DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 223
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 21ST, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Fašistična milica ustvarjena za Portugalsko
Lizbona, Portugalska, 19. septembra. Minrsterski predsednik Salazar je odredil, da se ustvari civilna armada v Španiji po vzgledu kot jo imajo v Nemčiji in v Italiji. Salazar, ki se je moral sedaj zanašati samo na redno armado, je izdal to povelje, da dobi zanesljivo moč za vsak slučaj- V armadi pa tudi v morna-riCl je prišlo že večkrat do pun ta. V armado se bo sprejemalo vse lojalne Portugalce. Poveljniki bodo skrbno izbrani. Sleherni član civilne armade bo mo-ra' oddati prisego, da se bo boril proti komunizmu v vsaki obliki.
Tri politične stranke ne smejo postaviti svojih kandidatov
Columbus, Ohio, 20. septembra. Generalni državni tajnik države Ohio je včeraj odredil, da miena kandidatov socialistično delavske stranke ne morejo priti "a glasovnico. Obenem je odredil, da tudi kandidati prohibicij-ske stranke ne morejo imeti svojih imen na glasovnicah.
Vzrok je, ker niso stranke dobile dovolj potrebnih podpisov, da pridejo imena njih kandidatov kot kvalificirana na volivne listke. Državni tajnik je že pred dvema tednoma odredil, da tudi socialistična stranka ne more imeti imen svojih kandidatov na glasovnicah.
Tako bomo imeli v državi Ohio letos* samo dva uradna kandidata, katerih znak bo na glasovnici, in sicer Franklin Roosevelt, demokrat, ter Alf Landon, republikanec. Poleg teh imen bodo na glasovnici tudi imena kandi data Union stranke, Lemketa, toda brez znaka, in ime komunističnega kandidata, tudi brez označbe stranke.
Moskva, 19. septembra. Na Hitlerjeve napade na nacijski konvenciji v Nuerembergu odgovarja sovjetsko časopisje s tem, da imenuje Hitlerja sanjača, in da, Hitler svojega pohlepa po ruski zemlji ne bo mogel nikdar ugotoviti.
"Pravda," organ socialistične stranke, piše, da je nacijska Nemčija zadnji korak umirajočega kapitalizma. Stalinov sistem je manifest zmagonosnega novega sveta, kateremu danes pripada sovjetska unija, a jutri bo ves svet enak Rusiji.
Glede nemškega sistema piše "Pravda": fašistovski sistem, kot ga imajo danes v Nemčiji, je sistem biča in sekire, siromaštva, gladovanja in razpadanja.
Nemčija ne dela druzega kot da se pripravlja za nove imperialistične vojne.
časopisje nadalje povdarja, da Rusija pod nobenim pogojem ne želi vojne, toda mora biti pripravljena za vsak slučaj, da ohrani svojo državo in splošni mir. Ruska armada je doživela zadnje čase velike tehnične uspehe in se v vseh ozirih in vsak čas lahko meri z nemško armado.
"Pravda" zaključuje svoj članek sledeče: "predno bo Hitler mogel poraziti Rusijo, bo moral pobiti rusko armado, ki v slučaju vojne lahko naraste do 14 milijonov oseb. Danes je drugačna Rusija kot je bila pod carji in ko so vladali kajzerji v Nemčiji."
Za farmerje
Washington, 19. sept. — Poljedelski tajnik Wallace je danes izjavilt da ima vlada pripravljenih $10,-000,000 za nakup semena za koruzo za farmarje, ki so bili prizadeti radi suse. Seme ho pripravljeno oh pravem času, da začno far mer j i s svojim pridelkom za leto 1937. Poljedelski oddelek vlade je prepričan, da bodo farmarji potrebovali nekako 2,-000,000 bušlov koruze za seme.
Novi državljani
_ Pretekli, petek so dobili sledeči naši ljudje ameriško državljansko pravico na zvezni sodni-3i v Clevelandu: Barbara Baron, Anton Pelko, Karl Rudelis, Gertrude Demshar, Julia Nosek, Josephine Božič, Antonia Buhgra-ber, George Balal, Mike Sterk, Mijo Mikusivic, Jennie Zugovic, Terezija Gruden, Josie Kmet, Antonia Alič, John Verh, Nick Ambrožič, Tony Stanich, Josephine Maslo, Angela Valenčič, fepca Spiler, Josephine Ujčič m Ana Kalčer, skupaj 22 novih naših državljanov. Zadnjič izkazanih 289, danes 22, skupaj novih naših ameriških državljanov v letošnjem letu! --o-
Več relifnikov
Direktor okrajnega relifnega nrada v Clevelandu naznanja, da bo moral urad tekom oktobra me-f.eca skrbeti za več ljudi na re-* u- Mnoga sezonska dela so ^nčana. Okrajni relifni urad m P1°torn svojih zastopnikov se dil te dni v Columbusu, kjer s Zahtevali, cla WPA admini-C]eacija nastavi nadaljnih 5,000 I . andčanov pri javnih delih, k ravnatelj WPA v Colum-118u Je izjavil, da je to nemo-^0ce' ker primanjkujejo denar-na sredstva.
32 let za posilstvo
. y^thur Weber, 37 let star, ki Je bil spoznan krivim, da je posilil neko 17 let staro dekle, je bil v soboto obsojen v Clevelandu na let zapora.
Sijajna slavnost
Včeraj popoldne so Ameriški legionarji odkrili svoj spomenik v skupini Kulturnih vrtov v Rockefeller parku. Nepopisni so bili prizori, ko so se ob tej priliki znašli skupaj bivši sovražniki. Amerikanec je objemal Nemca, dočim sta se pred 18. leti hotela ubiti na- fronti. Navzoči so bili zastopniki, konzuli, vseh narodov, ki se nahajajo v Clevelandu. Spomenik je odkril župan Burton, ki je tudi bivši vojak, in načelnik Ameriške legije Murphy. Ta spomenik Ameriške legije je posvečen miru. Dočim ima vsaka narodnost svoj posebni kulturni vrt in spomenike v njem, pa je spomenik Ameriške legije kot nekaj skupnega za vse narodnosti. Pod spomenik.'so vložili prst iz sledečih dežel sveta: .Francija, Ogrska, N e m č i j a, Jugoslavija, Italija, Latvija, Švica, Litvinska, Kanada, Finska, Grška, čehoslovaška, Romunska, Norveška, Avstrija. Bolgarija in Nizozemska. Prst, katero so prinesli iz Mount Ver-nona, kjer je pokopan George Washington, reprezentira Zedi-n j ene države. Jugoslovani smo ponosni, ker imamo tudi mi svoj lastni kulturni vrt v družbi vseh ostalih narodov.
