večjega značaja. V prvih lehti po vojni so ponazorjevale gospodarsko življenje Maribora razne !n-diistrijsko-ohrtne in vzorčne razstave, ki j>a zaradi vpliva ljubljanskih velesejmov Biso mogle dosečd zaželenega efekta in tudi niso mogle tipičnosti neizkristajiizi ranemu Mariboru prinesti pričakovanih koristi. Marilbončanl, kii jim je zrasel k srcu Maribor tn kti so bili v skrbeh za njegovo bodočnost, so s dosedanjim županom g. dr. Upoldom na čelu, hoteli za vsako ceno ustvariti, dobro poznavajoč dane prilike, nekaj, kar bi naj dalo gospodarskemu in kulturnemu žUtju Maribora novih 6meri. Brneli so mimo drugega predvsem pred očmi prve uspehe naraščajočega tujskega prometa, uspehe, ki so bili morda večji, kakor se je na prvi pogled zdelo. V takih mislih in skrbeh se je rodil pred Štirimi leti prvi »Mariborski teden« s šte-vlnlmi in pestrimi razstavami in prireditvami. Razstave naj bi pokazale gospodarsko moč in napredek, prireditve pa kulturno življenje Maribora in vse naj bi privabilo v Maribor čim večje Število obisko. valeev, ki naj bi se na to način seznanili z njegovim življenjem. Sikirb pa, ki se je ob otvoritvi prvega tedna pojavila ln je splošno prevladovala v Javnosti, je bila s prvimi uspeh 1 potlačena. Led je bil prebit ln organizatorji so s« znašli na pravi poti. Naslednje leto se je organizirala zadruga »Mariborski teden«, ki je našla sredi mesta primerne prostore, na katerih so bile koncentrirane vse razstave ln prireditve ln Je bil pripravljen tudi že velik zabavni prostor. Tako Je bil drugi »Mariborski teden« mnogo boljši od prvega, tretji je veliko prekašal drugega, za letošnjega četrti, pa je zadruga pripravila vse naravnost velikopotezno ln širokogrudno, ne oziraje se na ogromne stroške ln na avoja skromna razpoložljiva sredstva. Vse pa, kar je bilo ustvarjenega ln pridobljenega, je ustvarila lastna volja in moč. Maribor se je dostojno pripravil na ta dogodek. Njegova zunanja podoba kaže že na prvi pogled, da je prišel Mariborski teden Mariborčanom v tori in meso. Vse izložbe trgovin so okusno urejene In okrašene z inidjalkaml MT„ življenje pa se je vedno povečalo. Pester ln nadvse zanimiv progTam pa nam priča o resnični velikopotezni zamisli IV. Mariborskega tedna, ki je bogat tudi na Številnih posebnostih. Slovesna otvoritev V navzočnosti odličnih gostov je Ml danes Mariborski teden slovesno otvorjen Slovesnejše kakor druga leta je bil danes otvorjen letošnji IV. Mariborski teden. Mesto sc je že na večer pred otvoritvijo slavnostno obleklo in so železniški dclavci zlasti lepo okrasili glavnj kolodvor, ki bo sprejemal v času letošnjega Mariborskega tedna ogromno število obiskovalcev iz bližnjih in oddaljenih krajev. Posebno lepo lice pa je dala mestu tik pred otvoritvijo nova ureditev takozvane mariborske »avenije«, ki jo bajno razsvetljuje 27 močnih električnih žarnic. Pri vhodu na prostor Mariborskega tedna, so že včeraj popoldne zavihrale državne trobojnice v znaku slovenskega dogodka četrte otvoritve. Vse mestne ulice in ceste so kar črez noč oživele in je Maribor danes po številu prebivalcev ipnogo močnejši kot je bil še včeraj. Na razstavnih prostorih in na zabavišču samem pa so še danes dopoldne pred otvoritvijo z mrzlično naglico pripravili vse, kar je bilo nujno potrebno za sprejem prvih Mariborski župan dr. Fran Lipold, načelnik zadruge »Mariborski teden" odličnrh gostov. Mirno lahko trdimo, da praznično oblečen in letos kar najslovesnej-še sprejema prve goste. Odlični gostje Ob pol 11. uri so se zbrali na prostoru Mariborskega tedna člani zadruge s predsednikom in mestnim županom g. dr. Lipol-dem na čelu ter številni odlični predstavniki našega gospodarskega kulturnega in javnega, življenja, otvoritvi je prispel sam ban g. dr. Dinko Puc in tako počastil h svojo prisotnostjo slovesnost dogodka. K slavnosti otvoritvi IV. Mariborskega tedna so nadalje prehiteli bivši minister in narodni poslanec g. Mohorič, predsednik ljubljanske zbornice za TOl g. Jelačin, pred sednik ljubljanskega velesejma g. Bonač, ravnatelj centrale »Putnika« g. Perše, ter veliko število drugih odličnih predstavnikov raznih gospodarskih ustanov iz Ljubljane, Zagreba in drugih mest. Od doma- na telovadišču činov smo pa opazili pri slovesni otvoritvi zastopnika mestnega poveljnika, oba sre-ska načelnika dr. ‘Senekoviča im Milana Makarja> predsednika okrožnega sodišča g. dr. 2iherjat sodnega prošta dr. M. Vrabenja šefa državnega tožilstva g. dr. Zorjana predstojnika mestne policije g. Radoševiča, čefa obmejne policije g. Krajnoviča, nadalje predsednika Združenja mariborskih trgovcev g. Ferdo Ponterja predsednika okrožnega odbora obrtnih združenja g. Bure-ša, obrtnozadruženega nadzornika g. Založnika, ravnatelja banovinske vinarske in sadjarske šole g. Priola ter mnoge druge predstavnike raznih mariborskih korporacij. Pozdrav 2upana Vse navzoče je toplo pozdravil predsednik zadruge »Mariborski teden« mestni župan g. dr. Lipold. Imenoma je pozdravil odlične predstavnike oblastev in raznih gospodarskih in kulturnih institucij posebno toplo pa bana dravske banovine g. dr. Puca. V svojem otvoritveni nagovoru je podal najpoprej kratek historiat, kaj je privedlo Maribor do današnjega slovesnega trenutka in kaj je dalo povod, da se je v Mariboru organiziral Mariborski teden. Posebej je povdaril, da so se razblinjala v nič vsa skeptična naziranja o Mariborskem ted nu, ki se je v kratki dobi štirih let močno zasidral in takorckoč že ustalil na mariborskih tleh. Podčrtal je nadalje v svojem govoru dosedanje uspehe Mariborskih tednov in nato v krepkih izvajanjih orisal koristi, Id jih ima od te prireditve Maribor sam in vse njegovo zaledje. Dejal je, da vodijo zadrugo v njenem težavnem poslu pri organizaciji izključno le idealna stremljenja, ki naj prinesejo našemu obmejnemu mestu najlepšo bodočnost. Ob koncu' svojega nagovora se je g. župan toplo zahvalil zlasti agilnima članoma zadruge ravnatelju »Putnika« g. Loosu in bančnemu uradniku g. Gilliju ter vsem, ki so pripomogli, da je bil prirejen letošnji Mariborski teden v tako velikopoteznem obsegu. Zahvalil se je tudi mariborski industriji in obrtnikom ter organizatorjem pestrih poučnih ter nazornih letošnjih razstav Mariborskega tedna. Čestitke bana Za prijazno povabilo se je nato zahvalil ban g. dr. Dinko Puc, ki je izrazil svoje veselje v imenu vse dravske banovine nad sijajno organiziran prireditev in čestital k uspehu ter je želel nadaljnji razvoj in najlepšo bodočnost. V imenu ccrkvene oblasti je spregovoril stolni prost g. dr. Vraber, ki je v ganljivih besedah omenil, da tudi cerkvena oblast lavantinske škofije budno zasleduje ves gospodarski in kulturni razvoj obmejnega Maribora in mu celijo kar najlepših uspehov. Vojaška godba je nato zaiigrala držvno himno. Posamezni odlični predstavniki oblaiste-v in gospodarskih ter kulturnih institucij pa so iskreno čestitali prirediteljem in jim krepko stiskali roke s željo, naj bi bila sreiča bogata in velika. Ogled razstav Sledil je koncert vojaške godbe na raz-ltavišču, ki so ga nekaj časa poslušali vsi odlični gostje; nato pa so se v spremstvu g. župana dr. Lipolda in ostalih članov vodstva Mariborskega tedna ogledali vse razstave. Svoje zadovoljstvo nad marljivostjo in skrbno pripravljenostjo ter nad izbiro vsega materiala je izrekel ban g. dr. Dinko Puc, prehvaliti pa niso mogli organizacijo tudi ostali odlični gostje. Posebno jim je bila všeč splošna industrijska in specialna tekstilna razstava, ki prikazuje industrijsko moč našega obmejenega mesta, všeč pa so jim bile tudi vse ostale razstave. Po ogledu jc priredila zadrug« »Mariborski teden« povabljenim odličnim gostom na zabavišču zakusko, ki so se je udeležili tudi številni zastopniki mariborkih gospodarskih in kulturnih ustanov. Takoj po otvoritvi so se vrnile množice meščanov na prostor Mariborskega ted era in so že v dopoldanskih urah dosegle posamezne razstave naravnost sijajen obide. Na mah je oživelo zabavišče in tudi številne velikomestne atrakcije, kakor avtodrom, vrtiljaki, tobogan, železnica strahov, na stena itd. so pričeli delovati. pester spored! ] Nujna potreba železniške zveze Maribora s Slovenskimi goricami To zahtevajo tudi življenski Maribor, 3. avgusta. Obmejni promet je utrpel usodtn udarec s tem, da je železniška zve2a 4. VIII. 1.1. ob 16. uri (4) Spilje — Radgona prešla v last avs:r j= ske zvezne države. Popolnoma odveč bi bilo pOvdarjati, da sedanja železm* ška zveza Maribora s Slovensko Kraji no in Gornjo Radgono kot obmejno trdnjavo našega Pomurja ne more ustre zati gospodarskim in drugim interesom obmejnega ozemlja, da drugih sploh nc jemljemo v poštev. Posledic« te nepri* kladne in zamudne železniške zveze je bila, da se je gravitacijska težnja Slo« venske Krajine odmaknila od Maribo* ra in se premaknila proti Zagrebu in drugam. Ti in drugi razlogi so povzro* diskusija o nujni potrebi železniške zve interesi obmejnega ozemlja čili, da se je v nekaterih krogih zbudBa ze odnosno električne železnice na progi Maribor — Slov. gorice — Gor. nja Radgona. Kaj bi pridobilo gospo darstvo Slovenskih goric s takšno zo? In kaj Maribor, kamor bi k m mah obrnilo gravitacijsko težISge Slo. venske Krajine, ki )e danes za Mari« bor izgubljena? Kaj droge naseibme ob progi, ki so danes malo celo brezpomembne? afi morda Ta načrt ni utopija, posebno ne, ker je v osnutku elektrifikacija Slovenskfh goric, za kar je že kolikortoliko zajam čena vsota preko osem milijonov di* narjev. Dolžnost vseh prizadetih tn pristojnih krogov pa je, da vzamejo ta načrt temeljito v pretres In da ao z vso energijo lotijo nečesa, kar Je vitalnega pomena n napredek In dobrobit vsega obmejnega ozemija, zlasti pa na«e obdravske prestolnice. Drugi tudi Se ? Na notico, ki je bila objavljena pod zgornjim naslovom v našem listu štev. 172 z dne 1. avgusta t. 1. nam pošilja uprava »Narodnega gledališča« tole pojasnilo: V nadl, da čimbolj ustreže želji občinstva po izpremembah v gledališkem ansamblu, je gledališka uprava lansko leto angažirala nekaj novih članov celo preko budžetake možnosti. Ker pa se to ekonomsko ni obneslo, se letos zapet sflcrčl Število članstva na moralno stanje. — Vrasel, ki jo zapudča g. Skrbinšek pa bo skušalo gledališče zamašiti s celo serijo gostovanj v igralskem in v režijskem pogledu, glede katerih se že vrše obsežna pogajanja. Najbolj vsestransko uspeli gost bo potem zasedel mesto g. Skrbinška. ___ Gospa Dragutlnovdčeva odhaja v pokoj, zaprosili pa smo, da bo mogla v svojih uspešnih ulogah nastopati tudi še nadalje. Poskrbeli smo nadalje, da bo v bodo« sezoni sodelovala tudi gdč. Branka Rasbergerjeva, M se je že odlično uveljavila na odru. — Črnogledost je torej povsem neumestna, nasprotno, vse gledališko osobje gleda s polndm zaupanjem v bodočo sezono, ki obeta postati še osebno zanimiva in us. Tezenske novice Na naših njivah so ee pojavili mnogi, cedo netdoraeli tatovi poljskih pridelkov, zlaeti krompirja in ko-russe. ‘ Nedavno je želeamlčar V. ujel tatiče s talil« % m I pri nepoštenem poslu ln jih predal orožnikom. — V takozvanem Stražiunskem romdn v bltžSiml štpeeovega fi^la na TVhreftju w bo postavilo dkladifiče za kosti tn Be je vršila že tozadevna komisija. CROATIA zavarovalna zadruga išče za Maribor sposobnega in inteligentnega uradnika za zunanjo službo: akvizicijo življenjskih zavarovanj. Ponudbe na upravo »Večer- nika« pod »Croatia«. 