Stev. 115. V Ljubljani, četrtek dne 25. aprila 1912. Leto •mMI’ Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ia praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K' 10‘—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. — tv inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se K. pošilja upravništvu. •s 3» Telefon Številka 118. ••• • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. a: Uredništvo in upravništvo: * Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma j se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogla«« se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota pust. — Za odgovor je priložiti znamko, at ••• ••• Telefjn številka 118. Maš cilj. »Napredna Misel« piše: Od dob seru. kar so izdihnili na bojišču naši zadnji boritelji za narodno in kulturno svobodo, je slovenska zgodovina vsakdanja in enolična tako. da se da označiti skoro z eno samo besedo: hlapčevstvo! Slovensko ljudstvo danes sicer ne dela več tlake fevdnemu gospodu - tujcu, fevdalizem se niti na Slovenskem ni mogel več vzdržati; vendar njegove sile služijo še tujemu kapitalu. Politične nadvlade nad našim narodom danes ne izvršujejo več fevdniki in njih beriči. ampak izvršuje jo nemška vlada. Oblika hlapčevstva se je torej izpremenila ali hlapčevstvo nam je ostalo. Odkar se je moral Slovenec odreči svoji narodni veri in kulturi, postal je tudi v duševnem oziru hlapec — lilapec Rima. Veruj, ubogaj in dajaj! V tem duhu se slovensko ljudstvo že nad tisoč let obdelava, zato ni čudno, če se je v tov vlgoo že tako vživelo. da smatra za nekako obsebi razumljivo dolžnost, služiti drugim kot orodje v dosego njih samopašnih namenov. Kar zavedati se ne more več. da je tudi uboga slovenska para človek^ ki ima svoje ,zdrave ude za to, da živi sain od prida svojega dela, in razum zato. da trezno, samostojno misli, in voljo, da sam odločuje o svoji usodi, kakoršno si želi imeti. V tej dolgi dobi smo se hlapčevstva že tako privadili, da mislimo le še na to, kako imamo prav izpolnjevati zapovedi onih. ki imajo moč nad nami ter nas izkoriščajo. In tako smo ostali do danes hlapci, ki vodijo najlepšo človeško čednost v medsebojnem tekmovanju, kdo bo drugega prekosil v hlapčevstvu. Kot hlapčevstvo se da označiti tudi naša oiicialna politika, ki ima en sam cilj: narediti slovenskega človeka za dobrega, poslušnega hlapca, in ima en sam problem: kdo bo v dogledni dobi na Slovenskem najvišji hlapec. Zato je tudi slišati iz naših političnih bojev pravzaprav samo en glas: mi smo verni, lojalni hlapci, ti so pa neverni, slabi hlapci. Na Slovenskem pa so ti neverni, slabi hlapci od nekdaj bili nositelji narodne in napredne misli; možje, ki so svoje slovensko ljudstvo resnično Ljubili in z ljubeznijo so ga budili iz duševnega mrtvila. Iznebivši si sami duševnih spon slepe vere in nesmiselnih predsodkov hlapčevske tradicije, so navajali narod k samostojnemu mišljenju, učili so ga, da dela in racionalno gospodari ne le za tujce, ampak tudi za sebe. Razvnemali so ga z mislijo o človeških in narodnih pravicah, gojili so v njem socialen čut bratoljubja in ga tako vsposob-Ijali k višjemu, vzajemnemu, socialnemu življenju. Z ideali narodnosti in napredka so hoteli svoje ljudstvo preroditi k novemu življenju. To je bila vedno glavna tendenca naprednega gibanja na Slovenskem in naj je nastopalo v tej ali oni obliki. Zato lahko rečemo, da pomeni pri nas napredno gibanje — preporod k novemu življenju. Ven iz tega za človeka ponižujočega suženjstva — k novemu svobodnemu. narodnemu življeju! — to je bil vedno mogočen klic slovenske napredne misli. Hlapčevstvo — ali svoboda celokupnega naroda in posameznika, to sta dva življenska načela, ki sta si od nekdaj v nasprotju med seboj. 1 o nasprotje pa se da izravnati le z bo-'n zma£o. Kar je zdravo, vzvišeno in nravno opravičeno, le to more ter mora zma- gati. In to je slovenska napredna misel! Ta boj zmagoslavno izvojevati, v tem obstoji pravo poslovanje slovenske inteligence. Laška pravna fakulteta. Zopet in zopet se pojavi v naših političnih bojih laška pravna fakulteta; podobna je onim mrtvim, ki se vračajo. Italijani so namreč imeli svojo pravno fakulteto v Inomostu oziroma — da bi s tem Inomost ne izgubil značaj nemškega mesta — je stala fakulteta zunaj mesita. Nekega lepega dne pa so se zbrali kulturni nemški študentje in njih prijatelji in so šli in so tisto fakulteto razdejali. Prav v resnici so jo razdejali. Znotraj so vse razbili in celo tisto poslopje so podrli, kolikor je bilo v njih tevtonski moči. Tako je umrla laška pravna fakulteta v Inomostu. Zgodi pa se. da se mrliči vračajo in strašijo — posebno če so po krivem bili odpravljeni s tega sveta in tako se vrača in straši laška prav. fakulteta. Enkrat v proračunskem odseku, drugič v parlamentu, tretjič pri pogajanjih ... Italijani skr-be za to, da spomin na njo ne umrje. — Reči se mora, da mi nismo tako zvesti svoji mrtvi slovenski pravni fakulteti, ki smo jo imeli 1. 1849. v Ljubljani in pozneje na graški univerzi. Slovenec je v življenju pohleven in ponižen, zato tem bolj molči, če je mrtev. Tako tudi naša fakulteta le tli in tam — vzbudi spomin. Glede laške fakultete so mnenja zelo različna — recimo prav tako različna, kakor glede slovenske univerze. Tekom let so že vse stranke bogve po kolikokrat izpremenile svoje stališče do nje. V večini se ji priznava pravica do življenja — samo primernega prostora zanjo ni mogoče najti. Seveda tista pravica do življenja je zelo malo vredna — ako ni sredstev za obstoj — in italijanska fakulteta bo s to pravico delala še dolgo pot — predno bo kje začela živeti. Isto bo z vsemi vseučili-škimi zahtevami v Avstriji. Še najbolj pametno je, ako se zgodi, kakor se je baje zgodilo z rusinskim vseučiliškim vprašanjem — da je cesar rekel — bodi — in je bilo. Koliko debat, bojev, prepira je treba, predno se pride naprej. Malorusko vseučilišče v Lvovu je stvar, ki se sama po sebi razume, — prav tako se razume samo po sebi še marsikaj, kar se neče razumeti — in ko bi dobil v Avstriji vsak narod svoje, bi bilo kmalu konec brezplodnih bojev. Te dni je zopet strašila italijanska pravna fakulteta v proračunskem odseku. Profesor Masaryk je priznal Italijanom pravico do fakultete. — Nemci pa so rekli, da jo ni treba — eni so rekli zaradi vojske, drugi zaradi drugih