-o-
Sleparski financir
Philip Rozanski, 27. let star, 3714 E. 55th, St. stanujoč, je zaposlen v neki tovarni za izdelavo gumbov. Rozanski zasluži po $24.00 na teden. Rad bi postal bogat, in mislil je, da s hazardi-ranjem pride najprej do denarja. Zato je začel prodajati delnice kompanije, kjer je zaposlen, dasi nikakor ni imel dovoljenja. Tako je prišel tudi k Johnu j Pizmu' na 1373 E. 52nd St. in dobil od njega $400.00 "posojila," rekoč, da v treh mesecih bodo delnice dobile dvojno vrednost. Rozanski je hazardiral v Harvard klubu in v resnici dobil, nakar je tudi vrnil $800 Pizmu. Zopet si je izposodil denar in hazardiral naprej, toda sreča se je obrnila od njega. Danes dolguje svojim žrtvam $12,000. Na ovad-
Močan želodec
Trst, 19. sepl. — Zdravniki so včeraj v tem mestu operirali 47 let starega delavca Mario Fusca, ki se je pritoževal o bolečinah v želodcu. Iz želodca so zdravniki potegnili sledeče predmete: 13 ključev, tri držalnike za cigare, 13 svinčnikov, dva samo poj • nika, eno žlicoi štiri no-žičke, en odpiralnih za kante, nekaj igel, kos stekla in pet novcev. Fusco se je bal samo za svoj denar, da mu ga ne bi vzeli, in ko je obljubil, da ne bo več požiral takih predmetov, je dobil denar vrnjen. -o-
Zopet ni denarja
Kot naznanja direktor za javno postrežbo je zopet zmanjkalo denarja v mestni blagajni in sicer v oddelku za čiščenje cest in za pobiranje smeti. Ta oddelek je dobil za letos $780,000, in ta denar je ves potrošen, čistilci cest in pobiralci smeti in odpadkov niso za september dobili še nobene plače. Direktor bo naprosil mestno zbornico, da mu prisodi še $150,000, kar bo zadostovalo do novembra meseca. Kaj bo pa potem, nihče ne ve. Najbrž bo treba zopet glasovati za nove davke, s katerimi republikanci pri mestni vladi v Clevelandu tako radi plehtarijo lahkoverne Clevelandčane.
•_-o-
Novi davki Volivni odbor naznanja, da bodo pri volitvah 3. novembra državljani v 19 vaseh in mestih v okolici Clevelanda glasovali za ali proti novim davkom, in sicer: | vas Bratenahl glasuje za nove j davke, da plača tekoče stroške. I Brooklyn Heights $13,200 za na-! peljavo vodovodnih cevi. Cha-! grin Falls zvišali davek za cest-i no razsvetljavo. Clevelandsk: | šolski distrikt glasuje za zvišanje davkov za tekoče stroške | Dover $7,500 za nakup ognje I gasnih aparatov. East Cleve I land glasuje za zvišanje davki za tekoče stroške. Lakewood iz
Jeklarski delavci zahtevajo $5 na dan
Pittsburgh, Pa., 19. septembra. 23,000 uslužbencev Illinois-Carnegie Co. je zahtevalo danes' $1.00 več plače na dan in minimalno plačo petih dolarjev dnevno. Omenjena kompanija ima 12 tovaren v Pittsburghu, Chi-cagu. in Youngstownu. Kompanija je dobila zahtevo od 32 zastopnikov raznih delavskih organizacij. To je odgovor delavcev, ko je kompanija .zadnjo soboto zavrnila zahtevo ža deloma zvišane plače. Na vid ni delavci v Pittsburghu so v jeklarskih tovarnah dosedaj plačevanj po $3.83 na dan. Minimalna zahteva sedaj je $5.00 na dan, nadalje pa en teden počitnic za vse one, ki so uslužbeni pri kompaniji do dve leti, in en dan :več počitnic za vse ostale, do dveh tednov počitnic na leto s plačo. Obenem zahtevajo jeklarski delavci tudi starostno' pokojnino od $60.00 do $100.00 na mesec.
-o--
Novi naročniki
Vlada Zedinjenih držav baje pripravljena, da prizna novo državo Mančukuo in obenem pa trajno zasedbo Abesinije od Italijanov
Washington, 19. septembra. Državni tajnik Zedinjenih držav, Cordell Hull, je imel včeraj na zborovanju "Good Neighbor League" v New Yorku značilen govor, iz katerega se posnema, da zna Amerika spremeniti svojo tujezemsko politiko.
Diplomati v Washingtonu sedaj skrbno študirajo zamišljeni govor državnega tajnika Hulla, iz katerega se posnema, da bi bile Zed. države pripravljene priznati Mančukuo, katero so Japonci ugrabili Kitajcem in da bi bila pripravljena priznati Abesinijo kot laški teritorij.
Toda Zedinjene države pod nobenim pogojem ne bodo storile takega koraka kot prve, pač
pa bodo čakale, da evropske države same naredijo tak korak, nakar jim bodo Zedhijene države skoro gotovo sledile.
Obenem je Hull tekom svojega govora pokazal na neuspešnost in brezpomembnost raznih proti vojnih pogodb. Države so se
Francoski tekstilni štrajk je končan
Paris, 19. septembra, štrajk tekstilnih delavcev v Lille je bil včeraj srečno poravnan na prizadevanje ministerskega predsednika Bluma. Toda že se pojavljajo nove težave za francosko vlado — nove aktivnosti od strani francoske socialne stranke, ki je naslednica francoske fa-šistovskt- stranke, ki je bila svo-ječssno od vlade razpuščena. Delavci v Lille so dobili za G odstotkov zboljšano plačo. Nove zahteve francoskih fašistov pa nameravajo privesti do poboja med desničarji in levičarji na enak način kot se to sedaj godi na španskem.