3345 Za časa Mariborskega tedna VELIKI KAVARNI dnevno KABARET KONCERT PLES Kavarna „Rotovž‘ popolnoma na novo renovirana ter ima lep in prekrasen senčnat, prc hu prost vrt, v katerem se vsak gost prav udobno in prijetno pofcui. GRAJSKI KINO. Do vključno ponedeljka feajveselejša veseloigra z Anny Ondro v glavni vtogi. Kot njen partner ljubljenec žena Adolf WoMhrttck »ZAMENJANA NEVESTA« Zabava in smeh. Globoko znižane ecne. Sledi opereta »RO2T£ Z JUGA«. Drobiž iz mesta in okolice —m Nacionalnim društvom. V nedeljo dne 4. avgusta priretii Jadranska straža železničarjev gozdno veselico v £rt. liju v Mijovičevem gaju. Odhod Iz Maribora z vlakom ob 13. Povratek pod>uben. Vabimo nacionalna društvu in prijatelje, da ee tega izleta to gozdne veselice polno&tevllno udeleže. — Od'bor Jadranske straže železničarjev v Mariboru. —m Za revne učence. Preteklo nedeljo je mali dečjl sre^plov primeeel 13-5 Din za revne učence slivniške šole. Posebno organizacijsko sposobnost eo pri tem pokazale hčerkice gg. dr. Novaka, majorja Pavliča, Kosija to Mejovška. —m Koncerti na zabavišču Mariborskega tedna. Danes ob 20.30 do 22 koncertira god ba železničarskega glasbenega društva »Drave«; jutri, v nedeljo od 11 do 12 dopoldne konoert glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev, zvečer od 20.30 do 2 pa koncert vojačke godbe. —m Razstavlja« MT dobe vstopnice Mariborski teden po znižani ceni Din ,10.— pri upravi Mariborskega tedna. m— Slovensko lovsko društvo podružnica Maribor javlja svojim članom, ki so si naiba vili lovsko kairto ter plačati zanjo razen državne thdl banovinsko takso v zne- sku 120 Din, da je ta banovinska taksa znižana na 50% državne takse in da Jim vretje preveč plačani znesek banska uprava na podlagi i®polnjene©a blankeita, ki ga fotoe pri pristojnem areakeon nadedstvu (aa Maribor s rezko načetetvo soba St M), oafa-o-ma na podiaigi zadevne nekolekovtuve prošnje, to to na podlagi banovtoske uredbe z dne 15. VII. 86, M. 1870/4. —m Jadranski stražarji! V nedeljo,4. avgusta v»i v St lij, kjer prirodi tamlkaJSnJi agilni krajevni odlbor Ja/dramske straže svojo prvo gozdno veselico, na kateri bodo sodelovali taunlbuTajšli, gjodlba in domači pevci. Vstopnine ni. čisti dohodek j® namenjen letovanj« tamikaj&nje oiromaAne dece v lastnem dornn v Be/krn. Oddo(I*iimo «e z ofbilno uidele®bo kmajtevnemn odbora J1S v št. H]'« sa težko dejo, lri ga vriM na naši severni meji. —m Sokol Maribor M. Pobrežje priredi jiutri, v nedeljo 4. avignsta veliko veselico s pestrim sporedom. Val prijatelji, sestre, bratje in vsi oetaM so nam prav prisrčno doibrodoSll! Zagotavljamo zadovoljitev vsem željam! V primeru slabega vremena bo družabni vefier pri br. RemčTJu. — Zdravo! —m Mras, Studenci pri Mariboru velik vrtni konoert v nedeljo. —m Jadran ekspres potuje dnevi med 7. im % 8. zvečer z udobnim avtobusom skozi Maribor in bo tukaj cca ob 7. uri zvečer. Ima Se nekaj praznih mest za Dunaj ter stane vožnja za tja 250. za tja in nazaj pa Din 360.—. Avtobus se vime v sredo dopoldne. Prijeve sprejema Putalfe, Aleksandrova cesta 36., tel. 21— aa. do is. —m Tudi razstava breunotomih letal bo v okviru Mariborskega tedna v telovadnici meSčanske šole v Krekovi ulici. —m Prihodnje dni bodo pobirale gdč. učiteljice Gornje Lendave • v Prekmurju prostovoljne prispevke za tamošnji Društveni dom. Naproša se cenj, občinstvo, da to akcijo podpre, ker je to obmerjna postojanka, kraji pa so slromaSni. —m Mladeniči pozori Na mestnem vojaškem uradu so intreaantom na vpogled pojasnila o sprejemu gojencev v naslednje vojaške dole: Zrakoplovna podčastniška Sola v Novem Sadu za roj. 1914 — 1918, pogoji osnovna šola; Nižja šola intendant-ske akademije v Beogradu: 16 do 21 let, pogoji vsaj 6 razredov gimnazija ali realke; Nižja šola vojne akademije v Beogradu: 16 do 22 tat, 8 razredov gimnazije ali realke z maturo; Vojna muzična šola v Vršacu: 14 do 16 let, pogojni osnovna šole in znanje angleškega, francoskega 30 let, pogoji: vsaj 4 razredi srednje dole ki znanja angleškega, francoskega ali nemškega jezika. — Gostilna Sebe, Razvanje piri Mariboru vsako nedeljo vrtni koncert — Igra Berglesov a kapela. —m Mast, klobase, števec, bakreni kotel. Naše oblasti imajo mnogo poela z de-lomrineži, ki ee klatijo po deželi in kradejo vse, kar jim pride pod roko. Tako Je posestnik Franc Podgoršek na Majskem vrhiu prijavil orožnikom, da so miu neznani storilci odnesli iz kleti 30 kg maati in 20 klobas. V Saleku pa so ukradli zlikovci posestniku Martinu Silovšku električni števec, odnesli pa so tudi 50 kg težak bakreni kotel. Tatvine so se vršile v času, ko so ljudje delal; na polju. —m Savezna strelska družina pri Sv. Juriju ob Pesnici priredi, dne 4. avgusta 1945 nagradno streljanje s pričetkom ob 9. nri dopoldne. Olbenem bo istega dne tudi narodna veselica na prostem. Prosimo vsa (Iroštva, da istega dne ne priredijo veselice. —m Restavracija »Trije ribniki« J. KU-ček, odojčlki, p iške, narezki, Tscheligijevo pivo, dolbra štajerska vina. —m Bog daj srečo! V Mariboru so se poročili: inž. arh. Danilo Filrst ,in Ljubica Leskovarjeva, hčerka odvetnika; viničarski sin Maks Deučnam in posestnica Jožefa Prahova; carinski deklarant Marijan Kraut in poštna uradnica Mihaela HR1KRR5HE15I 5 U 1 H Č E D 1 KR15TRL1 neuerjetno poceni. M. ILGEEJEV SI1V, urar in juvelir PLAČILNE OLAJŠAVEI MARIBOR, Gosposka ulica 15. POUK fZa popravne Izpite temeljito pripravljam srednješolce. Naslov v upravi »VečernMca« MFORMACUE SLUŽBE * Sprejmem prodajalko gaJa/nte-rijske ali mefiane stroke e 1. Jfriop teirrubrofm. Znanje netrašči-fne ter prijaaam nastop prepo-goj. Ponudbe * navedbo plače 'prosim na upravo »Večernrtfca« pod »Začetnica«. 9864 GOSPODIČNE za prodajo znakov »Mariborskega tedna« sprejme pisarna t »M. T.«, Aleksandrova c, 86. 8851 — j I60BM VAJENCA Uta mesarijo (kmečkega fanta). Jožef Koder, Sv. Lovrenc na Pohorju. 3364 e sw IZJAVLJAM, da nisem nikoli napravila nobenega dolga na račun svojega moža Mate Kocjana in se bom sama naprej pošteno preživljala. Njegova izjava je radi tega popolnoma brezpredmetna. 3378 Marija Kocjan. CEMfU JADIKOVATI? V vseh srčnih, finančnih in poslovnih zadevah daje sigurne informacije v inozemstvu priznana astrografološka specialistka vsak torek in petek od 16 Ho 19 ure. V času Mariborskega tedna dnevno. Mme Fehci-tas, Maribor, Barvarska ulica 6, vrata 4. 3377 DEPREMIčIlIhE Družinske hlie od 11.000.— Din najprej, štirisobno vilo periferija 56.000 Din. Osem- družlnsko novozgiradibo 140.000 Din. Posestva vseh velikosti. Gostilne, pekarne, prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ulica 26. 3349 LEPA, NOVA HIBA v Spesovem selu za Din 32.000 naprodaj. Jožefa Cučko, Nasipna ulica 14, Pobrežje pri Mariboru. 8816 NOVA ZGRADBA soba, kuhinja, vrt 17.000 Din. PARCELE NAPRODAJ Vprašati Mohorko, Košaki. 8818 Posestvo 4 oralov, hiša, hlev 26.000. Gowlno posestvo 36 oralov s hišo in .mlinom 65.000. Stanovanjska hiša z delavnico, mizarskimi stroji 35.000. Hiša v centru, 8 stanovanj, lokal, vrt 165.000, krasna vila v Ljubljani, 6 sob, vrt 225.000. Posredovalnica »Rapld«, Maribor, Gosposka 28. 3383 Manjia stavbena parcela poceni naprodaj. Vpraša se Pe-ČM>h, Vodnikova ulica 47 Studenci pri Mariboru. 3360 m POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Weixl. ’ 9-t. Enovprežni lojterski In 1'inzer- ski voz poceni naprodaj. Sctiiak, Tržaška cesta 20, Maribor. 3S69 Gostilna »BALKAN* Maribor se priporoča v času Mariborskega tedna z izbornimi vini liter od Din lO-— naprej. Vsak čas mrzla in topla jedila, ocvrti piščanci, pečene race, domače prekajeno meso itd. S > M s a 2 h 1 £ c ^ " © k IV. „Mariborski teden 3. — 11. avgusta 1935 Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater- ska. itd. Velika razstava slovenske umetnosti; S.—4. VIII. mer1”"••''dni plesni turnir in III. drž. razstava čistokrvnih osov. 0—11. V^T. Skakalne tek- me na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od I.—15. Vm. 1935. Gačnikova; narednik Milan Barovič in tkalka Barbara Dubejeva; trgovski poslovodja Edmund Romih in trgovčeva hiji Roza Prosnikova iz Apač; ključavničarski mojster Jožef Kunc - in posestnikova hči Marija Antolovičeva iz Ljutomera; trgovski poslovodja Edgar Perko in pre. dica Kristina Jusova; Zobozdravnica dr. med. dent. et dr. phil. BOSILJKA KRAJNOVIč se je vrnila z dopusta ter zopet redno ordinira v Mariboru; Glavni trg 23, hiša Oset, od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Pižmovke se vedno bolj razširjajo. Kakor smo že svojčas poročali, je bil v bližani Ljutomera ubit eksomplar piž-movtoe (fliber Zibethicus). Pred dnevi so pri Sv. Lenartu v Slov. gor. zopet ujeli in ubili mlado pižmovko, kar je dokaz, da je po deželi še več te Živah, v interesu prebivalstva, posebno pa kmetov, bi bilo, da se razširjanje te tevarne žlivaild z največjo strogostjo prepredi. Pižmovka, ki je bila ujeta pri Sv. Le. nartu, se lahko vidi v izložbi nagačevadca Franca Walnerja v Slovenski uffloi 18. Koristen izum Mariborčana Včeraj popoldne se je vršilo razstavišču Mariborskega tedna komisijsko predvajanje novega ljudskega hladilnika, SS ga je zgradil po lastnih origlnatafii načrtih obratovodja meofcne kvaJnloe g. Andrej Semenič. Hladilnik je namenjen predvsem neimoviitim slojem prebivalstva in je bdi izum od strokovnjakov ocemijen kat odličen. V komisija so btHi med drugimi inž. Jelenc, dr. Novak in dr. Rojko S. Semenič je svoj izum že prijavil kot patent. Za časa trajanje Mariborskega tedma st bodo naše gospodinje hladilnik lahko ogledale na razata/viSču. Ljubko poletno blago — TEU.ST1LAAIA BtlDEFULVT Ugodne cene H ARI JB 011 Gosposka nliea 1-4 SOBO m KUHINJO er sobo takoj oddana. Gostilna Božič, Sv. Peter pri Mariboru. 