vzrokov — češki soc. demokrat je bil za njo — celo v Trstu jo je dopustil — in tudi češki agrarec Kotlar je dejal, naj bi bili v Trstu italijanska in slovenska pravna fakulteta. Slovenci smo vprašanje o fakultetah že dovolj prerešetali da ni treba o tem mnogo govoriti — naše geslo je: kar drugim, to nam! Enake pravice za vse! Lukaczeva volilna reforma. S Khuenovim odhodom in Lukaczevim imenovanjem ministrskim predsednikom so mislili merodajni krogi rešiti krizo in prepustiti vojaške predloge gotovi rešitvi. Lukacz je nastavil z obljubljeno volilno reformo past opoziciji, a doživel je razočaranje. Kossutho- va, kakor Justhova stranka sta odklonili Lu-kaczevo skrajno nepopolno reformo ter končali vsaka nadaljna pogajanja z vlado. Kos-suthova stranka sicer sprejema v principu volilno reformo, a obenem zahteva garancije, da se brambna reforma reši v smislu ogrskih resolucij. Justhovci pa zauzemajo isto stališče kot za časa Khuena. odklanjajo brambno reformo, pa tudi kompetenco sedanjega parlamenta. da bi isto rešil. Tekom tega tedna izidejo cesarska lastnoročna pisma glede imenovanja novega ogrskega kabineta, v ponde-ljek se ta kabinet predstavi zbornici, kjer se prične zopet stara igra. Opozicija nastopi zopet z obstrukcijo in tako je položaj po sestanku parlamenta zopet tak in tam, kakor je bil pred letom dni. Prvo delo novega ogrskega kabineta bo torej razpust sedanje zbornice in -nove volitve. Pri novih volitvah bo moral Lukacz slediti zgledom grofa Khuena, da obdrži večino, ki si jo je ustvaril njegov prednik z naj-brezobzirnejšim nasiljem in z kričečimi protizakonitostmi! Zadnje nadomestne volitve v posameznih okrajih so dokazale velik napredek opozicionalnih strank zlasti radikalne Justhove skupine. Zato bo moral Lukacz jako paziti, da ne doživi tega presenečenja, da pride sedanja opozicija v naš parlament z večino. Potem je parlamentarna rešitev vojaških predlog nemogoča, in treba bo izjemnih odredb! Zato pa ni nič čudno, ako gotovi ljudje še vedno verujejo: v vrnitev grofa Khuena Hedervaryja v dostojanstvu kraljevega komisarja. italijansko -turška vojna. Italija se pripravlja marljivo v Egejskem morju, da nadaljuje s svojo akcijo; zasedla je otoka Lemnos in Astropalija. Kar je mornarici, ki je morala sedaj vedno križariti v odprtem morju v veliko korist, ker ima sedaj gotova izhodišča svojih pohodov. Turška vlada doslej še ni odgovorila na intervencijo velesil, dasi je ministrski svet po carigrajskih poročilih že sestavil odgovor. Italijanska vlada. ki je s svojim dardanelskim pohodom hotela prisiliti turško vlado do odgovora in to v smislu intervencije, čaka tega odgovora, ki ga pa Turčija sedaj zato nalašč zavlačuje. — Evropska diplomacija je sedaj v velikih skrbeh. ker dobro ve, kako kritičen je položaj v trenutku, ko Italija z vsem povdarkom nadaljuje s svojo akcijo. Poseben strah pa daje evropski diplomaciji rezerviranost Rusije. Najbolje poučeno evropsko časopisje prinaša dan na dan alarmujoče vesti iz Rusije, a ruski zunanji urad ali niti ne poskuša dementirati teh poročil, ali jih pa dementira na tako hladen in nepomemben način, da nikdo ne ve in ne more sklepati v namerah in načrtih Rusije. Edino, kar je gotovo, je to, da pomenja zaprtje Dardanel za Rusijo neizmerno škodo v trgovini in izvozu, da Rusija daljših izjemnih odredb v Dardanelah n more mirno prenašati. Rusija, ki je prva prišla z idejo mirovnih pogajanj in pridobila za svojo akcijo vse velesile, je hotela le odstraniti pretečo nevarnost, ki nastane v trenutku italijanske ekspedicije v Dardanele. Ako Turčija torej ne sprejme mirovnih pogajanj, tedaj mora nositi odgovornost sama kakor za italijanski pohod proti Dardanelam, tako tudi za ruski odpor in protest proti zaprtju Dardanel. Treznost turške vlade odločuje te dni o splošnem položaju v Evropi! DOPISI. Iz Ježice. »Slovenec« je prinesel o požaru, ki je divjal zadnje dni v naši vasi zelo pristransko poročilo. Hvali samo načelnika požarne brambe, kakor da bi bila le njegova zasluga, da je bila preprečena večja nesreča. Gola resnica pa je, da so se mučili gasilci več ur in storili vse kar je bilo v njih moči, le načelnika Vincencija Ahlina ni bilo na licu mesta. Njegova sveta dolžost bi bila, da bi bil pri tako veliki in nevarni nesreči na svojem mestu. Njegova odsotnost je vzbudila pri vseh pametno mislečih ljudeh veliko nevoljo in to po vsej pravici. Hvala v »Slovencu« mu ne bo čisto nič pomagala, ker sami vemo, kako je bilo z Ahlinom za časa nesreče. Iz Vrhnike. Preteklo nedeljo je uprizoril naš «Sokol« v dvorani »Čitalnice« zabavni večer, ki se je v vsakem oziru nad vse dobro obnesel. Zanimanje za to prireditev je bilo splošno in ni čuda, da se je naša dvorana do zadnjega kotička napolnila radovednega občinstva, katero je pazno sledilo posameznim točkam. Kot prvi je nastopil brat Mil. Korenčan, ki je z veliko spretnostjo izvajal na violini krasne komade. Ravno tako nas je tudi očaral močan in lep glas brata Mirka Korenčana, ki nam je zapel znano podoknico iz opere »Teharski plemiči«, katero je moral na splošno željo ponavljati. Dolžnost nas veže, da se v prvi vrsti zahvalimo požrtvovalni gospodični Pavli Gotzl-ovi, ki je s posebne prijaznosti prevzela sprem-ljevanje glasovirja in tako omogočila časten ih speh prireditve .Dosti smeha in aplavza sta želi obe burki, posebno pa zadnja »Buček v strahu«. Tako spretnega in neprisiljenega igranja že dolgo nismo opazili na našem odru. Posebno sta ugajali naši vrli gospodični Kunstel in Žitko, ka-ter kakor tudi vse druge igralce prosimo, da ostanejo tudi v bodoči sezoni našemu odru zvesti. Izvrstno nam je podal že od prejšnjih iger dobro znani brat A. Japel naslovno ulogo »Bucka«. Ravno tako je bil izboren brat A. Krašovec, ki je s svojim ljubljanskim dialektom kakor tudi kretjnami in z izvrstno masko »grofice Ane« nad vse dobro zabaval občinstvo. Da sta se burki tako dovršeno uprizorili, gre pred vsem hvala našemu neumorno delujočemu članu bratu Iv. I ischlerju, ki je bil v vsakem oziru, kot spreten režiser kakor tudi kot izboren igralec na mestu. Po igrah se je razvila prosta zabava, pri kateri seveda plesa ni smelo manjkati, ter s tem tudi mljaši ljudje prišli na svoj račun. Kakor slišimo, namerava naš »Sokol« v prihodnji sezoni uprizarjati celo vrsto lepih iger in zabavnih večerov, na kar že danes opozarjamo slavno občinstvo, ter ga prosimo, da ostane tudi v bodoče društvu naklonjeno in mu pomaga pri njegovem stremljenju. Na zdar! Zagorje ob Savi. Redni občni zbor zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov se je vršil v nedeljo, dne 21. aprila ob 2. uri v »Sokolskem domu«. Občni zbor je otvoril načelnik gospod Ivan Bajcar, ki je pozdravil lepo število navzočih zadružnih članov, zadružnega inštruktorja g. Blodiga in načelnika deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug g. Eng. Fran-chettija. Zapisnik zadnjega občnega zbora se brez ugovora odobri. Nato je gospod načelnik Bajcar poročal o delovanju načelstva za leto 1911, iz katerega poročila je posneti, da je imelo načelstvo 4 odborove seje. Zadruga šteje koncem leta 1911. 