--o--
Republikanski kandidat se zahvaljuje uporniškim demokratom
slovesno zavezale v Briand-Kel-logg pogodbi, da se ne bodo več posluževale vojne. Toda vojne so-skoro na dnevnem redu.
Japonska kot Italija sta se za-' vezali, da ne bosta začeli vojne, j razven v samoobrambi. Enako tudi ostale države. Toda Japon-; ska je napadla Kitajsko, dočim i je Italija osvojila Abesinijo. Zakaj delati pogodbo, ako je nihče ne drži, je rekel Hull.
Večerne šole
-0-
Clcvelandski šolski odbor naznanja, da začne z dnem 5. oktobra v raznih mestnih šolah s poukom o najbolj raznovrstnih predmetih. Poučevala se bo angleščina. Večerni pouk stane $3.00 za 30 ur, dočim se ne računa pristojbine za pouk tekom dneva. Poleg angleščine pa dobite v raznih večernih šolah tudi pouk, ki vas pripravi za vstop na univerze., za trgovsko vzgojo, tehnično treniranje. Za našo ljudi pridejo v poštev sledeče «ole: Collinwood višja šola, vogal St. Clair Ave., in E. 152nd St. East High šola, Wade Park Ave. in E. 82nd St. Willson Jr. High šola, E. 55th St. in Superior Ave. Memorial šola, 410 E. 152nd St. Paul Revere šola, 10705 Sandusky Ave. Poleg gori omenjenih predmetov se lahko učite tudi ameriško literature-, angleško literaturo, žurna-lizma, ameriško zgodovino, trgovske postave, ekonomijo, socialne probleme, psihologijo, algebro, geometrijo, biologijo, kemijo, splošno znanstvo, fiziko, itd. itd. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri Board of Education, telefon Cherry 3660.
-o-
Kako se zabavajo
V Clevelandu se te dni nahaja skoro 200,000 članov Ameri-jcan Legicn na konvenciji, ki pa
Koncert Jugoslovanov
"Ameriška Domovina" je dobila sledeče nove naročnike tekom zadnjih par tednov: Mary1 Vodičar, Frank Koželj, Ralph Stemberger, Chas. Skufca, Rose Rogel, John Cvelbar, John Sterk, John Tome, Frances Piškur, Adolph A. Serschen, Mary Sam-sa, John Hresovic, Anton Fink, Louis Walter, Jakob Potokar, Mary Tekaučič, John Oster in Frank Turk, vsi v Clevelandu. Nadalje: Jos. Makovec, Jungle Bar, Jerry Urbas, vsi v Geneva, Ohio. Frances Debevec, Eve-leth, Minn., Margaret Zupane, Rock Springs, Wyo., Mihael Per-
ko, Crested Butte, Colo., Anton Erjavec, Lorain, Ohio, John Mramor, Pu,eblo, Colo., John A. Dečman, Pittsburgh, Pa., in Frank Vrček, Steubenville, O.,
ni konvencija pač pa navadna zabava. Pod "zabavo" pa razumejo legijonarji sledeče: vsede-jo se sredi ceste na progo ulične železnice, tako da kara ne more
Jugoslovanski u n i verzitetni klub v Clevelandu, ki sestoji iz naših mladih inteligentov, je povabil za sredo večer, 23. septembra, svetovno znani kvartet Maksimovič bratov v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., kjer bodo vprizorili koncert jugoslovanskih pesmi in tudi v irugih jezikih.
Ti Maksimovič bratje so prirejali koncerte že po vsej Evropi in tudi v Aziji in so želi pov-s^ sijajno priznanje. Zdaj imajo pevsko turnejo tudi po Zed. državah in v sredo pridejo v našo slovensko metropolo. Koncert n,e prične ob 8:30 zvečer v avditoriju SND.
Vsi rojaki ste prijazno vabljeni na ta pevski koncert, kjer boste slilali krasne melodije izvež-banih pevcev iz .svoje domovine. -o--
Žrtve vojne
Glasom uradnih poročil je tekom svetovne vojne umrlo za ranami ali boleznimi 130,769 ameriških vojakov. Med njimi je bilo 22,552 katoličanov. Katoliško prebivalstvo v Zedinjenih državah je število v letu 1918 nekaj nad 17,000,000 prebivalcev. Vlada Zedinjenih drža.v je tekom svetovne vojne mobilizirala vsega skupaj 4,743,841 mož. Odstotki katoličanov v službi arrna-
Topeka, Kans., 19. septembra. Gov. Alf Landon, republikanski predsedniški kandidat, je včeraj izrazil svoje zadovoljstvo radi republikanske zmage v državi Maine, obenem se je pa zahvalil uporniškim demokratom, ki delujejo, za njegovo izvolitev.
Landon je pisal James Reedu, bivšemu demokratskemu senatorju iz države Missouri, rekoč, da je "milijone ameriških državljanov hvaležnih za pomoč, katero je Reed naklonil republikancem v Maine."
Obenem je Landon pisal tudi Joseph Elyu, bivšemu demokratskemu governerju države Massachusetts, kateremu se enako zahvaljuje in pričakuje, da bo s pomočjo "odločnih upornikov" v demokratskih vrstah gotovo izvoljen.
Landon je imel včeraj v gostih governerja države New Jersey, ■ Hoffmana, ki je svoječasno po-milostil znanega Bruno Haupt-manna. Hoffman je hitel zatrjevati governerju Landon u,, da bo država New Jersey glasovala za njega.
Včeraj je govoril v Oregonu Frank Knox, republikanski podpredsedniški kandidat, ki je visoko hvalil najvišjo sodnijo Zed. držav, O kateri se je izjavil, da je rešila ameriški narod pred poginom, ko je zavrgla Roose-veltove načrte . . .
skupaj 28 novih naročnikov, katerim se iskreno lepo zahvaljujemo za naklonjenost.