3884 BNOSTANOVANJ8KA HI 6A z vrtom za 17.000 Din naprodaj. Stropnik, Tezno, Ptujska J. cesta 156. 3380 7....... ...................... ' SOLNČNO SOBICO ODDAM solidnemu gospodu v sredini mesta. Naslov v upravi »Ve-’ čemika«. 3379 STANOVANJE •/aolnčno, dve sobi in kuhinja, . oddam ■ 1. septembrom. Vpra-' Sati hiftnika, Tattenbachova / ulica 26, Maribor. 3874 SOBO ; lepo opremljeno, oddam. Maribor, Maistrova ul. 18/1, desno. 3872 . SOBO jlepo opremljeno, oddani s h rajno dvema gospodoma. Maribor, I Miklošičeva ul. a/m, vrata 7. 3352 'brezplačno stanovanje jz vrtom z novi hiSi, tik kolodvora pri Mariboru, dam proti j posojilu na posestvo vredno 70.000 Din. Ponudbe na upravo »Večemlka« pod »Prva in-,tabulacija«. 3353 PAZNO Trajrve kodre noei vsaka elegantna dama. Najtepše in trpežne vam uredi frizerski salon Doblšič po znižani oenl. ■Maribor, Maadalemska 38. 3843 JOS. TI(TH¥ IN DBUO konces. elektrotehnično podjetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektro-instalaclje stanovanjskih hiS, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetil jk , elektroinatajacljskega Uaga po konkurenčnih canah. 4-t. PREDELAVO MADRAOOV doma izvršuje ceneno Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26, Maribor. 8182 Branjarijo s trafiko oddam v najem. Naslov v uprarvi »Ve-čomlka«. LOKAL za čevljarja, mesarja ah drugega obrtnika, oddam. Gostilna Božič, Sv. Peter pri Mariboru. MLAD ZAKONSKI PAB z enim otrokom iSče mesto za hišnika. Ponudbe pod »HiSnik« na upravo »Večemika«. 3355 Sprejmem takoj sostanovalca. Vprašati popoldne v Tattenba-ohovi 18, levo, zvonec 2. Maribor. 3359 Trisobno stanovanje oddaim s 1. oktobrom, Maribor, Dr. Ro-sinova ulica 23. »370 Komfortno 4 sobno stanovanje ob parku takoj oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 3S68 STANOVANJE 4 SOBE, kuhinja, predsoba, v sredi mesta oddam odraslim osebam. Naslov v upravi »Večemika«. 3311 SAMSKO STANOVANJE obstoječe iz predsobe, kopalnice in sobe takoj oddam. Vpraša se pri blagajni Grajskega kina v Mariboru. 8323 UČILIŠČE KOVA« šest- in desetmesečni trgovski tečaji za nemščino. Pismeni pouk v trgovskih predmetih. Prospekt zastonj. Vpisovanje dnevno. Začetek 2. septembra. Maribor, Krekova ulica 6. 3184 IX I 1265/36-9. Dražbeni oklic. Dne 9« septembra 1935 ob 11. uri bo pri pod* pisanem sodišču v sobi St 11 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Sp. Radvanje L del, vi. št. 42* Cenilna vrednost Din II6.654.—, najmanjši ponudek Din 63^46^6 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki. je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 18. junija 1935. C*ETI 1X11F 8 pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi Kak ftt 1 1 IV Et MhladllCenfa izvršuje najceneje imiroiimfflBit Schcnkcr l Co. POSOJILNICA B.LZO.P. MARIBOR, NARODNI DON USTANOVLJENA LETA 1682 Telefon 20-44 MARIBOR, MELJSKA CESTA štev. 16. Stanje hranfl. vlog Mize 60 milijonov Din ftp—rvpl sklad nad 10 mUtjonov Din tpMfrni« hr«nl tekoči raf i' ilh Nin IH N RAZSTAVA STEKLA, PORCELANA in KERAMIKE 1 “ OGLEJTE Sl NOVE .\tavi ITAVArir MARIBOR, 1 IZLOŽBE STEKLARNE 1V IVUVAtlt SLOVENSKA ULICA 10. 1 GostilniSke proetor* z Inventarjem, tuj»kimi sobami in stanovanjem da v najem takoj Gospodarska aa*1r««a v Ma- renbergni- 8847 Oddam stanovanje. Maribor, Tvorroi«ka c. >4. 30*4 špirit ®a vlagame Kis za vlaganje JAKOB PERHAVEC Gosposka uliea O Telefon 25-80 Telefon 25-80 Centrala: MARIBOR StosposJbf^/o««Sire oNce RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR jfejtoofj nama naložba deearja. ker Immli »e »loge pri te/ hranilnici Dravska banovina » tellm^t»o|»H»_prgn»ojlefi/cw»_ nekaj malenkosti za spomin. Komaj smo se ustavili, je pristopilo k našemu avtobusu nekaj holandskih Študentov. Kakor so pač vedete in znali, so nam pojasnili, da ne morejo naprej, ker jim je zmanjkalo denarja, a plačati tri. morali na carini takse za svoja kolesa. Menda jim je bilo zmanjkalo borih 5 frankov in ta malenkost jim je zaprla pot. Hitro smo zbrali med seboj Se nekaj več, da so lahko imeli še za cigarete. Da ste jih videli, kako so poskakovali ta vriskali od veselja. Zanimali so se, odkod smo, ta na vse načine so se nam zahvaljevali, da smo jim omogočili nadaljevati pot. Kdo bi se jih pa ne usmilili, saj smo bili tudi sami študentje ta vemo, da se denar najbolj nerad drži študentovega žepa. Pauper sbudioeus sum ... hodi še vedno po svetu. 1.1 prot! Kblnu ROTOVŽ V LOUVAINU vratovi mehkejši, občudovanje naravnih lepot se je vedno bolj prelivalo v sumljivo povešanje glav, da je prišel nekdo na misel zaupati fotografski plošči, kako sladko se dremlje tudi v avtobusu med ' Srt* 4 Uživa sloves naJstarejSega letovišča na Dolenjskem in je bil priljubljen že pred vojno Mnogi dolenjski kraji zadnja čas kar tek- Taka je bežna sličica o Dolenjski, nepo-nrujejo med seboj, kako povzdigniti se do tvorjena in resnična. Potrebno je bilo, da nedavna prav tihi sloves svojih letovišč in o njej spregovorimo tembolj, ker se poea- sistema.tično opozarjajo nase ter na ne mezna letovišča v tem delu naše zemlje ■skrite in mnogim še neznane lepote, ki predstavljajo javnosti, ki naj dobd o njih jlih hranijo ti skrivnih kotički naše dolenj- res pravo sliko. ®ke zemlje. Dramijo se iz svcjt zasanja- Zelo zanimiva je šentruperška dolina, nosti in hrepenč po življei .n, ki ga ne- Je to ozemlje polno naravnih lepot in ro- rekiuje današnjost: po vsestranskem na- mantike. Na severu jo zapira Hom (504 m), pred k u na polju turizma ta letov! ščarstva, m jingu znani Debevc, na vzhodu dolga vr- Ronovz V BBDSUC l»o prartnl pišvaflpa Loourtn a svorffcm terdovtaaktatt prtopjl ttejre, saj M za. man tekali po wwm ssrta drago tako krasno gotsko atatao, kakor- je Irssrntn-ski magistrat. Ho je sploh ▼ Bracgpi ena najlepših starti. Zgrne jena je bOa ▼ K. stoletju po načrtih Marthiooa de Lajrensa. Oko ta pero mojstra aerhHefcta ta mojstra kiparja hi bita potedbna, da hi oprtata to veliko umetnino starega sfcarvbarsbva. Poslopje je brt> rt dsurtist Mstemtaano, toda tako nastan. trtno strogo ▼ sloga pozne gotike, da nrtjsr ne opariš, kafco je delala na teh mehkih, kis trn najfcra-snejše čbpfee taM#jan*i ta nasobčerth stenah, oknih, sto^pžh ta rteipteSBi moetai-leova roka poznaJBh dni. rt 1*<} katar v Brustju na znameattan rotovžu, na kra-Ijervekl prta« ta ortoortfi Mrtfc, na tem čarobnem ekrtrn Ptaoe Granta, vkJB na tem dragulju starega gotifcega steshar- 8CVA, KBflK) lOpO 06 OSfD fl|)lMT!UJICl unuj najkrasnajše dpke. Belgijci imajo svoje v »teč natuo spomenike starega stavbarstva visoke umetniške vrednosti, imajo jfc pa trn* NemcL Toda med enimi ta drugimi lahko opata že oko nekritičnega tajika bistveno, za oba naroda ta njuno duhovno življenj* mačUno razTBco. Beagdjske starinske stavbe ta belgijski apamenUa kažejo bres razlike mehko, jasno nežno, ljubko, radost ta dobroto izražajočo Unijo, nemški so mogočni, mrki, vetičastari samo v svojih dimenzijah ta grobo stto poudarjajočih idejah da pritisnejo čtoveJta. k trtna, namestu da bi ga povzdignili, mn opto-nsendtili duha. Zato ne vidiš v BeOgijl skoraj nobenega spomsnflra s kanjam v taroku ta jezdecem v zamahu, ne vkHB nobene stavbe, pa naj bo še tako velika, da bi imel ob pogledu na njo obtatek, da je stopila na aonljo orjaška noga v orjaškem Škarju ste udarila po nji v pest stisnjena orjadka rrtta. Stopi pred spomenik neznanem« belgijtacerm« vojaku v ki vidimo, da je v mnogih dolenjskih krajih v polnem razmah« »Zanemarjena ta razpostavljena« pravijo, da je »paetorka Dolenjska«! Povnoč naletiš na to jadikovanje. Vse, kar leze ta sre, ti sfltoro z istimi besedami ponovi to iajoetno dolenjsko pesem. Beseda o zanemarjeni, zapostavljeni pastorki je padla v našo javnost izrekel jo je nekdo, ki je hotel le dobrohotno opozoriti javno upravo na nekaj -gospodarskih pomanjkljivosti, k1 bi jih bWo treba še odpraviti da -bi pokrajina tem -bolj napredovala. Mišljene so bile tu predvsem kumnnitkacije im pomanjkanje elektrike. Pa se je to dobrohotno opozorilo tako nespretno razlagalo med Dolenjci samimi, da to večno govoričenje o zanemarjeni pastorki, prilikam, ki so danes v mnogih dolenjskih letoviških krajih, le škoduje. Dolenjski vsekaikor škodljiv refren vedno se ponavljajoče isto pesmi, ki ni v skladu z resničnost j o. Naj bo žo konec teh neupravičenih očitkov. Bodimo si že na jasnem ta ločimo to mišljeno stanje od resničnosti. Pokrajini res manjka še marsikaj, česar pa v nič manjši meri pa morda v drugačni obliki ne pogrešajo tudi ostali kraji naše banovine ati države. N« drugi strand pa ima Dolenjska mnogo odličnih naravnih pogojev za gospodarske uveljavljanje predvsem za razmah tujskega prometa. Prav resno pa javna uprava deluje tudi že na pripravah za elektrifikacijo pokrajine in Izboljšuje komunikacije. Zato dolenjski kraji na »lasu le pridobivajo ta odklanjajo škodljivo besed,ičenje o zanemarjeni pastorki ta slično. ste dolenjskega grmičevja. Tu Je tudi znamenite VeeeJa gora v cerkvijo, ki ima značaj bazilike. Dolino namaka potok Bistrica, kamor prihajajo nedeljski izletniki na kopanje colo iz Ljubljane. Vsa dolina s svojim grmičevjem ima značaj vinogradnlh -krajev. Lepa rodovitna polja, plodno gričevje in blago podnebje te od nekdaj privablja goste. Dolina nudi mir in zadovoljstvo ter je ponos Dolenjske. V tem vrtu sredi livad je kakor šopek cvetja — prijeten letoviški kraj št Rupert. Je to edini dolenjski kraj, ki uživa sloves najstarejšega letovišča, in so ga mnogi po-seča-li te pred vojno. Z