65 članov in 35 po-mocnikov^ \ajencev je bilo na novo sprejetih 11 oproščenih 16, koncem leta jih je ostalo 32. Mevilo raznih dopisov znaša 86. Leta 1911. LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) »Odpustite, odpustite, grešil sem, oče Je-rotej!« reče Vicencij z zlomljenim, zamolklim, joku podobnim glasom. »Sinko. Bog ti naj odpusti... Podal si se na nepošteno pot; sinko, ti greš naproti večni Pogubi, pogubi telesni in duševni. Kdo te je zapeljal v ta smrtni greh?« »Oče, odpusti! Jaz nisem zase vzel ta denar«, je jecljal Vicencij uničen. A za koga si se dal premagati skušnjavi, Vicencij?« »Za narodno stvar, oče!« Starec ga začudeno pogleda. »Kakšno narodno stvar?« »Delo, katero sedaj vršimo, za bolgarsko vstajo. Treba je denarja... in jaz sem se drznil seči po tvojem premoženju«. Krotko lice starčevo se zjasni. Njegove oci. medle od starosti, se lesketajo, da. obla-zijo s solzami. »Ali govoriš resnico, dijakon?« »Sveto resnico, oče, zaklinjam te v imenu peterih ran^ Kristusovih, v imenu Bolgarske. Zav splošno stvar sem vzel ta denar«. v o čemu £a nisi zahteval od mene, sin-ko? Mar jaz ne ljubim Bolgarske? Evo. da-es-jutri Vsemogočni pokliče mojo grešno dušo.., Komu zapustim vse, kar imam? Moji dediči ste vi, bolgarski mladeniči... Mi stari nismo razumeli in nismo mogli... Veliki Bog vam bodi na pomoč, da rešite kristjane od prokletega agaranskega plemena ... Čemu me toliko gledaš?... Ali mi ne verjameš?... Pojdi! Pojdi!« In prijemši začudenega Vicencija za roko. ga popelje k Skrinji, izvleče veliko zeleno knjigo, jo odpre s tresočimi se rokami ter reče: »Čitaj tu, sinko; sedaj nočem dalje skrivati. Bog mi odpusti!« Vicencij prečita sledeče zapiske, napisane z menihovo roko. »Dne 5. februarja 1865. Poslal sem njegovemu blagorodju, gospod, g v Odesi 200 otomanskih lir za pet bolgarskih mladeničev. da nadaljujejo svoje študije.« »Dne 8. septembra 1867. Poslal sem njegovemu blagorodju gospodu, g v Gabrovi 100 otomanskih lir za pet bolgarskih mladeničev. da nadaljujejo svoje študije.« »Dne 1. avgusta 1870. Poslal sem njegovemu blagorodju gospodu, g v Plovdivu 120 otomanskih lir za pet bolgarskih mladeničev. da nadaljujejo svoje študije.« I u si, oče Jerotej oslini prst in obrne drugi list. — Tu čitaj! Vicencij prečita: »Daje se na znanje: V malem zelenem mošnjičku je spravljenih 600 otomanskih lir. Ia denar je namenjen perodijakonu Vicenci-ju, rojenem v mestu Klisuri, posvečenem v svetem samostanu Našega Odrešenika, naj gre in nadaljuje svoje bogoslovske študije v Kijevu, v prospeh Bolgarske.« Poslednji zapisek je imel pomen in oporoko za slučaj nepričakovane smrti starčeve. Vicenciju se je zdelo, kakor bi se mu sa- njalo. Ni si drznil dvigniti oči in srečati se s starčevimi, ki so sedaj žarele kot dva goreča oglja. S spoštljivo vdanostjo je poljubil njegovo desnico in solze hvaležnosti so mu privrele iz očij, katere je vsled sramote pobešal k tlom. Oče Jerotej je razumel in pomiloval revnega Vicencija. Hoteč ga obodriti. je dejal:. »Sinko, potolaži se. Bog odpušča onim, ki se kesajo. Tvoja želja je bila dobra in hvalevredna ... Vsemogočni Bog to vidi. Povej mi sedaj, koliko denarja je treba za orožje?« »Dve sto lir... Oče Jerotej. vi ste svetnik! Vaše ime ostane neumrljivo!« zakliče Vicencij navdušen in globoko ganjen. »Ne rogaj se. moj sin!« mu odvrne starec strogo. »Vzemi kolikor potrebuješ denarja, uporabite ga, kakor je vam Bog zapovedal, za rešitev Bolgarske Jaz vas blagoslavljam. Ako potrebujete še več, zahtevajte. A kar se tiče denarja za-te ... »Oče Jerotej. Zahvaljujem vas toplo za vašo velikodušnost in dobrotljivost. Toda jaz do njega nimam več pravice, ker ne želim več zapustiti Bolgarske, marveč se hočem boriti ter umrem za svobodo domovine. Videl sem sedaj vzgled rodoljubja pri vas.« »Dijakon Vicencij!« je nadaljeval starec, »dobro, sinko, služi Bolgarski, ker je čas za to. A za-te namenjen denar gre nazaj v zeleni mošnjiček, zanj se ti ne brigaj. Samo da ga denem sedaj na varnejše mesto: vsi tatovi niso tako nezlobni angeli kakor si ti. Po moji smrti pa se tudi ti spomni na me...« Vicencij odide iz celice očeta Jeroteja kakor pijan; dirjaje preleti dvorišče in utrujen vsled duševnega potresa vuide v svojo sobico. Ognjanov pa je osupnjen gledal. »Kaj ima to pomeniti? Dolgo si se mudil. Lemu si tako bled?« ga vpraša urno; »čemu molčiš. Vicencij? Ali imaš denar?« Vicencij zaobrne žep. rekoč: »na vzemi ga!« Rumenjaki so strkljali po podu. »Koliko si jih vzel?« »Dal je vse!« »Kdo jih jedal? Nemara oče Jerotej? To pomeni, da si ga prosil. Ti si ga poiskal?« »Ne, on me je zasačil, ko sem kradel.« »Kaj še?« »Oh, Ognjanov, kaj vsa doprinesla, moj brat? Kako slabo smo poznali očeta Jeroteja? Kaj ti... toda jaz, ki že tri leta živim tukaj, obsut od njegovih dobrot. Tega si ne morem odpustiti. Io noč je padel pred me blesk; odprl mi oči in me omamil... Da. dal bi rad dvajset let svojega življenja, ko bi ne bilo v njem tega trenutka. Jaz. mlad. baje vnet patriot. vnet Bolgar, bil sem poražen od tihega, duševnega veličija in skromnega domoljubja* te sence, ki se nagiba proti grobu, nepoznana od nikogar. Predstavi si, moj brat, on me je zalotil pri skrinji, ko sem uprav imel polno krilo rumenjakov.« In dijakon mu je pravil podrobno ves 'dogodek. \Kai? On ie torej to pot prišel raneje?« »T udi to pot je prišel ob istem času. toda jaz sem zapjavil dokaj časa na dvorišču, nezmožen se odločiti in nisem zapazil, kako beži čas... Predstavi si položaj.« Ognjanov je stal tu strmeč s prekrižanimi rokami. »Ta Človek je zares svetnik!