--o-
naprej, ne da bi povozila doti-čiiih. S topimi iglami zbadajc
Hitler je dal izpustiti petsto tisoč jetnikov
Berlin, 19. septembra. Na svoj rojstni dan se je nemški
bo žrtev .je' bil Rozanski aretiran.
Prešičje meso
Tekom preteklega tedna so se znižale cene prešičjemu mesu na elevelandski tržnici za 75 centov pri 100 funtih. Cena moki se je nekoliko zvišala, za malenkostno svoto je pa padla cena kokošim in gosem.
daja bondov za zvišanje plač policistom. Warrensville Heights, novi davki za šolske izdatke.
Nove hiše
Od 1. januarja letos je bilo v Clevelandu zgrajenih nič manj kot 900 novih hiš, ki so veljale $6,500,000. Do 12,000 stavbin-skih delavcev je bilo zaposlenih pri teh novih zgradbah.
diktator Hitler spomnil političnih jetnikov v nemških zaporih in taboriščih in je odredil, da se 500,000 jetnikom vrne svoboda. Diktator Hitler je bil včeraj 47 let star. Zaeno so odpuščene | omenjenim jetnikom tudi vse globe. Med izpuščenimi je tudi mnogo duhovnov, ki so bili zaprti, ker so v cerkvi napadali Hitlerja.
-o-
Najdeni denar
Mr. Frank Longar, 6807 Edna Ave. je našel" in vrnil denar, ki se je zgubil na 973 Addison Rd.
* Mornarji na parnikih, ki plovejo po Pacifiku, zahtevajo precej zvišane plače.
ro vseh večjih zavarovalnih družb je v rokah republikancev, in ker njih kandidat sam daje slabo izpričevalo temu vodstvu, je to za republikance velik udarec. Bivši predsednik Hoover sam je direktor velike newyor-ške zavarovalne kompanije in se sedaj silno jezi nad Knoxa radi njegovega nesrečnega govora.
dekleta po cestah, odpirajo hi-drante in škrofijo z vodo, oblečeni hodijo okoli kot bivši kaj-zer, kot hajduki ,kot kravji pastirji. S seboj imajo železniške vozove, lokomotive in povzročajo sunder, streljajo z malimi topovi, zbijajo šale, pa tudi klobuke ljudem z glav, itd. itd. Nocoj večer bo velika parada, a glavna parada se vrši v torek. Udeležilo se je bo najmanj 100,000 ljudi. Parada se bo vila skozi enajst ur po najbolj prometnih cesta! mesta.
Odlika za Slovenko
Mrs. Marie Prisland iz She-boygana, Wis., ki je gl. predsednica SŽZ, je bila imenovana za porotnico jesenskega zasedanja okrajnega sodišča. V Sheboy-ganu ni še noben Slovenec zavzemal takega mesta. Zasedanje se prične 24. septembra in bo trajalo par mesecev.
de Zed. držav tekom svetovne vojne so bili relativno večji kot pa znaša odstotek katoličanov i glede prebivalstva v Ameriki.' Nič manj kot 803,606 katoliča-i nov je služilo v ameriški armadi, i | Iz Clevelanda je odšlo na bojišče '(122,488 katoličanov. Na fronti '| jih je bilo ubitih 372, v Ameriki ' na 86.
"I.--o-
Jezerska razstava
Včeraj je obiskalo Veliko jezersko razstavo v Clevelandu nič manj kot 83,341 oseb. Med njimi je bilo največ članov American Legion, ki sedaj zboruje v mestu. Skupno število oseb, ki so obiskale razstavo od otvoritve do včeraj znaša 3,274,330. Razstava bo odprta še 22 dni. Nove državne trgovine Državna komisija za kontrole opojne pijače v državi Ohio je sklenila odpreti dvajset nadaljnih trgovin za prodajo opojne oijače.
Iz bolnice domov
Vplačani davki
Okrajni blagajnik Boyle naznanja, da je dosedaj vplačanih davkov v svoti $21,194,000. Denar, ki je prispel po pošti, še vedno štejejo in imajo prešteti še pisma s čeki v 400 poštnih
V sevboto je bila s Svetkovo ambulanco pripeljana iz Glen-ville bolnišnice Mrs. Frances Zupančič na svoj dom na 14510 Thames Ave.
vrečah, štet je bo končano v dveh tednih.
Seja zadruge
Direktorij Slovenske zadruge ima sejo v pondeljek večer ob 7:30.
IŠk:
^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^B^ ^^ ^^^^^^^
Rusi nazivljejo Hitlerjev pohlep po ruski zemlji kot neizvedljive sanje. Sovjefi trdijo, da vidijo v Nemčiji zadnji korak umirajočega kapitalizma
-o--
Nerodni Knox
Washington, 19. septembra. Republikanci vedno bolj spoznavajo, kako silno ga je polomil republikansk i predsedniški [ kandidat Frank Knox, ki je izjavil, da police zavarovalnih
i družb niso sigurne. Vodstvo sko-
i. ■ •"
"AMERIŠKA DOMOVINA"
'AMERICAN HOMH — SEOTIEN1AW DA1ET IflWSPAfJI*
611* «%. Clair Ar*.	Clrrtland. Ohio
Published ftaUj «xM»t Bandsyn and HolltUy«
NAROČNINA:
to Ameriko In Kanado, ua leto W.60. Z« Olevelana, po poitl, celo leto »7.00 Ca Ameriko In Kanado, pol leta 93.00. Za Cleveland, po pottl, pol leta 13-60 <£a Cleveland, po raenafialclb: celo leto, 18.60, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, (8.00. Posamezna Številka. 1 cente
SUBSCRIPTION RATES: O. 8. and Canada, 16.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. B. and Canada £1.00 far • mcnsha; Cleveland, by mall, ISA0 for C month*. Cleveland ana BueUd by carrier«, OSJO per year, 13.00 for 4 months. Blnsle coplM s centa. European eubacrlptlon, $8.00 per year.