zmernimi cenami, odlično postrežbo in s prirodnim! ter zgodovinskimi zanimivostmi kraja in okolice so s šentru-perčani utrdili sloves svojega letovišča, ki ga leto za letom pos-ečajo gostje iz tu — i-n inozemstva. Zgodovinska pomembnost kraja 6amega in bližnjih gradov je zelo obširna. Domneva se, da je tod 6egalo veliko panonsko morje. V dolini pa so prebivali ljudje že pred Rimljani. Obe domnevi potrjujejo dejstvo mnogih izkop-nin ta najdib, ki jih hranijo v muzeju v Ljubljani. Veliko besedo v dolini je nekdaj imela duhovščina, »a je šentni-perš-ka župnija obsegala v davnini ozemlje sedaj petih župnij. Župnik te velike župnije Jurij Slatkonja pa je bil kasneje škof dunajski. Št Rupert je sedež občine in drugih uradov. Gospodarsko življenje vodite kmečka posojilnica, ter hranilnica in posojilnica, oba ugledna denarna zavoda širom Dolenjske. št Rupert je sploh matica za vse gospodarsko, kulturno in socialno nehanje v — ki še nekaj, loge. Ne razumem, fcarj Jb nama prav za prav do Harlanda. Mar nimava sama dovolj težkih skrbi glede najine bodočnosti? — čomny! — Govoriti hočem povsem odkrito, loge. Tvoje razburjenje radi njega je nerazumljivo in smešno, če bi bil ta dobri Harland dvajest let mlajši, bi bil ljubosumen nanj. Ingelena je zardela. — Altruizem je lepa stvar. Toda vsaka stvar ima svoje meje, Inge. To gre predaleč, sama se izpostavljaš nevarnosti, da osvobodiš H a tl and a, ki ne more igrati v tvojem življenju nobene vloge. — Jaz pa pravim, dragi Conny, da altruizem nima meje in da nikoli ne gre predaleč. Povem ti tudi, da se čutim odgovorno za Harlandovo usodo. Razumeš Ludvik Wotff veStvo. Harland je poskusil uresničiti jih v ozkem krogu in zato so ga vtaknili v norišnico. Mar ni moja dolžnost osvoboditi tega moža? Eppingen je molčal. — Mar razumeš, da bi raje uničita, sebe, nego opustila skrajni poskius osvoboditi ga? Dvignila je desnico. — Prisegam ti, Conny, da si končam življenje, če ne bom mogla rešiti Hartan-da, kajti, pod težo tolike krivde bi ne mog la več živeti. Tako, dragi moj, zdaj lahko ugotoviš, da mi je Harland deveta briga in da se ta zadeva po nepotrebnem otežkoča. Vse to lahko storiš. Toda nikoli, Conny, slišiš, nikoli se ne boš mogel opravičevati sam pred seboj, da ti ni bilo znano, kako stvari stoje. Moje življenje in Harlandovo osvobajanje je eno in isto. Epipingenov obraz je postal trd. — Hvala, Inge zdaj vem, pri čem sem. Stopil je k oknu in se zagledal tja daleč proti slavoloku Zmage, kakor da se hoče od vsega posloviti potem se je pa vrnil k Ingetleni, rekoč: Osvobodim Harlanda! — Ti hočeš Harlanda osvoboditi? — Mar nisi rekla, da mora biti tako ? Ingeleni je ležala na srcu ogromna teža. — Da, to mora biti, Ooony. —Kako ga hočeš osvoboditi? — je vprašala tiho im že je slutila odgovor. Zasmejal se je. Nasilno. Vzamem nekaj z ročnimi granatami oboroženih fantov in pojdem z njimi po Harlanda kar v umobolnico. — To hočeš storiti, Coony? — Zaradi tebe, Inge. Zaradi tebe, ne zaradi njega. — A potem? — Potem bova morala pobegniti čez mejo, to je jasno. Denar za pot pa mora seveda preskrbeti Harland, jaz sem siromak. —Ce se ti to posreči, ti da celo premoženje. — Za denar bi tega ne storil, to sama veš. Šele zdaj je Ingelena spoznala grozno nesrečo, ki ji je pretila s tem načrtom. Nikoli več ne bo mogla zapustiti Conny-ja, če bo zaradi Harlanda tvegal svojo ■ OMAN — Kakšno, Comay? — Praviš, da je Hartaad duševno povsem zdrav. — Tako adrav, kakor ti in jaz. — Potem pa ne razumem, Inge, zakaj bi ne šti navadno ravno pot, zakaj bi se ne obrnili na pravo pomoč ter zahtevali, da ga znova pregledajo in izpuste. — To bi trajalo predolgo, Conny. Har lrttala ne moremo pustiti čakati cele bedite ali celo mesece na odločitev, ker bi »aree žblaanel. Poleg tega pa sam trdi, da se razum ne da dokazati. Eppingen je nestrpno hodil po sobi. — Ne morem si pomagati, Inge, toda •te morem se otresti občutka, da vso to ^devo po nepotrebnem otežkočata. — Tega občutka bi gotovo ne imel, če ^ bfl ▼ Harlandovi koži. — Ne, bog mi je priča, da ne. Ingelena je vstala in stopfla k Eppin- genu. — Vtepala sem mu v glavo svoje neumne ideje, kako je treba osrečiti člo- Stev. 174 Preko Louvaina in LIega dolgo pomudili, ker je nas čakala še precej bolj je nas zanimajo, kako bo v Nemčiji, v Hitlerjevi Nemčiji, o kateri se širijo vožnjo. Lepo to ni bilo, a tudi narava bi se lahko pritožila, da ni lepo občudovati jo z zaprtimo očmi. A kaj hočemo, člo- doltai, ker je tudi nekakšno naravno središče z izhodiščem v Mirensko ta Mokro noško dolino. Tujski promet v št. Rupertu je v polnem raaimahu. Peusioni po gostilnah so tako po zmernosti v cenah, postrežbi ta htgijeir pirav dobro urejeni, da zadovolje še tako razvajenega gosta. Zato vabijo letoviščarje ta izletnike, da si ogledajo ta »poznajo tindi ta kotiček lepe dolenjske zemlje Vsakdo ho prav gostoljubno sprejet, saj je gostoljubje posebna odlika šcntmiperča-nov. Nedeljske izletnike v mirensko dolino opozarjamo na veliko tradicionalno letno lebno veselico gasilske čete v ftt. Rupertu, ki bo jutri pred gasilskim domom Zaito »e nudi jutri najlepša prilika Z izletniškim vlakom — polovična voznina na veseličnem prostoru prijetno prosene ruiperčani številno prijavljenim izletnikom na veseličnem prostoru prjetno presenečenje. Na pomoč! Fuštalski mest obnavljajo Pnštal, 2. avgusta. Zadnje dni so se spravil na poravilo pu-štalskega mostu, ki je lepo dobo devetih let od strahovitih poplav v letu 1926. — služil svojemu namenu. Sedanja poravila bodo temeljita, ker je splošna konstrukcija mostu toliko popustila, da se je hilo bati, da pride prej ali slej do nesreče. Smrekovi tramovi so prepereli, ogrod je je bilo sem in tja nagnito in plohi, izrabljeni. Vse to pride sedaj na most novo.’ Most je zaenkrat v stanju, kakor bi ga šele na novo gradili. Ograje nima, plohov tudi ne, delavci pa utrjujejo podata w mostu, da ho popravilo mostu zares trdno in novi most zmožen ustrezati zahtevam velikega prometa. Do 10. avgusta upajo hiti z deli gotovi. D*-flej pa opozarjamo voznike, avtomohotiate in vozače, da je prehod čez most nemogoč. Vozniki v Škofjo Loko torej skozi Soro ta Puštal ne morejo, ta naj vozijo preko Jeper-ee. V zvezi z obnovitvijo mostu bodo uredili tudi dohod k rooetn. Obrežrrae, v kolikor jih je izpod jedla voda, bodo zaeuti, podaljšali cesto ta zregulirufi okoHeo tako. da bosta tvorila cestišče ta most sam zaključeno celo to. Iz Radeč — Olepševalno hi tujsko prometno društvo. Velika želja mnogih meščanov, kakor tudi okoličanov in tujcev, da bi ae osnovalo v našem lepem mestecu olepševalno ta tujsko prometno društvo, kakršno obstoja že skoraj v vsaki malo vetji vasi, bo končno uslišana. Pripravljalnemu odbora, ki je že delj časa deloval, ae je posrečilo izposlovati pri oblastih tozadnov-mo dovoljenje ta pravila, katera, je pred kratkim potrdila ban. uprava v Ljubljani. Vee meščane, predvsem hišne posestnike., kakor tudi okoličane opozarjamo na veliko važnost ustanovnega občnega Zbora Olepševalnega ta tujsko prometnega društva Radeče, ki bo 7. km. ob 20 v dvorani. hotela »Jadran«. Meščani! Zavedajmo se, da je olepševalno ta tujsko prometno društvo eden najvažnejših temeljev gospodarske bodočnosti našega mesta ta ne pozabljajmo, da ima od tujskega prometa neposredno ali posredno sleherni korist da je zato sleherni dolžan, da se občnega zbora udeleži ta društvo pospešuje. — Vlom in tatvina. Danes teden v zgodnjih urah so si neznani zlikovci ptetertM dobre kapljice, prigrizka kakor tudi denarja. Vlomili so v gostilno Musar Alojzije na Hotemožu pri Radečah. Prvi vlom so poskusili pri cestnem oknu. Tu so uhtti šipo na zunanjem oknu. V strahu, da bi ropot pri tem oknu prebudil domače, so ga opustili ta se lotili, drugega, ki je od spalnice bolj oddaljen. Vlorrrf* so Okno ne da bi razbili šipo ta pričeli z plenjenjem po gostilniški sobi. Njihov plen se pa ni obnesel, ker je gostilničarka že po večkratni izkušnji iz previdnosti vzela dnevni izkupiček ta tobak s seboj v spalnico. Dobili so le par dinarjev ta okrog 60 jajc. Značilno je, da je ta vlom drugi v teku dveh mesecev v gostilno Husar Alojzije na Hotemežu. Zlikovce je teško izslediti, ker se okoli te gostilne vedno klati po več brezposelnih, ki dobivajo hrano na Marijinem dvoru. — Mestno kopališče in Sopota čudno je videti, kadar se morajo naši kopalci kopati v mlečno beli vodi, kakor v deveti deželi. Tovarna papirja namreč spušča v vodo-Sapoto neko belo tekočino, ki koži kopalcev v mestnem kopališču, kakor tudi ostalim v Sopoti najbrže ne koristi. Upravo papirnice tem potom naprošamo, da je na mnoge kopalce Sopote malo obzirna ta ne spušča gotovih kemikalij v potok med 8 in 4. uro, ki je za kopanje najbolj primerna. 1 - Kupni domače blago! 6a»t in svobodo. Harland bi svojemu osvoboditelju nikoli ne vzel zaročenjteT — Svojo svobodo bom drago plačal, fc-griona, toda svoboda m predrago pkčsna n/rtn * zpTOjen iam Ingeleni so tekle solze po okacnen -. lem obrazu. — Bodite pogumni, Ingdena, nikar ne obupavajte. Vse bo minilo. M J* se bo sgodflo z menoj? Name pa ne mislite. Vedno vedno plača ženska račun s krvjo svo> j ega srca. — Eppingen je mlad, Ingelena, — je dejal Harland in se trpko nasmehe?! — Jaz sem pa star. Na hodniku je zapel zvonec. Ingele« na si je obrisala solze in odšla iz sobe Ko se je vrnila, je vprašal mimo: Ali imate tu potni list? Prikimal je. — Morate mi ga dati, da vam pveekr* bi Epoingen švicarski vizum. — Čemu? — Saj vendar moramo čamprej čez mejo. Stran 4 DNEVNE VESTI -nrl* banovinske službe. Premeščeni so mirovnik združene zdravstvene občine Ribnica mi Poharju dr. VouSek na Polzel banovinska arhivska uradnica Ivanka Vrhovec Mory od banske uprave k javni bolnici v Skrvenjgradcu, banovinski sdužibdj Simon Dolenc od sreskega načelstva v Brežicah k javni bolnica v Brežicah in banovinski služitelj Leopold Hubelj, od javne bolnice v Brežicah k banski upravi v Ljubljano. Imenovani so aa banovinskega zvaničnika pri upravi banovinskega dečjega vzgojili* šča v Ponovačah banovinski dnevničai Josip Ovžak, za služitelja pri banski upravi dnev-ni6ar sluiitelj Fran Jeršin im za banovinskega služitelja na kmetijski Soli v ftt. Jur ju ofc žel. Ignaoitj Kozjan, — Konferenca ja zatiranje rastlinskih Škodljivcev. Da ae ‘pratb&e vpnafianja en-tonnoIofflie-tifbopatoIoSk« službe v naSi državi in sprejimejo primerni »klepi ta njihovo pravilno kzvajanje, je kmetijski minl-eter odredU konferenco strokovnjakov eii-tonuodogov in fttopatoloKOv v kmetijskem mtatetratvn za 5^ 6. In 7. avenet t. L TJ-de-JeSMJi se je bodo zastopniki kmetijskih vdornih in kombrolmih postaj iz TapčMern, Kapretoa, I ia,- do — Vreme. Viremen&ka napoved nr;i.