« reče. »Mar ti nisem dejal, moj brat, da ga naf poprosiva?« (Dalje.) Je zadruga priredila važno predavanje, na katerem sta predavala g. Janko Levstik, vodja ljudske šole o obrtnem šol stvu in g. Eng. Fran-chetti o obrtni organizaciji. Prošnje za pr< pu-stitev k pomagalski izkušnji je uložilo 14 vajencev. k preizkušnji jih je bilo pripuščenih 13. Preizkušnjo so prestali 4 z odliko, 3 z dobrim in 6 z zadostnim uspehom. Računski zaključek se po poročilu preglednika računov g. Sotenšeka in zadružnega inštruktorja odobri in načelniku za spretno vodstvo izreče priznanje in zahvalo. G. Franchetti nasvetuje zadružno načelstvo takim vajencem, ki napravijo pomagalsko preizkušnjo z odliko, obdarovati z darilom v obliki kake dobre strokovne ali pa hranilne knjižice. Načelstvo se pooblašča, da ta nasvet izvrši. Gospod Meden opozarja na važnost strokovnih odsekov in predlaga, da se naj oziraje na § 39 zadružnih pravil ustanovi strokovni odsek kovinskih obrtov. Na predlog zadružnega načelnika se sklene letos prirediti tečaj obrtnega knjigovodstva za kar se je takoj priglasilo precejšnje število udeležencev. Naprosi se zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem. da omenjeni tečaj priredi. Na željo navzočih članov je zvezni načelnik gosp. Franchetti obširno in temeljito poročal o ustanovitvi mojstrskih bolniških blagajn. Nato se je naročilo zadružnemu načelstvu, da stori vse potrebne korake in skliče izvanredni občni zbor, da se določi ustanovitev mojstrske bolniške blagajne. Ker se ni nikdo več oglasil k besedi, se zadružni načelnik zahvali navzočim za u-deležbo, zlasti gospodu zadružnemu inštruktorju in načelniku deželne zveze za razna pojasnila in zaključi lepo„ uspeli občni zbor. Šoštanj. Šaleška Čitalnica v Šoštanju vabi na igro: »Deseti brat«, katero priredi v nedeljo 28. t. m. točno ob 3. uri pop. v gledališki dvorani hotela Avstrije v Šoštanju. Opozarjamo na ugodno zvezo z vlaki! — Šaleška Čitalnica v Šoštanju proslavi letos svojo 301et-nico z veliko ljudsko slavnostjo združeno z javnim nastopom članic in članov Šoštanjskega Sokola dne 14. julija in prosimo druga društva naj se na to prireditev ozirajo _in prepustijo ta dan izključno Šoštanjčanom, saj naša prireditev nima namena pokazati sijaja in bleska, ampak važen narodnoobrambni pomen: razžariti srca z narodno zavestjo! DNEVNI PREGLED. Prvi naskok zinaga. Do lanskih državnozborskih volitev se je splošno mislilo, da je Dunaj nepremagljiva postojanka krščanskih soci-alcev. A volitve so dokazale, da je korupcija Spravila stranko v nič; zato so opozicionalne stranke sklenile podvzeti prvi naskok na Dunaj. Včeraj je volil črtrti razred, izmed 14 občinskih Svetnikov, ki so jih imeli dosedaj krščanski soci-alci, so si mogli ohraniti le štiri mandate; izmed rednih prejšnjih mandatov so si socialni derno-kratje obdržali štiri; v osmih okrajih je ožja volitev med socialnim demokratom in krščanskimi socialci, v treh pa med nemško svobodomiselno stranko in krščanskimi socialci. Zanimivo je zlasti, da so prišli v ožjo volitev svobodomisleci, ki dozdaj v četrtem razredu niso postavljali niti kandidatov. Volilne dispozicije za ožjo volitev so sedaj prav ugodne, ker se morajo opozicionalne stranke, ki so šle že itak v volilni boj s parolo »doli s krščanskimi socialci« zediniti za enoten nastop. Včerajšnji rezultat volitev dokazuje, da je odklenkalo na Dunaju gospodujoči kliki, da so dnevi njene moči šteti. Četrti splošni razred bo obračunal tudi pri ožjih volitvah z gnjilo korupcijo, drugi razred pa, ki se imenuje na Dunaju »Intelligenz-klasse« pa bo sledil zgledu mas in pomedel s korupcijo raz dunajski magistrat. Poraženi denuncijanti. Župan Jere oproščen. Pri občinskih volitvah v Iški loki, ki so se vršile dne 10. decembra 1. 1. so, kakor znano, zmagali potom nasilstev klerikalci. Toda klerikalci z zmago samo še niso bili zadovoljni. Bivšega naprednega župana Antona Jereta, ki jim je še vedno trn v peti, so sklenili na vsak način za vedno uničiti, če ne poštenim pa nepoštenim potom. In tako je bila v resnici skovana v ljubljanski kovačnici ovadb, v kovačnici advokata dr. Pegana, famozna in skrajno škandalozna ovadba proti bivšemu županu Jeretu, katerega je dolžila kršenja volilnega zakona. Vso akcijo proti Jeretu je vodil pravzaprav kaplan Gol-majer, ki je na prvo obravnavo prišel osebno, potuhnjeno sedel v dvorani in čakal na Jeretovo obsodbo. Že zadnjič smo poročali, da je sodišče že tekom prve obravnave prišlo do prepričanja, da v ovadbi kar mrgoli raznih izmišljotin in neresnic. Med izpovedbami prič in ovadbo samo je prišlo do tako velikih nasprotstev, da je bilo že takrat jasno, da je Golmajerjeva ovadba čisto navadno politično intrigantsko delo brez vsakih dokazov. Ker se sodišče še ni moglo prepričati o popolni nedolžndosti župana Jereta. je v svrho zaslišanja še par novih prič obravnavo preložilo. Obravnava se je v soboto nadaljevala in končala s silno blamažo klerikalnih denuncijantov. Nove priče so precizno odgovarjale na vprašanja g. senatnega predsednika in odločno zanikale vsako krivdo Jeretovo. Konec vseh koncev je bil ta, da je bil bivši župan Jere na strašno jezo klerikalcev oproščen. Ta razprava nam je javno pokazala, česa vsega so zmožni podli klerikalci. Ljudje, ki so sami vedeli, da je obtožnica zbirka podlih laži, so se hoteli potem še naslajati nad vspehi svojega sramotnega dela, kar se jim pa hvala Bogu ni posrečilo. Seveda bodo klerikalci to blamažo čisto mirno prenesli, ker nimajo v sebi niti najmanjšega čuta časti. Občuten poraz nemških nacionalcev v beljaškem okraju. V beljaškem okraju, kjer se je vršila nadomestna državnozborska volitev vsled smrti poslanca Rieseja, je torej bitka končana. Zmagal je socialistični kandidat, urednik Florijan Groger, ki je dobil 3520, nemški nacio-nalec dr. Angerer 2682, krščanski socialec 430 glasov. Zmaga socialista Grogerja pomeni občuten poraz nemških nacionalcev. Nemški na-cionalci so z gotovostjo pričakovali, da poženejo socialista vsaj v ožjo volitev, ako že ne zmagajo. Toda rezultati so naravnost obupni za nemške nacionalce. Socialistični kandidat je dobil 600 glasov več, kakor pri predlanski glavni volitvi in to kljub nasilstvom nemških nacionalcev. Nemški nacionalci so se posebno vrgli na Slovence in jih hoteli s terorizmom