JAMES DEBEVEC and LOUIB J. PERC. Edltore and Publishers
Entered m second class matter January 6th, 190$, at tne Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Id. 117$
■ «mt
No. 223, Mon., Sept. 21, 1936
"Cankarjeva ustanova"
Organizacija Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu je takoj ob začetku svojega delovanja in postanka sklenila, da se bori za ustvaritev Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu in da postavi v tem kulturnem vrtu spomenike našim najbolj zasluženim možem, v kolikor bodo to sredstva organizacije dopuščala in v kolikor se bo naš narod zanimal za to kulturno delo.
Res je, da je organizacija Jugoslovanski kulturni vrt, katero tvori danes nad 200 slovenskih društev v Clevelandu, ki imajo najmanj 20,000 članov in članic, bila prvotno mišljenja, da bi se lahko ustvarilo nestrankarsko narodno delovanje, če bi se postavilo v Kulturni vrt spomenik Ivana Cankarja.
Prosili smo in apelirali, leta in leta, na vse kroge, na katoliške, narodne, socialistične in karkoli jih že imamo v našem narodnem življenju in borbi. Kip nesmrtnega Cankarja smo dobili iz domovine, toda dočim so katoliški' krogi polagoma prispevali za Kulturni vrt in za postavitev Cankarjevega spomenika, so pa takozvani "napredni" in socialistični krogi začeli z naravnost brezobzirno gonjo proti Cankarju. Ne samo, da niso prispevali "naprednjaki" (mi ne ve mo, kaj se sploh izraža pod tem naslovom), niti socialisti enega samega centa za Cankarja, pač pa so bili dovolj fanatični, da so šli in napadali organizacijo, katere namen je bil postaviti velmožu Cankarju sijajen spomenik v Jugoslovanskem kulturnem vrtu.
Kulturni vrt ni mogel biti zgrajen brez narodnega sodelovanja. Za delo so morali prijeti slovenski katoličani v Clevelandu, ki so sklenili potom svojih zastopnikov v 200 svojih društvih, da se postavi kot prvi spomenik v Jugoslovanskem Kulturnem vrtu kip najbolj odličnega ameriškega Slovenca, kip škofa Barage. Ta ideja je postala rodovitna, in lansko leto so naši zavedni Slovenci in Slovenke z udeležbo 40,000 pokazali, da znajo ceniti delo organizacije Jugoslovanskega kulturnega vrta.
Ta uspeh naših slovenskih katoličanov, ki so v istem času pripravljeni postaviti spomenik svojemu velikemu možu Ivanu Cankarju v Kulturnem vrtu, je povzročil ner-voznost in propast pri "naprednjakih," karkoli to pomeni!
Ivan Cankar je bil v resnici tekom svojega življenja jako liberalen, mnogokrat je napadal duhovnike in njih poslovanje, toda na svoja starejša leta, ko je umiral radi zapora in stradanja v avstrijski ječi, je priznal vse svoje napake in se poslovil pred smrtjo od duhovnika in počastil Boga, kot ga more počastiti razumen, inteligentea in v resnici pošten Slovenec! Spravil se je s svojim Bogom pred prijateljem župnikom in pisateljem Finžgarjem.
Par socialistov je imelo med tem v Clevelandu že kakih 50 sestankov, na katerih so "protestirali" proti "sramotenju Cankarja." Dočim smo mi delovali in plačevali za zgradnjo spomenika, doprinašali žrtve na vseh straneh, da idejo čimprej uresničimo, pa "naprednjaki" in socialisti v Clevelandu niso delali druzega kot skušali podirati delo pravih prijateljev našega nesmrtnega pisatelja. Če jih je res toliko, bi že zdavnej zbrali $20,000 in postavili Cankarju spomenik v svojem kulturnem vrtu!
Namesto tega je pa neodgovorni socialist Ivan Jontez začel s propagando v Clevelandu, da se ustanovi "Cankarjeva ustanova." Predrzen je dovolj, da zahteva od raznih organizacij po $10.00 za prispevek, da se začne tiskati "Cankarjev glasnik." In tri dolarje še posebej zahteva Jontez za letno naročnino. To je drznost prve vrste in slepomišenje s slovenskim narodom.
Ti ljudje, katerih je mala peščica v Clevelandu, zahtevajo $3,000.00 kot prispevek za svoj žep in 2,000 naročnikov. Dva meseca že bobnajo, pa so dobili v treh mesecev nekaj od društev nekaj naročnikov! Kar je sijajen odgovor naroda koliko da na prazne fraze neodgovornih elementov.
--o--
Rev. Matija Jager:
Proti neumnosti in proti zlobi
storil take in take krivice, itd! In hiti naštevat krivice nad primorskimi Slovenci, katerih mu nihče niti ne oporeka! Vse ne-primerno hujše krivice rdečih diktatorjev in njihovih sijajno plačanih valpetov in krvnikov in do besnosti nahujskanih pri-prostih ljudi pa samo blagohotno in naklonjeno imenuje "krvave grižljaje," češ, ker se mi katoličani toliko zgražamo nad njimi, ki pa vendar niso vredni, da bi jih človek omenjal, kaj šele se zgražal nad njimi . . .
Prav tako je zacvilil Jontez tudi nad menoj, ko sem enako primerjal Mussolinija s Stalinom: glejte ga, Jagra, ki drži z Mussolinijem in odobrava njegove krivice nad Slovenci! Jager fašist,! Pa dejal sem samo : fašizem je lump, komunizem pa trikrat večji. In s tem, je rekel Jontez, da sem odobraval fašizem!
To je "logika," to je način mišljenja Jontezovega! človek se vpraša: ali je Jontez res tako zabit, da ne razume, kaj je primera, da ne zna najpripro-stejše logike, kakor jo zna vsak, ki še nikdar o logiki slišal ni, ali pa je toliko zloben, da tako prefrigano zavija? Za
koritec in stolec. To je komunistična svoboda in bratstvo in enakost in požrtvovalnost! Naj odgovori Jontez, kdo je večji "tiran in krvnik," da rabim besede iz njegovega lastnega članka — "ki zatira svobodoljubne delavce in kmete," Mussolini ali Stalin in Calles, naj odgovori! Pa ne bo, an
pak zavil bo zopet in zajavkal:' glejte ga kaplana Matija, kako zagovarja Mussolinija,! Kakšno ime pač zasluži človek, ki tako zavija?