> ;. ta bo porast obiačnoeti spremnljivo vi er o. Včeraj je znašala najvlfija temper s .'a f Splitu 29, v Zagrebu, Beogradu in . lju 27, v Ljubljani 26.4, v Sarajevu 26, v Mariboru 23, v Rogaški Slatini 21. Davi j*> ka«ai barometer v Ljubljani 761.6, temperatura je znašala 13.8. — Velik vlom v splitsko draguljarno. V četrtek ponoči je bilo vlomljeno v Splitu v draguljarn Marija Peazi. Vlomilci so od-neeli 850.000 Din zlatnine tn draguljev. Do-taikniU se niso nobenega predmeta Iz dou-ble zlata, temveč so pobrali samo pravo zlatnino. — Vlak pregazil voznika In konje. V tse-trteik po polnoči je preganil p n že!«Hnj*ai kurilnici v Varaždinu zagrebli osobai vlak 2fl letnega hlapca meetiuL,. .d a Jeri er ca Mirka čdn-ceka in ponje vp: . »■ vnjj. aa katerem je peljal hlapec ve' --1 Bai ko je kretničar zapiral prelaz _ zna Sel voanllk sred! spuščenih zapon : da se nj mogel rešiti — Na velesejem v Leipzig, glej mali oglas' Iz Ljubljane —lj Stanje brezposlenosti Število brezpo-slenoeti v Ljubljani se v primeri z junijem v juliju ni dosti irzpremenilo. V juniju je bilo 1288 nezaposlenih, od tega kvalificiranih 671 in 469 nekvalificiranih delavcev. V juliju je število naraslo za 306, istočasno pa je dobilo delo 250 deavcev, tako, da je bilo ob koncu julija še 1344 nezaposlenih. V prirastku je največ tovarniških delavcev, zlasti tekstilnih. Večina tekstilnih tovarn je bila še do nedavnega v polnem obratu, zadnje čase pa je vedno manj naročil in 90 skladišča polna blaga. Posledica tega je, da tovarne odpuščajo delavstvo. Tudi v lesni industriji je položaj čedalje slabši. Zdaj je prenehala obratovati še Auerspergova žaga v Jelovem dolu in so vsi nameščenci na cesti V ostalih panogah se stanje ni doati izpremenilo. Krojačev, ki jih je bilo vedno dovolj brez službe, v zadnjem času primanjkuje. V prvi vrsti je povpraševanje po prvovrstnih močeh. Isto velja za brivce in nimamo v Ljubljani niti enega brezposlenega brivskega pomočnika. Bistveno drugačen je položaj v čevljarski stroki. Tovarna Krisper je ustavita obrat In so vsi strojni čevljarji brez službe. Pri mojstrih ne morejo dobiti zaposlen ja, ker so vajeni le strojnega del«. Ročnih delavcev manjka, strojnih je p« preveč in zanje ni povpraševanja. —IJ Z našimi hodniki je vedno dovolj del«. V mestu Je Se mnogo hodnikov, ki še ne zaslužijo svojega Imena In ki so ločen! od oeet samo po Jarkih. Kljub temu pa urejanje hodnikov stašno napreduje, čeprav ne posebno httro. Te dni so palo&tl! robnike za hodnik ▼ Gregorčičevi uflcfl nasproti banovinske stanovanjske hiše. Prav talko M bfio potrebno, da bi uredili hodnik v feri®ki ulloi, kjer je precej Siva-hen promet, zlasti, ker hodijo tam delavke v tolbačno tovarno. —IJ Večna pot Je še vedno zaprta med Cesto I in V zaradi kanalizacijskih del. Mnogi vozniki tega ne vedo ter morajo delati ovinke po drugih slabših cestah, ko zavoaltjo predaleč. Cesta bo zopet kmalu odprta, najbrž še Jutri, kar Je tndl aeio potreibno, ker je orb nedeljah pod Rožnikom najbolj živahen promet. —Ij Slika gorečega Narodnega doma v Trstu je razstavljena pri Bonaču v Sclen-burgovi ulica. V cvetličarni »Split« v Frančiškanski ulici je pa razstavljen venec, ki bo jutri poklonjen v spomin mučeniku Hu-gonu Robleku na Begunjščici. — Organi-zartomo-propagandni odsek S. J. E. U. Ljubljana. —Ij Ljubljana—Sušak redna avtobusna zve™. Odhod i« Ljubljane veak dan ob 5. zjutraj tepTOd hotela »Metropol«. Znižana voomlaa. Informacije: Ljubljana, Pečnifrar, telefon S>6-8»6. Sušak: Restavracija SlarlJa. U v C - v v-., .".v ui . * O 4 • v. v aa.. to-;, c J.v u-*! . v« tv*-ai ; .1*., ' «J , ii U&j/tU.L n---. U ■ i* • ll« . '. , v-vi*w.U Ulit! v Uč .iv aU. .vi Iv t u . .Cviie učae tn ^ v J i* U p. t>.li*CwOV v/ ,i» U. i-* \i *i %ii« -o 'at .u, i — . i . .la oO.— L> n, v,*.i'..;’ ‘MU U,.s L1 ž tl * C« . l>v. . uit. Zatuto • '4> t+L vod f Ir '• • ' : * '.'iV- / ■■ ■ .. -Ott' -;A L -vA-, f fiiko. x. v. . n& V-.-vVv/, liHUoivI 't-v- tj ... je ckno« por^ofij u IM ’A' '■ ■' i ■ j e z i. cbelhil v toki in g a po.'koč-:v*2 m g. p< begrnL vendar cija kaj kmalu kze je uf ledik oljuo I —Ij V pr« 24-tettva ahižkinja JožJca iC staji. v tlbertovi ulici 7. že nekaj dni w. kam 6uduo vedla 1« ve£&ria k;>;: .. - . znake histerije. Davi so p v ajeni sobi ncawive«ttio, a.»..,tru^; r Uzolom. Pozivali so brž reš:lui avto. «•. „r. obupanko prepeljal v bolnico. Tam &o j nemudoma izprali želodec in jo tako ti Ohranili pri žlvljeaiju Dom« so naši pismo, tiaaiovl/ino na njeno m i.ter v k k terem »icer hotela v Muti, j««; » oblečejo v ob.jj« —Ij Žrtev nož«. \ šiški, je, n*iStA! ♦{era j kraval, ki bo g* i - aavaja vzrc V ,, . • t'U- gostje biunj« o. ljeiije«» in kriMmjeiit i« lešaucev.. kuvaia n«a«doma bvit*iBo u...«.-nil in.w; »grulil na. tla liii je to ;.> iu.m brezposleni delavec Friderik Lizav. k: je eden izmed pretepr6ev z nefam ve krat sunil v hrbet. Na kraj dogo k;’ so kuv.:lu prihiteli stratfeiki ki so več c.vseb aretira!) In spravili v zapor. Težko poškodovanega Lazarja so pred tem že nemudoma odpe Ijali z reSevaln;ni avtom v hf.inico. Ij Moške srajce, pižame, majice,kravate in nogavice, kupite najbolje pri znani solidni tvrdki Miloš Karniiinlk Start tri; izm siesta — HokobCMrke SK Kami.jo. TeikoaUet-ska sakcija ICandije je priredila roko bor. bo dne 27., 28. in 2». julija na vrtu hot"!a Kokllft V soboto je na.stop.il par mladih amaterjev kluba Kandije Ante Knajter In Danilo Murn. V tretjem kolu je zmagal v 26 minutah Anite Knajter. Kot drugi par sta nastopila Janez Sotler, prvak Slovenije In Leopold Gorjanc iz Ljubljane. V tretjem kolu pa Je že v 19 min. zmagal Janez Sotler. Kot, tretji par se je pokazal Pera Janež prvak Jugoslavije in Ljubomir Herzog, šampijon Stare Srbije. Tu je bil boj neocHoften. V nedeljo je zopet nastopil par Hersog-Gorjanc. V tej rokoborbi pa je v 23 minutah S kola zmagal Herzog. Kot drugi par sta nastopila Sotler in Janež z neodločenim rezultatom. V ponedeljek pa par Sotler in Herzog. Tu je zmagal Sotler v tretjem kolu po 20 minutah. Sotler-Ja. nc4 sta v drugem kolu prekinila rokoborbo tn jo bosta nadaljevala po dogovoru, radi prevelikega napora Sotlerja. V nedeljo pa je mlada sekcija z nogometno sekcijo, Id se je sedo rarvila v zadnjem času, povabljena na športni dan v Litijo. — Vlom v trafiko. Neznam vlomilec je vlomil v noči od srede na četrtek, skozi kletno okno v trafiko gdč. Anice Kokalje-ve. Iz kleti se je splazil po stopnicah v lokal, kjer sl je nabral raznovrstnega tobaka in cigaret za okroglo Din 500.— Iz Fftaja — Nezgoda Mclkllsta. V soboto ofi Je vozil s kolesom iz Vurbearga proti domu v Stojnce 82 letni ko;ar Žnidarič Franc. Med potjo mu je na kamnu kolo spodie-tefu. da je padel tako nesrečno, da je do-hll težke notranje poškodbe ter sl zlomil nogo tn so ga morali prepeljati v botalco. — Krajevna protltuberlculozna liga v Ptuju sporoča, da je dispanzer za tuberkulozo pričel s L t m. poslovati ter bo posloval vsak torek in čertek od pol 14. do pol ld. ure v ambulatoriju tukajšnje ,. „ u m nmmMi v ., vzeti ziutrai na prazen ielodet čašo / r n 11 z Jašek r,- t t iegmirimno oo ministrstvu ta soc poutiko tn aai idravje a oi u>4a;. ou iii k el!..poz' ture OUZ.D. Dispanzer bo oprav, ljal tu;;ar k>.li p’"n'n-'’i: itt ,,m*L .ku#«-' l#J#o s« je ;>Un nar-tud< v /.tfiavju z-.Kinja l<*la uioJao raz* Prsbival^vs Zw»»ja n-ikak r noče aa-.? ?« n«prs-ikom -Usig-ih krajev Sc* p<«d fr.1 : r:' ■ t' 1 *l-r' plv/iliitfi, lvfi" Mjie.ii K«jn ji Sr-\ Plan:m v polst u tn *ne i ,.'v->r rjšh?-«* rawn a«ikaj ideal* jtiAn' ev ni f.n*'.Uv;jait ul pr:.wi’kib i.i planinah, vestni prebiwa-Wv«, »ti p« r>'f.i . ’i.‘ p!«' r ■ kraj *a leto sn^"*t r>a In. m :>« -■ i,-;. silno utru' * ito j- t«! i n*. -V.e«! i«l« leto leiiie^e. Mlad:ne n!5 vpS n« ark.i ■ - > * ■'okviri im prašr° cee*e,- le p«ve? • ■ ■ ■ kor«H za zdravje, ki j h nudt:o vk'.- v 9r«V\!Ho p!an!n«ko na~avo, 7. 'x~- so n-niine, vsi dohodi*, poti in et^?y sl-.-herirt de je ,*•*.•«* • > ■ ,'ikov ni .•■po •J-e p!sn vfsi.er ob?u Iv > 'o V ra' 'j rari've ‘n va*(. «ioi Imv'* L»t'e *• v i»;>*h &’■■■ mn^.ro lc«t pr«'.,5rle’* Sv. Planina je mofno »medena po 1;' • Jih, dmtio£!b in tnj!h, ki se kar n? mo!v',rJ lomiti o! lepe planinske nsrave. S>I pa tani j^oH tudi visela dovolj: krassn r«i«»~ed tja prrt1 NVtrani^vl, Gorenjski, Polen HV! r* t.ud; Hale? no ?avln ••fc* do!V tja tro.r de KaTavnnk Hmna Je. poceni, tudi prenosi5n* ni draara. saj lahko *'vfe v teim planinske«. leloviSSu kar ra 50 I>'ti na dam senene « oosl^iljo. 7alo ni fttda. r!a le nagnane '-n komaj fekejjo da bo doBjraien nov pln«fr>«V' HHel g. PdVvaSIra, ki ho imel okrojr 1S ©ob tkuijna pa okrog 60 leSISg. Otvorftev ho pred M dan v Nevetu mestu , ; . U id., vttiiuar je res, da bo i-.