prisiliti, da volijo dr. Angererja, kar se jim pa ni posrečilo. Volitev v beljaškem okraju je pokazala, da so ljudje že siti nemško-nacionalnih čvekarij in terorizma in odtod tudi taka poparjenost v nemških vrstah. Drug za drugim. Ta naslov bomo sedaj morali stalno prihraniti, da poročamo o razmerah pri slovenskem gledališču. Včeraj smo poročali o angažiranju gdč. Thalerjeve, danes pa se nam poroča iz Trsta, da je intendanca tamošnjega slovenskega gledališča angažirala dolgoletno prvo ljubimko ljubljanskega gledališča gospodično Anico VVintrovo. Zdaj ne bomo več spraševali kdo gre, temveč kdo nam pa še ostane? Predaprobacijo je dobila od c. kr. naučnega ministrstva nova učna knjiga Karla Widra »Moje prvo berilo« (Abecednik). Arnoštu Windischerju ob obletnici njegove smrti. Vedno premišljujemo in štejemo, a pri tem nam liitro poteka čas. Jedno leto je, odkar si nas zapustil, in odšel v nam še neznani kraj, odkoder se nikdo še ni vrnil. Nestrpno so Te čakali oni trije, vsaj poznaš Adamiča, Lundra in Lotriča. Vedeli so, ker jim je usoda vdihnila, da se jim pridruži krona mučeništva. Da! Arnošt je prišel med Vas, in Vam je sporočil, da je bila domovina pravkar izdana po lastnih bratih — bela nedelja 1911. Koliko resnih debat smo imeli, in poznalo se je, da si veliko čital. Tvoje prepričevalne in navduševalne besede so mahoma dobile simpatijo do Tebe, kdor je imel priliko, da Te je osebno spoznal. V živem spominu nam bode vedno ostalo, kako navdušeno si nam včasih deklamiral pesmi o junakih, ki so položili svoje srce in telo domovini na oltar. Takrat si bil še krepak, in nisi slutil, da bodo ti lepi verzi v polni meri tudi Tebi veljali. Pripovedoval si nam, da je imel nekoč »Sokol« izlet, in ko so Ti zadonele fanfare na ušesa, kako voljno si prenesel vesele in mogočne akorde, dobro se zavedajoč, da trpiš v ječi sam, medtem ko so Tvoji bratje vživali prostost, in se navduševali za sokolsko idejo. Znal si, da je v ječah vzdihovalo in umrlo že nešteto junakov, kateri so se postavili v prve vrste, da branijo dom in pravice, ki jim pripadajo po naravnem zakonu. Danes je leto, odkar si dovršil tok življenja. Hladna noč je zunaj. Preselil si se tja med svoje brate, a v nas vseh je oživel spomin na nesrečne septemberske žrtve. Ob obletnici L. J. P. Zakaj se je potopil parnik »Titanic«? To zagonetko je temeljito rešil nek kaplan na Gorenjskem. V nedeljski pridigi ob 10. uri je pravil svojim vernim backom, da se je ta ladja za to potopila, ker so se vozili v nedeljo ?!? To se more zgoditi le na Kranjskem. Deželno predsedstvo je potrdilo pravila novoustanovljenega društva »Podporno varstveno društvo državnih poduradnikov in uradnih slug za Kranjsko« s sedežem v Ljubljani. Slovensko gledališče v Mariboru. Slavno občinstvo v Mariboru in okolici opozarjamo na znamenite izvirne predstave članov ljubljanskega gledališča. Uprizore se novosti,' ki so dosegle v Ljubljani ponovno največji'uspeh in sicer v soboto 27. aprila »Reka«, v nedeljo 28. aprila burka »Nebesa na zemlji« in v torek 30. aprila »Tekma« izvirno delo gosp. Antona Funtka. Začetek vselej točno ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic za vse predstave pri gosp. V. Weixlu, Zgornja gosposka ulica. Upamo, da bo slavno občinstvo kakor vedno tudi tokrat z o-bilim obiskom počastilo naše mile goste. Rodoljube v Mariboru in okolici prosimo, da z živahno agitacijo delujejo za številen poset. — Odbor »Dramatičnega društva«. Škofa dr. Kahna zadel mrtvoud. Bivšega knezoškofa Kahna, ki je bil, kakor znano, tudi zapleten v znano afero Kayser-Palese, je v samostanu Tanzenbergu zadel mrtvoud na levo stran in na jezik. Njegov zdravstveni položaj je zelo opasen in je vsak čas pričakovati krize. Ogenj v Rožni dolini. Včeraj ponoči se je vnela hiša gostilničarja Alojzija Marna v Rožni dolini. Zgorela je streha, zgornji del hiše in salon. Na lice mesta so prišla takoj gasilna društva iz Viča, GHnc in Ljubljane in ogenj v kratkem pogasila. Škoda znaša približno 5000 kron. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani nabira za takozvani obrambni sklad, ter hoče nabrati na ta način glavnico 200.000 K. Do sedaj se je nabralo, in sicer leta 1909 29.143 K 13 V, leta 1910. 56.767 K 16 v, leta 1911. 27.229 K 83v, leta 1912., januar inkl. marcij, 6807 K 8 v, skupaj 119.947 K 20 v, nabrati je torej še 80.052 K 80 v. Posnemanja vredno. Piše se nam: Malo kje se najde toliko narodne zavednosti in smisla za narodno napredno idejo kot v Zagorju ob Savi. Naravnost presenečen sem bil, ko sem videl, kako se vse rado in z veseljem ter brez vsakega nadlegovanja žrtvuje za narodne namene. Po vseh gostilnah se opazi nabiralnike Ciril-Metodove družbe in Sokolskega doma. Vsak domačin radovoljno prispeva pri vsakem četrt vina za Sokolski dom in zahteva plačilni listek Ciril-Metodove družbe. Žalostno je, da taka radodarnost in požrtvovalnost ne vlada povsod na Kranjskem. V marsikaterem kraju bi že lahko stala ponosna stavba Sokolskega doma, kakor stoji v Zagorju ob Savi, če bi bilo več dejanja in manj besedi, ter več demokratizma. Posnemanja je vredno skupno delo med Zagor-čani, zato vpa tudi klerikalna pšenica ne pride do klasja. Če se ne motim, je Zagorje edina izmed manjših občin, ki kljub novega volilnega reda ni pri volitvi prišel noben klerikalec v občinski svet. Vrlim Zagorčanom pa želimo le tako dalje v skupni slogi v procvit slovenskega naroda in ponos Zagorske občine. Usodna obsodba. V petek je bila pred tukajšnjim sodiščem obsojena 171etna gospodična B. B. zaradj tatvine. Izmaknila je pri neki priliki 120 K. Škoda je bila sicer takoj poravnana, vkljub temu je prišlo do obravnave, pri kateri je bila B. B. obsojena na tri tedne zapora. Izkazalo se je tudi par manjših tatvin, ki pa so bile tudi poravnane. Mlada obdolženka je napravila utis, da je zagrešila tatvino iz iehko-miselnosti; denar je zapravila na slaščicah in za razne ženske malenkosti. Vsled obsodbe je bila obsojenka zelo obupana in je rekla svojemu zagovorniku, naj jo reši, ker sicer ne more ostati pri življenju. Zagovornik ji je obljubil, da bo storil, kar se da storiti. Ako se računa na njeno mladost, je bila kazen res zelo visoko odmerjena. V soboto je gospodična odšla od doma, češ da se gre posvetovat h svojemu zagovorniku. Od takrat se ni vrnila. Mogoče je, da je mlada obsojenka