Da, proti neumnosti se še bogovi zastonj bore — da rabim stari pregovor — pa bi se zastonj borili tudi proti zlobi naših rdeČkarjev!
Obrekovalcem in klevetnežem
Proti neumnosti se še bogovi zastonj bore, so dejali stari več tisoč let nazaj. Pa tedaj niso imeli takih zlobnih rdečkarjev, kakor jih imamo danes, sicer bi pristavili: ne samo proti neumnosti, ampak tudi proti rdeči zlobi se bore še bogovi zastonj,!
Rev. dr. Hugo Br en je zavrnil Jonteza, ki se tako vneto toda hinavsko poteguje za primorske katoličane, ki res v narodnem oziru trpe velike krivice pod Mussolinijevim režimom. Seveda veliki besednik vseh rdečih, Jontez, je moral odgovoriti! In ker ničesar drugega mogel ni, je zopet po svo-
ji navadi — zlobno zavil dr. Brenove besede! Spodtaknil se je nad primero dr. Brenovo med Mussolinijem in Stalinom. Ni dejal dr. H. Bren, da je diktator Mussolini nedolžen kakor "snežnobeli jagenjček koder-ček," pač pa je hotel a temi besedami samo povdariti, koliko hujše krivice počenjajo komunistični mcgočnjaki nasproti svojim lastnim bratom, koliko hujše kakor pa jih počenja Mussclini! In na podlagi ce primere je Jontez hinavsko zacvilil:— glejte, rojaki, frančiškanski pater imenuje Mussolinija "snežnobelega j a g e n j-čka," onega Mussolinija, ki je
svojo osebo sem prepričan, da ni toliko zabit, ampak da je toliko zloben. Kateri normalno razvit človek ne bi mogel razumeti tega: ako sodnik razsodi o dveh zločincih, da je eden veliko hujši zločinec kakor drugi, vendar s tem ni razsodil, da je drugi nedolžen, pa čeprav bi dejal, da je v primeri s prvim kakor jagnje! Kdo tega ne bi mogel razumeti? Jontez ne razume, zato ker*—noče prav razumeti! Ker on hoče zavijati, da stem udari katoličanstvo! Zato se njemu gre, zato je tudi" plačan pri "Enakopravnosti," kjer so imeli na razpolago za urednika moža, ki pa ne bi hotel napadati, zato so raje vzeli Jonteza, ki je sicer toliko zmožen za urednika, da mu niti tega imena niso hoteli dati, toda za napadati in razsajati in blatiti vse, kar je katoliškega, in smešiti, ga pa skoro ne morete dobiti boljšega.
In se Jontez še povspne do vprašanja: "Je mar znorel?" namreč dr. Hugo Bren. Da, da, tudi jaz se vprašam: Je mar znorel? —toda ne dr. H. Bren, ampak Jontez sam, znorel od svoje besnosti proti katoličan-stvu? Ker njemu ne pomaga noben > dokaz, nobena logika, nobena dostojna polemika,! Žalostno, da se mora človek pre-klati s takim! Moramo pač zaradi ljudi, kar ne smemo molčati in mirno gledati, ko dan za dnem Jontez meče blato na papeža in stem na vso katoliško Cerkev!
Glede članka "Po lateran-skem sporazumu" pa še ni izrečena zadnja beseda! Si bomo še ogledali, kakšni so bili tisti "ubežni primorski akademiki," ki so tako "nazorno pokazali, kako je Vatikan izdal svoje slovenske vernike na Primorskem." Ako niso ti — kakor kaj jasno kaže — popolni bratci Jontezovi po mišljenju! Kako da niso tisti 'ubežni primorski akademiki" nič vedeli povedati o izdajstvu marsikaterih slovenskih primorskih svo-bodomiselcev ....
Ob koncu članka se pa upa to rdeče uredniče še nekaj govoriti o delavskih in km.ečkih množicah, "ki se skušajo oprostiti tisočletnih spon suženjstva in krivic ter svobodno zadihati!" Ha, ha, ha,!1 V Rusiji in Mehiki so se delavske in kmečke množice že "oprostile tisočletnih spon suženjstva in krivic," in so sijajno "svobodno zadihale!' Tako svobodno, da so res cele velike množice kar "pozabile" dihati . . . Ravno zadnje čase zopet strelja v Rusiji komunistični diktator Stalin celo vnete komuniste, samo zato, ker se boji za svoj lastni
Cleveland (Collinwood), O. —Prosvetarji in njih komanda bi dala rada svetu razumeti, da so rdečkarji edini ljudje, katerim je tolerantnost pri srcu, vsi drugi — katoličani se razume — so fanatična, zagrizena, nerazsodna masa, kateri se ne da nič dopovedati.
Tolerantnost je sicer lepa čednost in kdor jo dosledno izvaja je čedno,sten človek; kako pa oni umevajo to čednost, nam pojasnujejo dopisi zadnjega časa, ki se nanašajo na nezgodo Rev. Slajeta in ki jih prosvetarji pošiljati v svoje glasilo.
Kakor znano se je Rev. Sla-jetu pripetila nesreča, da je povozil človeka, ki je hotel ravno preko ceste in je skočil naravnost pod R<*v. Slajetov avto. Rev. Slaje je ustavil svoje vozilo, postal tam nekaj časa in ko je videl, da ni več pomoči, odvozil dalje proti Lo-rainu. Te vesti smo povzeli iz angleških clevelandskih časopisov, ki so nezgodo dovolj pojasnili, kar so rdečkarji brez-dvomno tudi čitali, ampak oni hočejo nesrečo svojega bližnji-ka potvoriti v slastno začimbo za njih duševno hrano, zato skušajo natveziti, kakor da bi Rev. Slaje zbežal od kraja nesreče, kar pa je nizkotna laž.
slovarjev ter nastavljajo javnosti v opičje posnemanje. To so tista zvišena bitja, ki niso mogoče videla človeka, dokler niso došla v Ameriko, kvečjemu da so zašla med civilizacijo, ko so pujske ogledovali, če so že ozdraveli od zadnje operacije; od tod prihaja, da ti višji bogovi ne morejo razločevati laži od resnice, ne strpljivost od zagrizenosti.