-ovo me»to videlo prireditev, kakrš-, » a.ccr vrše le v večjih me-Ttih. Naš -ji-, kiub Elan dobi v jutri v £oste K. V C. U Celovca, ki bo nastopil v prijateljski nogometoi tekmi proti SK Elanu, kakor tudi na lahkoatletskem mitingu. Gostje ae pripeljejo k nam jutri zjutraj z tz-letniškim vlakom, ter bodo takoj odigrali ping-pong turnir na Loki ob 9. uri. Ob 11, uri bo »kozi mesto s ciljem na mostu štafeta S00 X 100 X 200 X 100 Ob 15 20 so prično na Loki lahkoatletska tekmovanja ln sicer: skoki v viš no in daljino, moti d:.ska In konja ,tek na 100 In 1.500 m. Ob 37, uri pa nogr-metna tekma med moštvi K. A. C. tn Sk EHanom. Po klju u za prvenstvena tekmovanja Je Elan ostal pri nogometu brez konkurence in zato ni mogel razviti svojega delovanja pri nogometu v taki meri, kot pred leti, ko je žel uspeh za. uspehom, ter prinašal od vseh tekem doma in na tujih igriščih zmago za zmago, tako da bo športniki začudeno gledali, kje In od kod taka živahnost in vztrajnost. Pa je prišlo drugače In mnogo obetajoči klub je maral na počitek. NI pa počival, gojil je nadalje nogomet in vse ostale panoge Siporta ter priredil v nedeljo 7. julija krasno uspel športni dan, kjer so v vseh lahkoatletskih panogah nastopili v hudi konkurenca tudi člani Elana. Rezultati, doseženi na tem dnevu, so bili tako sijajni, da »o Jih označili kot Jugoslovanske rekorde, le verificirani niso bdli, enako pa so poleg atletov drugih klubov dosegli tudi člani Elana prav lepe in mnogo obetajoče rezultate. Upamo da bodo nogometaši, kaJtar tudi lahkoatleti našega kluba tudi v nedeljo častno zastopali svoje barve. Novameščani bodo v nedeljo prišli ▼ velikem številu na Loko ln sledili tekmovanju, ki bo gotovo nad vse zanimivo. Klubu, ki n«iw je preskrbel tak Izreden športni užitek, moramo čestitati ln teleti še mnogo uspeha na poti, ki ga ai jo je začrtal. H koncu Se eno. V programu pogrešamo plavalne tekme, ki gotovo ne bi smela manjkati na taki prlrodttvi. Kje Je vzrok, da se ne more v Novem mestu razviti plavalni šport na višino, kakršno bi morala ravzemati ta panoga v našem mestu, ld ima gotovo izmed vseh mest v banovini največ pogojev za to? Pred l*ti so naši plava«, ki niso imeli pravega ln sistematičnega treninga zasedli prva mesta dravske banovine. Smo mnenja, da js stvar kluba ln tudi merodajnih čintteljev, da oživa to panogo športa In pridno s sistematično In treningom, kajti baš plavanje ni samo športnega temveč tudi tuJSko-pro-metnega pomena. Vprašajte samo enkrat na kopališču goste, kako se izražajo, da je Krka edinstvena. Samo pričeti je treba 1 Torej mladi Elan na delo — Novo. meščani te borno podpirali in to pokazali že v nedeljo. ★ — Kolesarsko društvo »ZARJA« Zgornji Kašelj prt Ljubljani priredi ▼ nedeljo 11. avgusta za proslavo 10 letnice obstoja društva veliko medklubsko dirko sa X in F kategorijo. Za A kategorijo na porogi Zalog — Vransko in obratno km 100, B kategorijo Zalog — Trojane ln obratno km 70. Start glavne skupine ob 10 ort a junior&kc ob 11 uris povratkom okoU H 14 uri. Start ta cilj j® ▼ Zalogu. Razdelitev nagrad se bo vSUa v znani gostilni g. Tomiča po domače pri Zlroovcu s katero je združena velika Trtna veselica. Dirka« bodo prejeli od društva krasna ln ukusna darila. Sprejem bratskih društev bo ob IS u*t s godbo prt spomeniku v D. M. v Polju, nakar bo qpcwvod Skozi Vevče, Zgomji ln Spodnji Kašelj na veselični prostor, kjer bo domača zabava. — srečelov — šaljiva poštva — ples Kd. Vafcfljend mo vsi prijate** hetosasakega športa. _ M. K. Ilirija priredi v nedelje dne 11. t. m. 1. V. Jubilejno motocikHetvUSno dirko na Ljubelj. Doslej js pripravljenih nad 10 tekmovalcev, odelešba od strani športnega občinstva obeta hiti telo oMJna. geietnlšks zvesa je aek> ugodna s zfritraAnJlsn tari-etovsklm vlakom, ki vosi naravnoet v Trži«, od tam avtobusne svetne. Pripravljeni dirkači naj aigurno dvignejo trening karte pri tajništva Huba, Miklošičeva 16- S Ponikev — Prostovoljna gaailaka četa Ponikve prt Trebnje mproelavi Jutri 26- letnioo diro-š tv enega obstoja. Spored: sprejem gostov pri dopoldanskih vlakih, nato ob 10 uri marša za umrle gasilce In blagoslovitev vosa, motorne brizgalne tn razvitje društvenega prapora. Popoldne narodna veselica * bogatim sporedom ln arefiolovom. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel narodni poff1an«y g. dr. Josip Reiek, praporu pa kumu/je ga. Refekove. Z izletniškim Vlakom polovična voasndn*. Četa vabi vse izletnike na Dolenjsko, da »e jutri odločijo za obisk Ponikev, najprivlačnejSega izletniškega kraja ob ponibvslnfcah Temenice. Iz Kranja — Lažna vest V četrtek smo poročali, da Je utonil danes teden v Savi 6 letni sinček trgovskega potnika Favefca Tavčarja. Ta vest je pa neresnična. Nekdo ti je menda dovolil neokusno Salo, ki ji Je ves dopisnik nasedal. Dotičnega, ki je povzročil svojcem toliko razburjenja in nepotrebnih potovi naj oblast pošteno kaznuje. —Inozemske borze MARU SKALAM ROMAN SiJ** St lanora »To je tisto,« je vzkliknil itvjuo rdravnik. »Poznate najzanimivejšo povojno kreditno zgodbo iz Maribora? Veste, kako je neki tujec dobil p *o< jilo 100.000 dinarjev na — napis svoje firme? Bilo je tik po z rušenju bivše Avstrije, ko je bilo denarja kakor pe» ska. Nekega dne ae je nenadoma poj a* vil v Mariboru eleganten gospod, se vrinil v boljšo družbo in postal naen* krat »gospod tovarnar.« Kupil si je — seveda na kredit — najnovejši avtom o» bil, protokoJiral pri trgovskemu sodišču svojo »firmo« in naročil velik, kričeč napis. Oborožen z avtomobilom, po* trdilom o protokolaciji in napisno de* sko je potem stopil v neko banko ;n zaprosil pri ravnatelju za posojilo pol milijona dinarjev. Gospod ravnatelj tako odH6nemu prijatelja kmedita seveda ni mogel odreči. OdredU je samo komiaionelni ogled skladišča, 'ki je ugotovil, da bi bil kredit 500.000 dinarjev sicer morda previsok, da pa se vsota 100.000 dinarje^ gospodu industrije® lahko brez nevarnosti stavi na razpolago. Elegantni gospod z avtomobilom je sicer ugovarjal in zahteval pol milijona, naposled se je pa vendarle zadovoljil z odobrenim zneskom, ga dvignil, sedel v avtomobil in dejal, da mora za nekaj dnd po važnih bi-govskih poslih v tujino. S te poti se pa dolgo ni vniil, tako dolgo, da se je gospodu bančnemu ravnatelju ta odsotnost zdela vendar malo čudna in sumljiva. de bolj sumljiva pa mu je postala, ko je izvedel, da je tuji gospod Izpraznil pred odhodom svoje samsko stanovanje, ne da bi poravnal vsaj najemnino. Toda to pač ni bilo še tako hudo. Kaj bi z gospodom, ki je izginil, samo da so ostala njegova skladišča. Ko pa so hoteli ta sikfladifcča vnovčiti, da vrnejo bančni blagajni posojenih »to tisoč dinarjev, so v nepopisnem začudenju ugotovili, da ta skladišča sploh niso nikoli bila last »gospoda indiustrijca« ampak — delavnice Južne železnice... Gospod z na kredit kupljenim avtomobilom in protokolirano firmo je bil namreč postav® svojo napisno desko za železniSkim skladiščem. Bančna komisija je torej videla blago, ki je imelo z gospodovo lastnino prav tako malo opravka* kakor Pilat s »Čredo ...« Pozneje so ugotovili, da je bil elegantni gospod čisto navaden hlapec«. »Da, to zgodbo poanam«, je dejal Branko. »A to ni najvažnejše, peč pn to, da so takrat mnogi naši trdni, re-elni podjetniki zaman prosili pri n->Rih bankah za mnogo maniše krnite To je ilustracija, ki ne potrebuje pojasnila. In potem govorite še o osvobojenju-Lepo gospodarsko osvobojenje, ko sega tuji ali vsaj anacionalni kapital celo po naših starih trdnjavah, ki so poprej kljubovale vsem nem&kim pritiskom. Njegovi kremplji so poeegli tudi že k nam v HroSnico, zasadili so se v Silano-vino. Nove tovarne ne gradi Silan; na njegovih tleh, kjer go neomejeno kraljevale tri generacije, sedi nemčur Ro-,gan krvoses, ki bi proda' za svoie kuo-čijBke interese samega Boga. Hrušni-Ška slovenska trdnjava je pad'a — v Stimajstem letu po našem političnem osvobojenju! Mimo vsega tega sremo kakor mimo nepomembnih epizod in se — prepiramo ?a oslovo senco malih strankarskih raznrtii TPapci...« Ko je mlada h/ru*.ni«ika inteligenca razpravljala o nerečlh vpra*siniih slovenskega go°T'or9keerp osvoboienia. le bilo do1’, na Stonov*ni Jlvahno vrvenie. Zid a Hi tesaril In mlzarii bo »rradlM tovarni!?"’ oMekt® *a novo tekstilno podjetje »Silsn.ln drue«. Tam. kier so stala prej ogromna skladih lesa so vstajale pritlične s***? be s oo~,Nvnlr>’' «teV'erio ‘" T lr$ •a'**'* ciA fr',<•*■■' ^ '• *v ■»».• J n )f«^l v-idi r'rvr?i; 7,sV.,i •• , ' U \ n c v c ' ' : ; ' . vo zli s postaje gradbeni materijal je spo-1 toma mrmral in klel: »To bo delo za otroke in ženske. Kaj pa bomo ml moški ? Hudiči...« Dokler je bila jesen suha in solnčua, sta prihajala Adolf in Ervin Rogan z avtomobilom v Hrušnico nadzirat delo, ko so pa napočili oblačni in deževni dnevi, je ostajal Ervin na Silanovini po ves teden, dasi je bila njegova navzočnost čisto nepotrebna. Vstajal je pozno šel dvakrat ali trikrat skozi nove stavbe, ld so bile zunanje že dogotovljene m malomarno kimal z glavo, nato se je pa zaprl v svojo sobo ter zagrebel kupe knjig. S Silanom ni govoril veliko, več pažnje je posvečal Sidi. Včasih je mukoma iskal njene družbe in se trudil zaplesti se z njo v pogovor, Hotel je najprej pridobiti za svojo amate*®ko psi-hoanalsko znanost. Ko je pa uvidel, da je ne zanima in se njegovemu navdušenju pritajeno posmehmuje, je govoril z njo o svetu ln vsakdanjih dogodkih. Sida je že kmalu opazila, da se da v njenih rokah gnesti kakor vosek, zato je izkoriščala svojo moč in ga vedno bolj zapredala v neko nadoblast, s katero je hotela križati račune Rogana seniorja. In dasi pust, bre« energije in simV*la za vprašanja vsakdanjosti je i?rtcrtfT) Junlor nričel vedno bolj <^i^!*io Sivlipnisko zdavie. njeno \rpt-;in moč Morda 1p prebu-u! -v Mvii tuV« "'»kam daleč v o-_wi JjC pollsiijeni moški Katera Ljubljančanka, samostojna, lahko vdova, tepe postave, do 26 let, sl fceJl ioohra-lenega. Iskrenega prijatelja tlvahnega temperamenta? Ženitev moftna Samo neanonimne pbe na upravo »Slov. Naroda« pon! »Popolno zaupanja« 2377 ’ SPALNICA Spe rana, kavkafiki oreh, imitacija, po 11 tl rana, poceni naprodaj. Bitenc, Gosposka ulica 10. 2879 ’ <50LN, 4 m dolg, malo rabljen (Flachboot), prodam. Bitenc, Gosposka 10. 3878 ŽELITE SI s približno 80.000 Din zaaigu-ratl stalne dohodke, Vam nudimo aktivno ali tiho soudeležbo v vpeljanem specialnem trgovskem podjetju. Resne in obširne ponudbe na Slov. Narod pod »Ljubljana center«. 