v obupu storila nepremišljen korak. Nasilni pomočnik. Pred par dnevi je prišel čevljarski pomočnik Franc Mišmaš h soprogi čevljarja Ivana Drnovška v Zagorju in zahteval od nje predujem. Ker mu ga ni hotela dati, je pričel Mišmaš tako razgrajati, da je morala Drnovškova pobegniti. Nasilni pomočnik je vrgel za njo poln škaf vode, razbil več šip in konečno vrgel še pet cvetličnih loncev na cesto. Mlad tat. Včeraj je stal pred sodiščem mlad tatič, tam nekje z Notranjskega. Bil je v službi nekega posestnika in je porabil njegovega osemletnega sinčka, da je jemal skrivaj denar in mu ga nosil. Tako je pokradel 172 kron denarja. Sodnik ga je obsodil na tri mesece težke ječe. Star je šele 17 let in je nagnjen k tatvini. Duhovnik — morilec. V mestu Reggio di Calabria se je vršila te dni obravnava proti duhovniku Naso, ki je svojemu predstojniku dekanu Albanesu vlil v mašno vino strup. Ko je dekan pri maši pil vino, se je zgrudil pred altar-jem in umrl v par minutah. Cerkovnik je nato iz samega strahu, da ne bi njega obdolžili umora, izpil še ostalo vino in tudi umrl. Toda zločin je kljub temu prišel na dan. Kaplan Naso je dolžil umora cerkovnika, toda natančna preiskava je dognala, da ni morilec nihče drugi, kakor Naso sam. Sodišče je morilca obsodilo na trideset let prisilne ječe. Navzoče občinstvo je bilo tako razburjeno, da je morilca po končani razpravi hotelo linčati. Ljubavna drama v orožniški vojašnici. V Stolnem Belemgradu na Ogrskem si je 591etna gospodinja Mihaela Rozman te dni prerezala žile. V bolnišnici je izjavila, da je imela z nekim orožnikom ljubavno razmerje, katero je pa isti hotel pretrgati. Ko je orožniški sodnik Boros v svrho preiskave prišel v orožniško vojašnico, si je orožnik Štefan Mihajlovič pognal krogljo v glavo in obležal na mestu mrtev. Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda. Omeniti je posebno sliko »Zimski šport v Švici«. »Desdemona« in vele-komično sliko »Max Linder proti Vik Wintru«. Jutri specialni večer z priznano izbornim sporedom. V soboto »Mainselle Nitouche« prava opereta v treh dejanjih. Loterijske številke. Praga: 7, 40, 84, 9, 59. DRUŠTVA. Poziv vsem sokolskim društvom za Praško razstavo. Slovenska Sokolska Zveza se udeleži letos sokolske razstave v Pragi in prosi, da ji vpošlje vse važnejše sokolske spomine, kakor društvene slike (fotografije domov, telovadnic, članov in telovadcev z raznih prilik), razglednice, lepša veselična vabila, brošure, ki so jih izdala posamezna društva, zletne oznan-ke i. dr. Oomenjene predmete je vposlati čim-prej na naslov: Slovenska Sokolska Zveza (razstavni oddelek) — Narodni dom — Ljubljana. S. S. Z. se zanaša na sokolsko točnost. Razstavni odsek bo skrbel, da se vse razstavne predmete vrne nepokvarjene. Telovadno društvo »Sokol I.« v Ljubljani priredi v soboto dne 4. maja t. 1. v veliki dvorani »Mestnega doma« akademijo v proslavo 501etnice obstoja Sokolstva združeno s spominskim večerom Sletnega obstoja »Sokola I.«. Spored ima umetniško resen značaj in obsega razen orkestralnih in solo točk tudi pevske. Pri tem večeru nastopi prvikrat novoustanovljeni mešani pevski zbor 40 pevk in pevcev; ako u-poštevamo dejstvo, da so člani pevskega odseka po večini telovadci, ki porabijo svoje proste ure za vežbanje svojih telesnih moč je pač velika požrtvovalnost istih, da obiskujejo vrhu-tega še po dvakrat tedensko pevske vaje. Mešani zbor zapoje krasno, globoko zamišljeno E. Adamičevo: »V snegu«. Skladba je v dobrem spominu izza koncertov »Glasbene Matice«, kjer je dosegla najlepši uspeh. Druga že tudi znana skladba dr. A. Schwaba: »Dobro jutro,« ki je ljubezniv koncertni valček je tudi še v najboljšem spominu. G. skladatelj je v svoji ljubeznivosti dovolil društvenemu kapelniku g. Jaklu, da priredi spremljevanje za salonski orkester »Sokola I.«. Tretja skladba dr. A. Schwa-ba: »Na lipici« je pa novost za Ljubljano. Ista je pač izšla v »Novih akordih« — vendar se pa od te bistveno razlikuje. G. skladatelj je priredil spremljevanje salonskega orkestra sam, ter upletel med prvo in drugo kitico kratko a jako lepo medigro za orkester. Pevski zbor se vežba dan za dnevom in obeta v očigled težkim razmeram nuditi, kar mogoče najlepši užitek. Upoštevati se pa mora predvsem, da sokolski zbor nima na razpolago, muzikalično naobraženih pevskih močj, in da je le z največjim trudom in veliko požrtvovalnostjo bilo mogoče doseči stopinjo, ki dovoljuje nastop. Dramatični odsek »Sokola« v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dne 28. t. m. ob 7. uri zvečer v Sokolskem domu narodno igro s petjem in spremljevanjem na novo ustanovljenega seksteta »Rokovnjači«. Ker je ravno za to igro splošno zanimanje, je pričakovati obilne udeležbe ne le od domačinov, temveč tudi iz sosednjih krajev. Idrija. Cesta Idrija - Kalce. Dne 22. t. m. so se oddala dela za razširjenje, oziroma izboljšanje ceste Idrija - Kalce. Delo je prevzel stavbni mojster Kacin za 95.000 kron. Delo bo bržkone naporno in dolgotrajno, naposled pa vendar dobimo cesto, ki se bo po njej lažje razvijal promet nego sedaj, ko se vozniki komaj ogibljejo drug drugemu. Posebno je razširjenje potrebno za vožnjo z avtomobili, ki jih je in jih bo vedno več med Idrijo in Logatcem. Čujemo, da si je naročil avtomobil tudi špediter gospod Sicherl v Logatcu. Dramo Etbina Kristana »Samosvoj« uprizore v soboto zvečer v pivarni pri »Črnem orlu«. Režijo in glavno vlogo je prevzel gosp. Valo Bratina, član slovenskega gledališča v 1 rstu, ki biva sedaj v svojem rojstnem kraju na počitnicah. Zenski oddelek telovadnega društva »Sokol« v Idriji priredi v nedeljo, dne 28. t. m., pešizlet v Žiri. Iamkaj bodo idrijske in žirov-ske telovadke izvajale praške proste vaje, starosta I. S. Z. brat Gangl pa bo govoril o temi »Slovensko ženstvo in Sokolstvo.