Pa se huduje rdeči petelin nad prosekutorjem, ki je Rev. Slajeta oprostil in pravi, da je moral biti ta prosekutar že kakšen irski fanatik. Po njegovi "trezni razsodnosti," bi moral prosekutar Rev. Slajeta križati, potem bi šele bilo ogorčenje rdečega dopisovalca nad "farškimi grozdejstvi" nekoliko potolaženo. Ko bi bil on "rdeči" prosekutor, bi že drugače pokazal slovenskim farjem, on bi šele farja "podučil," kaj je toleranca.
Tako podučevanje se vrši v Mehiki, kjer tropa oboroženih banditov in roparjev strahuje devetdeset odstotkov katoličanov. To že davno vemo, ako bi prišli slovenski rdečkarji do moči in oblasti, s kakšno slastjo bi padli po slovenskih duhovnikih, prav vsakega bi zadavili in pokončali, tako neizmerna je njih "tolerantnost."
Kadar drugega nimajo nad čemer bi se spodtikaii, nam očitajo, da smo fašisti, papir je seveda potrpežljiv in se na njega lahko marsikaj napiše kar je za rdečkarje velika privlačnost, ampak dejstva govore drugače.
Za Slovence ni bolj hvalevrednega stanu, kot je ravno duhovski, slovenski duhovnik je bil.že od nekdaj in je še vedno učitelj in voditelj svojemu narodu, med narodom deluje iz katerega je izšel. Sledovi njegovega delovanja gredo daleč nazaj do prvih virov narodnega razvoja; slovenski duhovnik je bil, ki je prvi zažigal kreso ve narodnega prebujenja ter 5 nauki in nasveti pripomogel do vseobče narodne blaginje; nikdar pa in nikoli ni bil izdajalec svojega naroda, kakor ga skušajo očrniti slovenski rdečkarji temveč je skqzi vse dobe stal zvesto na braniku narod nega življenja, z eno besedo slovenski duhovnik je najboljši narodnjak. To fašisti prav dobro vedo, zato pa skušajo v zase dene m ozemlju iztrebiti predvsem slovensko duhovščino, potem jim je tem lažje Slovence raznaroditi. Zategadelj se nam vidi gonja, ki jo vpri-zarjajo rdečkarji proti slovenskim duhovnikom ali toliko zlobna ali pa bedasta, ko očitajo predvsem slovanski duhovščini in nam katoličanom da smo fašisti. Kdo preganja in zatira slovensko duhovščino v zasedenem ozemlju? —fašisti. Kdo zasmehuje ter meče polena pred slovenske duhovnike tu v Ameriki? —Rdečkarji. Kdo skuša ovirati slovensko duhovščino pri narodnem udejstvova-nju? — Fašisti in Rdečkarji. Kdo uničuje slovenski narod tu i in v zasedenem ozemlju? — Rdečkarji in Fašisti. Sedaj pa naj vsak sam razsodi kdo je desna roka fašizma ter pod-repnik Mussolinija.
In nanašajoč se vedno na Rev. Slajeta in na gori opisane očitke poživlja prosvetni dopisovalec naj Lorainčani pome-tejo s takim smradom; to naj bi bila nekakšna zahvala za
Mi ne moremo sicer presoje-vati kako je prišlo do nesreče, najmanj pa imajo za soditi rdečkarji, ki ob drugih prilikah ne črhnejo besede, če na primer kakšna pijana baraba brezobzirno in brez milosti povozi človeka ter odbeži, sedaj pa ko je nezgoda doletela slovenskega duhovnika, so odprli usta zelo na široko. Mar jim je ponesrečenec, za tega bi se brigali kakor za lanski sneg, pač pa se napenjajo radi Rev. Slajeta, ta jih tišči, tega bi radi, kar bolj mogoče grdo naslikali, češ, glej, "farja," ki beži od svoje žrtve.
Ako bi vam bilo res toliko žal za povoženo žrtev, bi se morali najmanj desetkrat na dan razjokati, toliko je dnevno žrtev, ki padejo pod avtomobili.
Najbolj merodajno besedo ima v tem oziru vdova pokojnika, ki je sedela v avtomobilu kraj ceste in ki je bila priča vsemu dogodku; ona se je izrazila, da Rev. Slajeta ne zadene nobena krivda. Tudi policijski organi, ki so zadevo preiskali so Rev. Slajeta oprostili vsake krivde. Pokojnikova žena se je tudi izjavila, da ne bo tožila Rev. Slajeta. Ta izjava pokojnikove žene in policijskih organov, ne postavlja samo vse rdeče gobezdače in klevetneže na sramotno laž, temveč tudi dokazuje, na kako slabih nogah sloni rdeče glasilo glede resnice, in koliko je vredna verodostojnost njegovih dopisovalcev.
Za danes naj bo dovolj, kar se tiče resnice, imamo pa še za obdelati, kako stoji z njimi glede tolerantnosti. Tolerantnost —po naše bi rekli: "strpljivost, zmernost" — je eden izmed ne-številnih tujih izrazov, ki se jih rdečkarji tako pogosto poslužujejo, v njih listih kar mr-
Rev. Slajeta, ter za njegovo 15 letno narodno delovanje tu v Ameriki. Rev. Slaje je eden izmed onih redkih duhovnikov, ki so došli iz starega kraja z namenom svojemu narodu kar največ koristiti; in Rev. Slaje se je v resnici tudi potrudil, da nudi svoje najboljše moči na rodu v korist; ustanovil je Ka-tališko Izobraževalno Društvo "Adrija," ki je skozi delovalo do njegovega odhoda v Lorain; zbudil je "Orla" ki je spal dolgoletno spanje; kot ljubitelj slovenske pesmi je vnemal in spodbujal pevce pri Cerkvenemu zboru "Ilirija" ter se zanimal za vse, kar bi bilo dobro in koristno pri narodnem gibanju. Ampak če bi Rev. Slaje nobene druge zasluge ne imel, ima vendar to narodno zaslugo da uči in oznanja slovensko besedo, ki žalibog tako hitro izginja, to je beseda, ki se čista in nepokvarjena ohranja med narodom. Toda mesto lepe slovenske besede, se po zaslugi domišljavih rdečkarjev, šopirajo pretirane spakadran-ke. Zategadelj bi morali imeti rdečkarji že iz narodnega stališča nekoliko obzira za takega narodnega delavca kot je Rev. Milan Slaje, ne pa ga tako surovo napasti.