2380 Vin<*toč Lotherfr Bo »»c Meljski hrib 19 Prim • ttiu II er Din Inserirajte Kaj bo s političnimi emigranti ? Nansenov urad preneha poslovati 1.1939. — Posredovanje norveške vlade pri DN Napete politične razmere in revolucije V poedmih državah, da ne govorimo o posledicah svetovne vojne, so ustvarile veliko armado političnih emigrantov. Samo znani Nansenov urad za zaščito emigrantov je skrbel za 1,000.000 emigrantov, od itefa za 800.000 Rusov, ki jih je 250.000 v Franciji, drugi pa na Balkanu in na Dalj-njena vzhodu, največ pa na Kitajskem. Armenskih političnih emigrantov je okrog 180.000, asirskih, asirsko-haldejskih in tur-fikih pa okrog I4.OOO. Vseh nemških emigrantov je okrog 80.000, od teh 20.000 v Palestini. Poleg tega je pa še na tisoče drugih emigrantov iz drugih držav, ki ne epadajo v to kategorijo. ' 'Mse kaže, da so te razmere postale nevzdržne in da bo treba vprašanje političnih emigrantov urediti, predno se pokaže ta problem v srvojih pogubnih gospodarskih, političnih in socijalnih posledicah. Nanse-nov urad, ki je skrbel za ruske, armenske, asirske, asirsko-haidejske im turške emigrante, zaključi svoje delo leta 1939. Kaj bo potem, si zaenkrat Se nihče ne more misliti. Nansenov urad je bila edina spkA. na rešitev vprašanja političnih emigrantov, toda iz političnih razlogov je bilo njegovo delovanje omejeno tako, da je bil recimo za emigrante iz Nemčije ustanovljen ie poseben urad, s katerim Društvo narodov nima nič skupnega. Tega urada vlade ne vzdržujejo iz svojih sredstev in on tudi ne izpolnjuje svojega poslanstva. Urad za nemške emigrante je sestavljen iz zar stojpmikov 13 držav, ki pa bolj branijo svoje Interese v negativnem smislu za emigrante, kakor pa da bi skrbeli za njihovo ■sodo. Odločno odklanjajo vse vlade denarne prispevke za zaščito nemških eani. gjranifcov. Razen urada aa neenSke emigrante je v Ženevi še mednarodni odbor za preskrbo intelektualnih emigrantov, ki je pa njegovo delovanje omejeno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Emigranti iz Po-eaarja so bili sicer gostoljubno sprejeti ▼ Franciji in za nje naj bi skrbel Nansenov »rad, toda iz protesta francoske vlade je razvidno, da plačuje zaenkrat aa te emigrante samo Francija. Vprašanje nevzdržnih razmer poLtočmih emigrantov je apro-žftla te dni oonvedka v*ada in poslala Društvu narodov obširno spomenico, ki v nji podrobno obravnava vsa ta pereči problem aadevajoča vprašanja. Norveška vlada pra-»ri. v svoji spomenici med omoč'c >v in žliviil. Tu bodo potrebni močni živet, ždla-vost in vztrajnost. Glavno delo bodo morali opraviti oddelki alpisitov. Kolonizacija polarnega ozemlja Sovjetski tisfk priobčuje zanimive podatke o uspelih kolonizacij najsevernejših predelov Sovjetske Rusije. Gre za ozemlje, ležete večinoma onkraj polarnega kroga, kjer pred vojno še ni bilo nobene večje naselbine. V imunmanskem leraju je prebivalo leta 1920. samo 19.000 ljudi, zdaj jdh je ie 146.000, Mezenska, pačoTslca in plnSka oblast »o Stele 88.000 prebivalcev, zdaj pa 141.000 Potrojilo se je tudi število prebivalstva berezov-ske, HUgatisIke in n ari make oblasti. Te Majajo adaj 231.000 prebivalcev, leta 1920 so jih pa štele samo 87.000. Turuhanstk je ime] 17.000 prebivalcev adaj pa jih ima 71.00(0. Na Kamčatki in severnem Sahalinu Je bilo pred IS leti 34.000 prebivalcev, zdaj jih je pa 273.000. Neznatno se je pomnožilo prebivalstvo Ja-kutska in sioer od 800.000 na 330.000. Pomnožitev prebivalstva v severnih krajih gre po sovjetski statistika na račun smolrene kolonizacije, v resnici pa gire močno tudi na račun prisilne kolonizacije, saj pošiljajo v polarne kraje politično nezanesljive ljudi. Število domačinov je poskočilo samo za 8.000 dočiun je prišlo v 6edmih letih v polarne kraje 456.000 naseljencev. Novi kolonisti so močno vplivali tudi na porast severnih mest, ki so štele leta 1922 simo 55.000 prebivalcev, zdaj jih pa imajo že 274.000. Nova Einsteinova Pogled v Addfs Abebo Od konca Junija do polovice septembra vsak dan nalivi Nočni koncerti hijen in psov teorija Pred dvema mesecema je Albert Einstein izjavil, da ni zadovoljen s svojo teorijo relativnosti in izrekel je proti nji nekaj resnih pomislekov. Toda Že 'takrat je izjavil, da de* la nia. novi teoriji, ki bi te pomisli ~ike upoštevala. V julijski številki >Pbysioal Review< je s svojim sotirudinilcom dr. Rosenom končno objav«! svojo novo teorijo. Ko je Einstein cVbjav.il specijalno teorijo relativnosti, se je govorilo o njd, da jo razume samo 12 ljudi na, svetu, zilobni jeziki! so pa pri tem celo izpuščali dvojko. Stvar strokovnjaka bo torej po bližje pojasniti nove Einsteinove formule in definicije. Einstein skuša formulirati zdaj vse nehanje v svetovju z atomistično teorijo gmo.e in elektrike, ki namenoma ne računa z vrednotami kvantne teorije. Tej teoriji očita Einstein, da sicer zelo uspešno pejasmuje, kako vplivajo atomi in njihovi manjši sestavni deli drug na drugega, da pa spfloh ne pojasnjuje pojava relativnosti. EVistein 'pravi, da je veda adaj kakor mizar, ki žapa les, potem pa 8 kladivom zabije vanj žebelj. Piti bi pa moral kakor mizar, opremljen z univerzalnim strojem, ki zna les i fr"?ati > zabijati vanj teblje. Ta univerzalni stroj naj bi bila njegova nova teKinija o gmoti im elektriki, k! se ne peča s posebno?‘ini poedinih polij srtle, temveč razpravlja na splošno o gravitacijskem polju po splošni teoriji irelativnosti ir o elektromaginetičnem polju po Makswel-lovi teoiriiji. Ie 'teorije Izhaja, da sta električni naboj in sjmota integralni konstanti, med seboj neodvisni, ali da ja najmanjši delec v naravi elementarni delec elektrike brez gmote odnosno z gmoto enako ničili. Iz nje izvira tudi, da ne obstojajo nevtralni delci z negativno gmoto. Nova teorija po Einsteinovem priznanju še ni matematično toliko predelana, da bi se dalo ugotoviti, ali obsega tudi kvanlitetne pojave. Izključeno pa o vnaprej ni. Ge bi jih obsegala, bi bil Einstein odkril . matematičen način, kako »pojiti njegovo lastno teorijo relativnosti z nič manj slavno kvantno teorijo v enoten, mogočen instrument pni-rodne vode za razumevanje fizikalne-nn sveta. Zakasnitev Ona: Kako pa moreš priti na sestanek neobrit? On: Prisegam tt, da sem bil ob ur! najinega sestanka še gladko obrit. žestna, živahna, vesela Solange Maran« geova mt>dernega nadiha, pa tudi pri* sičnost njenega moža. Med njimi so se razvili prijateljski stiki, ki so se vsako jesen utrjevali. Paul Marange prihaja nenapovedan in sam? — Naj vstopi, — je dejala Denis*.. Vstopil je mlad, elegantno oblečen mož visoke postave in zagorelega ob* raza. — Pozdravljeni, dragi gospod, — je začela Denisa. Toda obmolknila je. kaj« ti obraz njenega gosta je kazal silno razburjenje. j — Ali ste kaj videli Solange? — je vprašal ves iz sebe. — Vaša gospa ... Saj vendar ni mo* goče!... Zakaj pa? — Ker je odšla, — je dejal in se se* sedel v naslanjač... Upal sem še. da je morda prišla k vam ... Da, odšla je davi navse zgodaj. — Kako to? ... Odšla? — je vprašala Denisa, ne da bi mogla razvmeti, kaj pomenijo njegove besede. —- Kako to?... Z drugim seveda! — je kriknil divje. »Da, z ljubčkoml Telefonirala mi je v pisarno. Odhajam,' ne morem več živeti pri tebi .. ljubim drugega. Točno tako. Niti besedice več.. . To je moderno, a? Hitel sem doli kakor blazen ... Vrla prazna, oma* re prazne... Kar mi je šinila v glavo misel, da je odšla morda k vam To* rej je ni bilo tu ... Zares, to je‘bila ne* umna domneva. Po kaj bi hodila k vam, če me zapušča? ... — To je pa refi čudno, — je zašepe* tala Denisa, ki jo je ta ljubavna dra* ma, h kateri je bila nenadno poklicana' malo žalila in presenečala, obenem pa, čeprav se je branila, tudi zanimala. •' — Čudnega to ni nič. Sam sem kriv, — je dejal Paul Marange. — Liubil sem jo, preveč, preveč sem ji kazal, da jo ljubim ... Ah, ta ničvrednica Vedel sem, da je vihrava, koketna, da se rada igra z moškimi... Toda vse cem ji spre« gledal... Bila je tako dražestna, tako zapeljiva, če je hotela... Imel sem jo tako rad, da sem verjel, da -me tudi ona ljubi Bil sem ljubosumen, pa si često nisem upal tega pokazati Vendar so se pa začeli med nama prepiri. Ko sem jo videl plesati, zvijati skoraj nago pod krpico obleke v rokah moža... Toda zatisnila mi je usta s poljubi, ko sem jo hotel obsuti z očitki Ah, ta nesramnica! Če le pomislim, da je zdaj z onim drugim! — je kriknil in stisnil pesti Nadaljeval je, moral se je izpovedati v svojem srdu, ljubosumnosti in obupu, ki ga je zastrupljal, ki mu je zastiral zavest, da odkriva vse to skoraj nežna« ni ženi Njegovo zaupno izpoveduje po« slušala Denisa začudeno, to jo je pre« senečalo in zanimalo Končno. Ljubezen • • izdajstvo, kri« vičnost ljubezni . to je torej bilo. ua, romani — čitala jih je malo — s? J’ 8°f vorili o vsem tem. Toda prvič je zdaj videla pred seboj drhteti čustva, ki jih ni nikoli poznala Končno se je zdelo, da bi se Paul Marange rad pomiril — Domov moram. — je dejal m ' stal — Oprostite, prosim, gospa, da sem vas z vsem tem dolgočasil, toda sami v'di« te, da sem v groznem položaju . Kaj morcin storiti?.. Nič. nič . Ce bi jo našel, ne veifl, kaj bi storil Odšel je, sedel v avto in se odpeljal nazaj v Pariz. Vrnil se je še istega ve« čera s slugo in prtljago. — Naslednjega dne je znova obiskal Deniso. Bil je tako strt, da se ji je za* smilil. — Nisem mogel ostati sam doma, — je dejal. — To je pregrozno. Tu bom stanoval V Pariz se bom vozil samo po opravkih. Od tistega dne je često zahajal k De« nisi. Ni si upala odkloniti njegovih t>o« setov, preveč je bil nesrečen GovOril je o nezvesti ženi: zdaj z gnevom, zdaj zopet v težki potrtosti. Denisa sa Aiddie Abeba, zdaj prestolica Ajbesinije, se ne more sklicevati ua bogato zgodovino, ker je razmeroma še mlado mesto. Ko je leta 18&6 zibrat cesar Menellk svojo vojsko, da bi jo popeljal proti Italijanski armadi, prihajajoč od severa Iz Eritreje, so bile abesinske čete zbrane na gorski planoti ob vznožju gore, Bntote, kjer so imeli konji ln mule dovolj dobre paše. Posvojeni ugodnem podnebju, bogatih vrelcih piitne vode in posebno po izborni strategič-ni legi je obrnil ta kraj nase pozornost cesarja, ki se je poamaigi nad Italijansko vojsko pni Aduii vrnil tja in sklenil zgraditi tu abesinsko prestolco. AxWs Aibebo ali po na-6e »Nova roža« je torej stara komaj 35 let. labira starega cesarja Je bila zelo pametna. Ajddlls Abeba ležii v geometrični sredini države. Mesto obdajajo gore kot dobro obrambno sredstvo, poleg tega je pa že s a/mo sovražniku težlko dostopno. Pod-nelbejie je »olo u-godno, ker leži mesto blizu ekvatorja. Kraje je zol slikovit. Tu sije skoraj leto in dan sonce, nebo je redko kidaj oblačno. Od konoa junija do polovice septembra pa nastane tu izreden metre-olofflci pojav. Krasnim solni n im jutrom slede takoj popoldne silni nalivi z viharjem, grmenjem in treskanjem. Zdi se, kakor da se maje zemdja v