« Zbirališče ob pol 11. dopoldne v društveni sobi. Izlet se vrši samo ob ugodnem vremenu. Trst in Primorje. Iz Trsta smo prejeli. Slovensko gledališče v 1'rstu je zaključilo v nedeljo 21. t. m. svojo letošnjo sezono z benefico prezaslužnega in marljivega kapelnika gosp. Mirko Poliča. Pela se je Parmova skladba »Povodnji mož« in opereta »Jesenski manevri«. Oboje se je prav častno izvajalo. Gospodu Poliču so bila izročena od strani občinstva, zbora in dramatičnega osobja krasna darila in več lavorjevih vencev Kot gosta sta sodelovala priljubljena gdč. Thalerjeva in gosp. lličič. Obisk je bil sijajen, dosedaj rekord, kar obstaja v Trstu slovensko gledališče. Mnogo ljudi ni dobiio prostora, niti stojišč ne. V Barkovlje na slovensko šolo je imenovan gospod Josip Cok. Miramar zopet zaprt. Ker je prišla v Mira-mar nadvojvodinja Marija Jožefa, ki ostane s spremstvom dalj časa v gradu, je sedaj za ta čas za tujce nedostopen. Iz pomola št. 5. pri Sv. Andreju. Aviatik Widmar bode poizkusil danes popoldne zleteti iz 1 rsta v Benetke. Pognal se bode s svojim popravljenim »Bleriotom« iz pomola št. 5. pri Sv. Andreju. Če mu bode sreča mila, bode prisostvoval blagoslavljanju novega stolpa v Benetkah. Aeroplani tip Rusjana, znanega slovenskega avijatika iz Gorice, ki se je ubil lansko leto v Belgradu, se bodo rabili v Srbiji v bojne svr-lie. Aeroplane tega tipa je spopolnil Merčep. Delajo se že letalni in bojni poizkusi, ki so se dosedaj vsi posrečili. Stava, ki je povzročila smrt. Neki neznan mladenič je stavil v gostilni F. Kermolja pri Sv. Jakobu, da izpije 100 kozarčkov »Amoro d’ Istria«. Stavo je sicer dobil, a poplačal jo je s smrtjo. Našli so ga ležati pred omenjeno gostilno. Došli zdravnik mu ni mogel več pomagati, konstatirati ni mogel več druzega nego smrt vsled zastrupljenja z alkoholom. Pritožba isterskega deželnega odbora zoper naučno ministrstvo odbita. Učitelj N. Pon-gjalo je prosil na istrski deželni šolski svet za premestitev v Pazin. Deželni šolski svet je u-godil njegovi prošnji. Zoper to imenovanje se je pa pritožil na naučno ministrstvo okrajni šolski svet. Naučno ministrstvo je pa rekurzu ugodilo in izjavilo, da morajo pri prestavljanju učiteljstva na lastno prošnjo priti vse kompetentne instance v poštev. Nato se je pa zoper postopanje ministrstva pritožil deželni odbor na upravno sodišče na Dunaju, ki je pa dne 23. t. m. pritožbo deželnega odbora kot nedopustno zavrnilo. Samomor v bolnišnici. V mestni bolnišnici se je razparal neki bolnik trebuh z nožičkom in umrl kmalu nato. Vzrok: neozdravljiva notranja bolezen. Bomba v gledališču. Neki anarhist je vrgel v gledališču v Marsiliji bombo na tla. Bomba se je razletela z groznim pokom.* Ubila je enega moža in težko ranila dvajset oseb. Mnogo ljudi se je ponesrečilo vsled panike, ki je nastala. Vse je sililo k izhodu in pomendralo je vsled tega mnogo ljudi. Anarhista so aretirali. PROSVETA. »INDIJSKI ŠTUDENT.« Da mi razprava »Indijski študent« objavljena v Nemčiji med Slovenci ne bo škodovala na drugem polju pisateljskega dela, moram razložiti njen postanek, kajti izdelana in odobrena je bila že 1886. leta. Za doktorsko disertacijo mi je profesor indologije Biichler, ko sem pri njem poslušal predavanja in tudi interpretiral tekste dva semestra (šolsko leto 1881—82 sem imel dopust na svoje stroške, ki sem ga dobil po 51etnem moledovanju. Ker mi pa minister Conrad še dva semestra dopusta na moje stroške ni hotel dati, sein meseca julija 1882 stopil pred pre-svitlega cesarja z isto prošnjo in sem dobil dopust na državne stroške. Ta korak sem storil zaradi tega. da bi pri slavnem indologu Biich-lerju, ki ga je vlada 1880. 1. poklicala na Dunaj. Slovenec prvi Avstrijec promoviral. Iskal sem samo čast našega imena.) sam mi je rekel, naj se og]asim za izpit — 1882. 1. dal nalogo, naj razložim, kako je indijski pesnik Buna v 6. stoletju po Kr. iz epične pesmi Kumara-sambhava (rojstvo bojnega bogu) napravil gledališko igro Parvati parinajanataka (Par-vatina možitev). Razpravi, ki sem jo izročil 1883. se je na svet Biichlerja pridjalo tudi izvirno besedilo igre in tako jo je natiskala še istega leta dunajska akademija znanosti. Na to mi je rekel, da naj na podlagi indijskega slovstva o pravoznanstvu in slovstva o domačih obredih opišem štiri dobe o nabožnem življenju Indov, namreč dijaka, hišnega gospodarja, meniha in berača. Ker sem po svojih ulogah na vlado za razširjanje slovenskega pouka na tržaški gimnaziji — takrat so se slovenski dijaki vseh osem razredov podučevali samo v 3 tečajih — od treh tečajev na osem razredov dosegel to, da so se 1886. 1. ustanovili 4 oddelki in 1. 1887. 8 oddelkov, sem jaz dobil poduk slovenščine v vseh razredih v roke. Lepi uspehi moje doktorske disertacije, ki je bila literar.-historično delo, uspehi tu omenjene razprave o indijskem dijaku, ki ima kulturn.historično vsebino in lep uspeli, ki sem ga imel s knjigo: Alois Vaniček biographische Skizze, Dunaj 1885, katero sem izdal na svoje stroške (300 gld.) sem sklenil proste dnevne ure zadnjih petnajst let službovanja do upokojenja namreč 1886 — 1901 porabiti za spisovanje temelj polagajoče slovenske slovstvene zgodovine, čije zadnji zvezek je izšel uprav zadnje leto mojega službovanja 1901. 1. Ker sem torej imel lepe uspehe z vsemi spisi v orientalski filologiji, ki je težavnejša od klasične ali slovanske filologije, je poplnoma nemogoče, da bi se mi bila ponesrečila »Zgodovina slovenskega slovstva« in mnogoletno krivično ocenjevanje tega dela in nasledki tega krivičnega ocenjevanja so velike krivice. V Avstriji sem se trudil pet let, namreč od 1906 do 1911, da bi »Indijskega dijaka« bil -spravil kje v tisk; podrobnosti tega truda nočem spravljati v javnost, dasi bi bile posameznosti zanimive in tudi žalostne. Lani sem poslal spis v Lipsijo uredništvu časnika »Zeit-schriit der deutschen morgenlandischen Ge-sellschaft«, kjer sodelujejo tudi angleški in francoski orijentalisti. Odgovorilo se mi je. da se sprejme spis. samo mora se znatno skrajšati, ker imajo dosti tvarine. Skrajšal sem stvar za •dobro tretjino. Sestavek je prišel v 1. zvezku na prvem mestu v javnost. Tudi to dejstvo je pomenljivo. Skrajni čas bi bil, da bi mi odločujoči či-nitelji na slovstvenem polju postali tandem — tandem aliquando pravični. Dr. I(. Giaser. Družinska tragedija. Te dni je bil pred poroto v Kraljevem Gradcu obsojen na vislice tkalec Franc Kral, ki je bil obdolžen, da je umoril svoja dva otroka in svojo taščo. Kral je šele 30 let star in se je pred tremi leti poročil. S svojo ženo je živel spočetka zelo srečno, dokler ni prišel v družino njegov svak. ki je napravil prepir v hiši. Aprila meseca lanskega leta je Kral zapustil svojo ženo, ker je mislil, da mu je nezvesta. J oda pozneje Kral ni hotel živeti brez svoje žene in jo je prosil naj pride za njim s svojima dvema