»1i                                                                                                                                                                                                                                          i                                      -r-
Štev. 3.                      VLjubljani,  l.sušca 1917.                    Leto XVIII.
^                      —                                                                                    -^
c       --¦---—---_-----_--"„..-   ~~ -   _—~-^-   -...jrrj*
<"==                                                                      ——=                    ^>
bi          Bojanček in sreča.       L3
%T          Že lastovka davi pripela                               pN
¦f;          pod streho je gnezdo mehko —                J^
^^       Bojančku se smejejo lica,                     ^š
^       Bojančku se smeje oko.                       ^^
>w^        Kaj bi ne smejal se  Bojanček?             X2j
^^        saj srce predobro mu zna:                    f^
^S        Glej, v gnezdecu gorkem pod streho      Sck
\$H3         bo lastovka zdaj mu doma.                       3??;
c^                                                                                   ^^
cQ8         Prepevala bo mu, cvrčala                         raŽ
3^         in  klicala zlato pomlad;                              HjŽE
s«/j         lovila bo srečo poredno                             L^)>
^U        med žarki, sred glasnih livad.                 r*Q
'j[t3j        Vlovila bo srečo brezskrbno                    H^
ffa         in v gnezdo zaprla jo tam —                     BrS
gn  J      aj, lepo bo kukala sreča                             {Qn
a          iz gnezda, smejala se nam!                       cs
•——    50    =——
Nje lica kot mak so in snežec,              L
kot zvezdice njene oči,                           g
in usteca se ji smehljajo                        i
in pojejo zlate vse dni.                            7
To gledal jo bode Bojanček I                  l
Prepeval bo z njo, se smejal;                 • še v sanjah bo klical jo glasno,
še v sanjah pod gnezdom bo stal.         \
Ko pride po lastovko jesen,                    \
ne pojde pač srečica z njo,                   C
ej, v srce se skrije Bojančku                 L
in tamk&j ostane lepo.                            -
y
In zimico vso bo prepeval                      '
in vriskal Bojanček — juhaj!                  \
Kdo ima pač srečico v srcu,                  |
kot ima Bojanček jo zdaj ?                    \
\                                                                I
Jos. Vandot          k