—    351    —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Radgone 23. oktobra* Pri nas je u tem tednu terjatev grojzdja dokončana. Kteri so, strašenl hudima deževnica vremena, o pretečenim tednu tergali, so nekaj več pridobili; vendar serčnejšim ni na škodo, kteri so u tem silno lepim tednu pobirali*), ker vino
*)    Ta beseda se letos dobro prileze, kajti je večidelgrojzdja na zemlji ležalo,                                                        Pis.
—   352   —
trebno, da z razločnim podukam o tem odženemo brezvestne mazače in odpravimo veliko škodo, ki jo zlasti o težkih porodih neumni pomagači vlastniku živine prizadevajo. — Po sklepu od 6. p. m. je slavno mini-sterstvo nauka sostavo »slovenskega berila za 3. in 4. razred doljnega gimnazia" izročilo vredniku „Novic" in mu naznamovalo vodila, po kterih se imajo dotični predmeti izbrati. Z prijaznimi nasveti za napredek slovenskima jezika v gimnazialnih šolah živo skerbniga noviga vodja g. Necasek-a, in s pripomočjo izverstnih slovenskih pisateljev in po izgledu že dodelanih ilirskih in čeških čitank se bo dala ta naloga dobro in v kratkim dognati*                        __________
dražji prodavajo, v občnem od 65 do 85 il. srebra šter-tinjak. Gornjih Štajarcov je mnogo viditi, in zato verjeti , de se bo hitro spokupilo.    Vince bo dobro.
F. Jančar.
Od Savine 28. oktobra. Kako de je Savina mesca oktobra delala, še razun pridniga g. dopisnika J. Š. nihče ni ničesar »Novicam" povedal. Pa tudi uni dopis zadeva samo Celje. Ne bo od škode, ako še jaz ob kratkim povem , kaj je Savina od Celja višji in na Gorogranskim naredila. Od 3. do 15. t. m. je trikrat iz svojiga rečiša stopila, narveč straha, pa tudi škode je pa roženkransko nedeljo in četertek potem napravila. Še teden potem, ko se je zvedrilo, so sploh vsi mlini in žage stale , ker je voda nektere jeze močno razderla, druge pa celo poderla in odnesla, sploh pa struge visoko zasula, de je veliko dela in truda treba, poprej ko se iztrebijo. Pravijo, de nektere žage pred spomladjo ne pojdejo, ker je razdertija prevelika, pa bo že tudi za take dela posihmal premerzlo. Mnogih žag tudi za zdaj ni potreba, ker so povodnji skor vse stogove lesa pobrale in odnesle, ki je bilo za žago zloženo. Škodo cenijo silno visoko, pravijo, de že 30 let ni voda tako delala. Druge povodnji, ki niso bile tako čez več hude, kakor letošne, so sploh hlode po germovji nad Grob-Ijo (Sannbrucke) pušale ; posestniki so jih po vsekanim znamnji spoznali, in spet na žage zvozili. Zdajne dve, prav za prav, tri povodnji so, pa veči del lesa naprej nesle, in kdo ve, kje ga pušale, le malo ga je tu okolj obviselo. Tako so zgubili mnogi Žagarji svoj zaslužik, posestniki pa svoje blago, in potem takim bo na Gorogranskim (Ober-Sannthal) mnogimu huda za kruh , de si je ravno Bog dobro letuvno dal, ker si Gorogranci sploh narveč z lesam pomagajo.
Po mlinih je bilo kaj strah in groza ? sosebno roženkransko nedeljo in četertek potem. Voda je tako hitro rastla , de so si mlinarji komaj še — z nevarnostjo živlenja svojo živino iz hlevov rešili, in jo v bližnje soseske odgnali. Voda je spodne sobe vse napolnila, na klopi in do ognjiša segala.
Kakor mlinam in žagam, je ta povodinj tudizem-ljišam silno škode naredila, ker je svoje rečiše močno razširjala, tam pa tam iz njiv zemljo z blagam vred pobrisala , ali blizo brodov tudi dosti zemljiša spodjedla in odnesla. Tako je delala med drugim pri Malih Brašlov-čah , Preserjah, Parižlah in Orli vesi v Brašlovski fari, kjer zemljo spodjeda, in zmerej dalej v polje sili. Tako je blizo brodov zelje, korenje, korun, ajdo izruvala in s sebo jemala , dalej od brodov na niskim mnogo pod-sula, povalila ali poblatila, in pokošeno otavo odnašala.
(Konec   sledi.)
Iz Ljubljane. Ceterti del občniga 55živino-zdravstva" je dodelan pod i m ena m „nauk spoznanja in ozdravljanja unanjih in notranjih bolezin konj, goved, ovac, koz, p resice v in psov, kte-rimu je pridjan tudi nauk ozdravljanja navadniših bolezin domače p e r u t n i n e, in je priložen obris unanjih konjskih bolezin na podobi. Gosp. dr. Strupi je izdelal važno delo po nar boljših skušnjah zdravniških, in ker se vse v njem najde , kar bolezni naše domače živine zadeva in je k spoznanju in ozdravljanju bolezin potreba, obseže 23 pol; jezik, v kterim je delo spisano, je lahko umeven, kakor je v podučnihbukvah potreben. Po dokončanim tem delu se je lotil vrednik 3,Novic" 5. dela, ki bo obseglo „nauk, kako pomagati o porodih in kako po porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni;— pridjali se bojo temu delu v boljši in natanjčni zapopadek važnih opravil podobe prave in napčne lege mladica in pa obris mnogoteriga orodja, ker je sila po-