otrokoma, enemu je bilo 2 leti, drugemu <> mesecev. Žena pa ni hotela priti za njim. Oktobra meseca I. 1. je Kral zopet prosil ženo, naj zaradi otrok živi z njim skupaj, ona pa je odklonila. Da bi na vse pozabil, je odšel Kral na Ogrsko. Toda. ko se je bližal božič, je Kral zahrepenel po domu in po družini in se je napoti! domov. Hotel je pregovoriti svojo ženo, tla bi odšla z njim na Ogrsko. Popoldne pred svetim večerom je prišel v Češko Skalico. kupil si je samokres in je odšel na stanovanje svoje družine. Okoli osmih zvečer, ko je družina praznovala svoj božič, je stopil v sobo in je prosil svojo ženo z lepimi besedami, naj gre z njim. Pri ženi je bila njena mati. Otroka sta že spala. Ker žena ni hotela obljubiti, da pojde z njim. je Kral potegnil samokres in je ustrelil v ženo in v taščo. Zena je ušla ranjena iz sobe — tašča pa je bila na mestu mrtva. Nato je stopil Kral k otročji postelji in je ustrelil oba otroka v glavo. Hotel je ustreliti tudi sebe, pa se je le ranil. Žena je med tem -sklicala ljudi, ki so bili priča groznega dejanja. Porota je obsodila Krala zaradi umora na smrt Humulus. Humulus je majhna, drobna stvarca, ki se izpreminja v vse različne oblike: pojavi se zdaj tu zdaj tam; izve vse in poroča o vsem. Naši redakciji izborno služi in prinaša poročila iz najbolj skritih kotov. Poroča vestno in gotovo. Zadnjič je bil nekje napovedan shod. Na predvečer so se zbrali kmetje v neki hiši na pogovor in med njimi je bil mlad študent. Pogovarjali so se o politiki in študent jim je pravil o združevanju kmetov in o agrarnem gibanju današnje dobe. Med tem pa je sedel v župnišču župnik pri večerji. Velika porcija je stala pred njim in si je pošteno oddihoval. Potil se je tako, da se je brisal s ser veto po čelu. Kuharica je stala irncnnHoV0 i3e zad°voljno gledala debelega vSfnnif ' ? V So .se začuli težki koraki in xp 1. JC ,m?z ' 1 H ISO m A VB L TIS SKAI Telefon štev. 118. v Llubiiam, rranciskanska ulica stev. 8. Telefon štev. 118. | Jan Legova knjižnica: llape: Dane. Cena 1 K. Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovana j knjiga. Cena 1 20 K. M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K. Stupar: 0 prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 1*50 K. Brunet: Telovadba. Cena 4 K. Mešiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 Tin. Marolt: Zgodovinske učne sli-j ke. Cena 2 K. Vizitke Engelbert Gangl: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 31—, broširani K 2 60. f J Kuverte s firm© i Jožef Ribičič: Kraljestvo čebel. Cena vezani knjigi 80 vin. Trgovske račune Knjižnica Učiteljskega konvikta: Julčka Mišjakovega zbrani spisi I., 11. in III. zvezek. Cena a 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. in II. zvezek. Cena 1*50 K. Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Mirovnikove narodne pesmi. I. in 11. zvezek. Cena k 20 vin. Bretl: Kako si o-hranimo zobe. Cena 20 vin. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Razni napisi na lepenkah za šole. Novo! Popravljalna znamenja na tabelah. Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil. Vse tiskovine za knjižnice. Uradne tiskovine zal županstva. Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole, Stereotipija Litografija Muzikalije Založba knjig V ^Učiteljski tiskarni66 se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski 11 ust rova ni Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik, Naša Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec. — 326 — — Začetek je storjen, je rekla. Slede pa sedaj še vsi drugi. Vaša žena Margerita... Ivan Neustrašni se je divje spačil; — Zanesite se na me. je dejal. — In Berry? — Odstrani ga krvnikova sekira, je odgovoril vojvoda. Kajti vem za njegove načrte, ki jih snuje proti kralju. In to, upam, zadostuje! Pričel se je stresati v krčevitem smehu. — In kralj? je zopet vprašala Izabela. — Kralj, se je nasmehnil vojvoda: kralja usmrti bolezen. Malo bomo morali pomagati. Naročil sem v ta namen dva lečnika... Prizor je bil grozen. Kajti tudi Izabela se je pričela režeče smejati in kazati biserno bele zobe. Znova sta se objela. Tako sta stopala iz zločina v zločin, v norosti in strasti njune tragične ljubezni, puščajoč za sabo sled uničenja in pustošenja. Po kratkem premoru je kraljica zopet dejala: — Ali brez moči smo proti kralju, dokler ima pri sebi ono vsiljenko, lečnico. svojo malo kraljico! — Odette de Champdivers! je zaklical Ivan Neustrašni. Zdelo se mu je. da je dobil boleč sunek v srce. Globok zdih se mu je iztrgal iz prsi in odmaknil se je od Izabele... Kraljica pa je povesila glavo in je dejala z odločnim glasom: — Deklica mora izginiti. To skrb pa prevzamem jaz nase. — 327 — — Izginiti mora. je ponovil vojvoda in zopet stopil bližje. — Da. Odpeljati jo moramo na primer. Enkrat na varnem, nam ne bo nadaljne težko. Ali ne razburjajte se radi tega. Imam moža, ki bo prevzel to delo. Mislila je na Hardyja ... — Pustite tudi to opravilo meni. Da. jaz prevzamem deklico, je silil vojvoda. Skoval si je bil nov plan: odpeljati Odette in jo skriti v svoji palači; tu bo on gospod nad njo; tu bo Odette brez moči in brez varstva... In Izabela ne bo vedela, da je postala Odette njegova metresa. Da, tako bo zadostil dvojni strasti: iz Hiše Saint-Pol v svojo palačo od Izabele k Odette! Izabela ga bo držala s svojo prelestno strastjo po koncu, da ne bo omagal na poti do gospodstva, Odette mu bo pa dala pribežališče, kadar bo zahrepenel po ljubezni, o kateri je sanjal in ki jo je kanil doseči ... — Kadar bo deklica na varnem, je povzela kraljica, ne bo težko odstraniti jo. Nemogoče pa je, usmrtiti jo v kraljevi palači, dasi bi zadostoval enak sunek, kakor za Lavro d’ Ambrun ... Izbranega imam že moža, ki mi bo pomagal in ki bo tudi opravil svoje delo. — V treh dneh bo storjeno! Madame, prepustite deklico meni! je hotel vojvoda. Mislil je na obljubo Saitana; v treh dneh. je dejal, bo Odette podvržena, pokorna, nagnjena morebiti k ljubezni. — Preje nego v treh dneh in mora Pas-savant odstraniti Odette, je pomislila in nato na glas rekla: „ Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom dobre reklame svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-:: odvisnem dnevniku :: „DAN“ ker ima to inseriranje gotov uspeh. • • Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.