temeljih. Neurje traja več ur, drugi dan se pa zopet ponovi. K »reči je mesto »grajeno na pobočju, da se voda lahlko odteka. Zvečer so pa ulice zopet suhe. Tako opravi naliv ki bi sicer aaliil hiše, samo službo najboljših cestnih pometačev, da je mesto vedno snažno. Sredi septembra se pa začne zopet doba lepega vremena. Addis Albeba leži 2.500 m nad morsko gladino ln kdor ni vajen življenja v tako vtooko ležečih krajih, bi se v abesinski prest olicl ne počutil dobro. Zrak je tu red-kejSti, občutna je tudi razlika v zračnean pritisku, tako, da vre voda že pri 80". To seveda vpliva na srce in pljiuča. Zato ne vid® v Aididis AlbebI nikoli Evropcev, ki bi 'hodili peš. Vsi se vozijo ali pa jahajo, samo da si prihranijo tnud s hojo. Aibesincev pa visoka lega mesta ni* ne moti, ker so vajeni redkejšega araka in ker so taborn: pešci Abeslnec se ne utrudi zlepa. Običajen prizor je v Adidte Abebi množica služinčadi, bežeča za gospodarjem, ki sedi v sedlu ali pa v avtomobilu. Glavne široke in ravne oeste so zvezane 7. ozkimi, vijugastimi stranskimi ulicami. Mesto je zelo živahno. Rojeno iz vojafekega taborišča je ohranilo vojaški značaj. Addis Abeba šteje 300.000 prebivalcev. Ljudje hodijo v dolgih belih hlačah, tesno prilagajočih se gležnjem in nosijo nekakSne pelerine. Mnogi hodijo bosi, kar jih pa prav nič ne mott. Po glavnih ulicah se voaijo dvorni dostojanstveniki, lepo oblečeni sredi služinčadi, kt -skače okrog njih in krič* njihova imena ponosna, da more služit! tako imenitnim gospodom. V mestu naletiš tudli na mnoge kočije in avtomobile, v katerih se vozijo elegantne dame, ki jim pa zakrivajo večji del ofora-zov krajevet Širokih klobukov. Tudi dame na konjih, mulah ali oslih niso redke. Okrog njih bega tudi služinčad. Seveda je pa v abesinski prestoHci tudi mnogo beračev. Vsakdanji pojav je, da se prikaže sredi glavnih ulic v času ko vozi po njih mnogo avtomobilov, čreda krav aM ovac. Ljudje so pa tega vajeni, avtomobilisti se spretno ogibajo in vse gre gladko. Oim leže na zemljo mrak, se ulic« naenkrat Izpraznijo. Vsa vrata, in okna ljudje siknbno aapro. Ulice sploh niso razuvetljene, če ne poskrbi za razsvetljavo luna Nekaj časa vlada v mestu grobna tišina. Kar se začujejo zategli, pretresljivi glasovi, ki jim odgovori srdito lajanje ln tuljenje psov po vsem mestu. Psi tulijo na vso moč, vedno močmej&i pa postajajo tudi strahotni nočni glasovi. Tako se nadaljuje do ranega jutra ta najstrašnejši koncert, kakršnega si motre človek misliti. Vso noč se razlega ta fantastični duet sestradanih hijen, ki se priklatijo večkrat v sredino mesta, in psov, razjarjenih nad tako predrznostjo. Namestu orožja pesek in kamenje Pariška policija si beli glavo z vprašanjem, kdo je je povzročitelj sleparije in mahinacije, kakršnih pozna kriminalistika malo. Pariška tovarna orožja Brandt je dobila nedavno večje naročilo za puške, strojne puške, smodnik in granate.. Pošiljka bi morala biti poslana v Buenos Aires. Orožje s strelivom je tehtalo 25 ton in pariška tvrdka ga. je poslala v Nantes. Ker so pa nastale tam težkoče, so poslali orožje v Rouen in ga naložili na dva tovorna parnika. Ta Čas je pa hotela francoska vlada na zahtevo argentinske vlade ustaviti dobavo orožja, toda bilo je že prepozno, kajti parnika »ta bila že zapustila francoske vode. Ko sta parnika priplula v Argentino, so pa vendar na zahtevo francoske vlade argentinske carinske oblasti pošiljko vrnile Franciji. Oba parnika sta se vrnila čez nekaj tednov v Havre in pošiljko so začasno spravili v skladišča. Dopisnik »Matina« se je pa obmii na havreskega župana Leona Mayerja, ki mu je dal presenetljive informacije o pošiljki orožja. Carinski nadzornik je pri pregledu tovora, namenjenega prvotno za Argentino, ugotovil sumljive sledove na zabojih ln zato Jih je dal odpreti. Lahko si mislimo njegovo presenečenje, ko ni našel v zabojih orožja in razstreliva, temveč kamenja in peeek. Zaboji »o bili tako dobro zaprti, da ni niti zrnce peska padlo iz njih, Carinske oblasti vidijo v tem velijo sleparijo, ki pa menda ne bo imela političnih posledic. Policija zdaj Išče krivca. Strokovnjak dr. Loir je zadevo preiskal in do- je vedno bolj pomilovala. Skušala je s sočutnimi besedami olajšati mu gorje. Včasih se ji je to nosrečilo. Paul Mo« range se je polagoma pomiri. Nehal je govoriti brez prestanka o Solangi. Ni več begal tako pogosto v navalu srda ali gorja po drevoredu na vrtu. Obiski pri Denisi so mu prinašali ve« liko olajšanje in uteho; in to ji je z globoko hvaležnostjo priznaval. Drugo čustvo jo je prevzemalo in njena vloga tolažnice se je izpreminjala .. Zdaj je sprejemala Paula Moranga z narašča« jočo simpatijo. Bila je srečna, videč, da njegova bolest pojema, upala je, da jo bo pri nji povsem prebolel... Posrečilo se ji je to, kajti nekega dne ji je s plahimi besedami odkril svojo ljubezen.. Ustrašila se je spoznanja, da ga ljubi... Da, o tem ni mogla dvo« miti, ljubila ga je... , Hotela je prekiniti sestanke z njim, pa ni imela dovolj moči za to. Ljubezen, ki je ni nikoli poznala, je plamtala v nji s tem večjo silo, čim bolj jo je hotela zadušiti. Marangova prisot« nost ji je bila potrebna Kadar je bil pri nji, kadar je nežno govoril z njo, je ču« tila nepopisno blaženost. Toda kaj bo z njenim strogim mirnim življenjem, ki ga je tako cenila, in kaj porečeta šele njen hčerki? ... No, končno pa, kaj naj bi bila zakrivila, če je sprejemala spošt« ljivo ljubezen, ki je sicer ni podžigala, pa tudi ne odklanjala ... Marange ni nikoli več govoril o nji, ki je bila odšla. Zdelo se je, da oživ« Ija... Pozabljal je... Ali je res pozabil? Pekoč dvom se je naenkrat oglasil v Denisi. Zdaj ga je že tako ljubila, da je vedela, da ne bo mogla dolgo kljubovati ljubezni, ki je postajala njeno življenje in ki bi se ne zadovoljila več dolgo brez naslade ... Udala sc ji ho, to je vedela AH Jo je pa on resnično ljubil? O tem se je ho» tela n**-'iričati. gnal, da izvira kamen in pesek iz Pariza S tem je pa rečeno, da so pripeljali v Evropo nazaj orožje in strelivo in da je bilo šele tu zamenjano s peskom in kamenjem. Ni še točno znano, komu je bilo orožje namenjeno, vse pa kaže, da je bilo poslano argentinskim revolucionarjem. Nosljanje zopet v modi Mnogi ljudje trdijo, da je bilo nosljanje bolj zdravo od kaje. Človeka je sililo h kihanju in tako mu je čistilo nosnice, na drugi strani pa ni tako zastrupljalo pljuč kakor kaja. V Angliji prihaja nosljanje zopet v modo. Mlado pokolenje, ki'je videlo tabatje-re samo v muzeju in čitalo samo v romanih o strastnih nosljafih, se začenja samo ogrevati za nosljanje. To baje imenitno »prezrači« nos, zlasti v megli alt pa Če ima človek polu nos dima ali smradu po bencinu. Zanimivo je pa, da ne nosljajo v Angliji samo moški, temveč tudi ženske. Tabatjera je seveda tzpremenila svoio obliko. Gospodične in mlade dame nosijo tobak v lepih dozah, kakor puder in barvila. Med angleško mladNo bo nosljanje kmalu tako razširjeno, kakor je pri nas kaja. Morda se bo razširilo tudi k nam. Ne da se begati Oče: Ce bi vedel, koliika sreča je za človeka delo, bi bil marljivejši. Sin: Nikar me ne begaj oče, v življenju ee hočem zanajšati samo naee, ne pa oa srečo. Paradoks — Kje se vaš sinko uči, da je vedno tako umazan? — V kemični čistilnici. Nekega večera, ko se je vrnB iz Pa» riza in izstopil iz avtomobila, je zagle* dal Paul Marange Deniso na vrtu. Sto« pil je k nji. — Gosta sem imela danes, — mu je dejala z drhtečim glasom. — Gosta? Kakšnega gosta? — Solange ... Da, vaša žena .., je prišla... Zadrhtel je, stopil korak nazaj in prebledel. — Solange ... Solange ... je prišla.. je zajecljal. Da, obžaluje ... prosi vas odpu» ščanja . Pravi da je bil njen pobeg samo prehodna vrtoglavost, da vas ni. koli ni nehala ljubiti... — Ali je tu? V hiši?... je vprašal ves v ognju pripravljen hiteti k nji. Denisa ga je zadržala s kretnjo. .. ~ j°’ — Je dejala z zamolk« lun, drhtečim glasom. — še vedno jo ljubite. Kar priznajte, saj se vam po* zna.. In pripravljeni ste sprejeti jo takoj nazaj, o vi slabič! . . Z menoj sploh ne računate ... Tolažili ste se pri meni, polastili ste se me, kakor katere« koli druge ženske, neodgovorno, da bi zadušili svojo bolest. Bila sem vam za» časna prijateljica. Ali ste pa računali z menoj? Kaj vam je do mene? Kaj vam je do moje ljubezni, do mojega razoča* ranja? No torej, nalagala sem vas, razu* mete? Lagala sem: ni je bilo tu, ni se vmilal... Toda zvedela sem. kar sem hotela vedeti Zdaj vem, da jo še vedno ljubite ... A jaz vas ljubim .. Hotela sem biti vaša . Poiditel Pojdi« te in nikoli več se ne vrnite ... Ves iz sebe jo je poslušal. Zamahnil je z roko. — Odhajam ... Da, odhajam .. To« da zakaj sfe to storili? Mislil sem. da je ne Miiblm več.. Nikoli več se ne vrne . Lahko bJ bila tako srečna skupaj, vi in ja*... da, »daj je pa vse končano. Stran g Sobota, 3. avgusta 1935 eROHTIH Ustanovljena leta 1884. od občine slobod. in kralj, glavnega mesta ZAGREBA, Poteklo je 50 let, odkar deluie naša naistarejša in največja, Izključno domača zavarovalnica, zavarovalna zadruga „CROATIA“, ki je osnovana zaradi preskrbe našega narodnega premoženja, delovne moči in življenja našega človeka, da tako dobimo tudi mi v svoji domovini institucijo take vrste in da ne bomo več v zavarovalnih poslih odvisni od tujine. „CR0AT1A“ se je dvignila do danes v svojem socialnem, humanem in patriotskem delu v naši veliki domovini do višine naivečjega zadružnega podjetja v državi, ona gleda upravičeno s ponosom na svoje delo v preteklosti kajti izvršeno je častno in požrtvovalno v interesu našega naroda. Razvoj delovanja domače zavarovalne zadruge „CROATIA Zavarovane vsote Skupno premoženje Izplačane odškodnine 792.397.83 83,827.019.84 138,385.714.38 Centrala je v ZAGREBU Podružnice: Beograd, Ljubljana, Novi Sad, Osijek, Sarajevo in Split Jamstvena sredstva: Din 145,000.000*—• Zavarovalni oddelki: požar, vlom, nezgode, transport, steklo, življenje, lamstvo, chomage, auto-riziko, prelom strojev. Navodila za vse vrste zavarovanja dajeta rada in brezobvezno GRASSELLI tal HllZmiC mHRIBOR, Stolna ulica St. I uradnika zavarovalne zadruge »CBOATIA«. eROHTlH ZAVARUJTE pri izključno domači zavarovalni zadrugi