Nesreča se lahko vsakemt; pripeti po pregovoru "Danes meni, jutri tebi." Ampak med tem, ko mi katoličani vsakega nesrečnika, najsibo veren ali neveren, pomilujemo in ž njim sočustvujemo, se vi rdečkarj vsem temu le posmehujete, ro-gate in iz nesreče, ki tega ali onega zadene, norca brijete.
Ko venomer nas katoličane izzivate in dan za dnem napadate, obrekujete ter zmerjate, kaj ko bi tudi mi katoličani vas enkrat pričeli napadati in špi-kati, mogoče, da bi vas minula tista čmernost, ki jo prodajate po vaših listih. In to naj bi bil nauk, ali kakor že vi imenuje te "izobrazba v delavskem duhu," katero nam vsilujete, da bi tudi mi slovenski delavci vam sledili? Pod nobeno ceno —pojte se kadit z vašo izobrazbo in z vašim naprednjaštvom!
In rdeči dopisovalec končuje svoje misli z "duhovitimi" besedami :
"Dokler bodo katoličani na svetu, se bodo dogajale vedno take reči."
Misli namreč na skorajšni konec katoliške Cerkve, ki bo vsled njegove domišljije v kratkem kar čez noč izginila brez sledu . . . Ubogo revše! Prepozno ste prišli, kar za celo stoletje. Kje ste bili rdečkarji tedaj, ko so že drugi davne pred vami Cerkev jurišali. In to niso bili mogoče kakšni Bar-
še danes stoji in bo stala do konca sveta, kajti zidana je na trdno skalo in peklenska vrata je ne bodo premagala!
V imenu članstva največjega slovenskega društva v Ameriki, dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ.
Lawrence Leskovec, preds.
John Pezdirtz, fin. taj.
John Trček, bol. tajnik.
John J. Omerza, blagajnik.
Frank Kovačič, zapisnikar. --o--
Koncert bratov Maksi-movic
biči, Jankoviči ali Kočevarji,
goli tujk in pretiranih spake-drank. Ti rdečkarji si namreč domišljajo, da so nekaj višjega nad navadnim človekom, in umevno, za tako'visoko gospodo, so seveda slovenski izrazi presiromašni ter prenizkotni, zategadelj uporabljajo visoke, tuje izraze, ki jih kradejo iz
temveč bili so vsestransko izobraženi prefriganci, ki so cerkev naskakovali, kar jim ni znanost pomagala, so si pomagali še s satanskim navdihom ter skupno skušali Cerkev zju-rišati; zagnali so velikanski vrišč in vihar, pošiljali na tisoče in tisoče katoličanov pod giljotino, nazadnje pa so vsi nosovi pobili, oziroma so bili pokončani — ne od Cerkev — ampak izdihnili so pod krvavo roko svojih lastnih pristašev — brezbožnežev. Cerkev pa
Cleveland, O.—Popolnoma se strinjam z dopisom Mrs. Mar-jance Kuhar j eve zadnjo sredo, v katerem je prav dobro pojasnila stališče bratov Maksimovič, ki bodo nastopili prihodnjo sredo v SND na St. Clair Ave., kot izborni pevci iz Jugoslavije. Vse velja, kar je Mrs. Kuhar navedla. To potrjujem na podlagi tega, ker sem imel priliko osebno se seznaniti s temi pevci, že samo to je lepo, ker so štirje bratje, vsi vrli pevci, visoko na-obraženi, torej že to velja, da se odzovemo njih koncertu. Pri tem pa se spomnimo, da so iz naše domovine. Ako bi bili iz Italije, bi pisal o njih ves svet in razbobnali bi za njih koncert, kot znajo le ti. Mi Slovenci, Hrvatje in Srbi smo pa skromen narod, pohlevni smo in raje druge povzdigujemo kot sebe.
Prav odkrito rečem, da imam veliko spoštovanje do teh Maksimovič bratov-pevcev in prav toplo priporočam, da se udeleži njih koncerta vsak, ki ljubi petje in ki se lahko udeleži.
Kar je žc navedla Mrs. Kuhar, ki je bolj obširno opisala, to naj velja tudi od moje strani. Dodam naj k vsemu temu še samo tole. Zvezo z domovino smo pričeli obnavljati vedno živahnejše. Lansko leto so nas pose-tili visoki gostje, ki so nam o domovini povedali mnogo, lepega-Letos nas je posetil drug gost, dr. Ivan Knific in sedaj so prišli ti pevci, nositelji kulture, ki so vredni, da jih počastimo s tem, da se udeležimo njih koncerta in tako pokažemo, da smo še vedno Slovenci, da smo kulturni in da se m kulturo potom Jugoslovanskega kulturnega vrta tudi zanimamo. Svoje vabilo podpiram s tem, da zagovarjam to prireditev kot prireditev v namenu, da je popolnoma kulturna in da kot kulturen narod isto tudi podpiramo. Odobravam korake Jugoslovanskega univerzitetnega kluba, ki se je zavzel za to kulturno prireditev.
Ko se bodo bratje Maksimovič vrnili v domovino, bodo 'sporočali o svojem potovanju in o vsem, kar so videli in doživeli med nami v Ameriki. Dajmo, da bodo e nas Slovencih poročali samo dobro.
A. Grdina, preds J. K. V.
Ce verjamete al' pa ne
DEKLETA IN ŽENE!
Ker se blago draži, zato vam svetujem, da si izberete fino, moderno in čisto volneno "Sterling" suknjo ali Fur Coat, prej ko mogoče, direktno iz tovarne in to po veliko nižji ceni, kakor kje drugje.
Prosim, oglasite se, ali telefonirajte, da vas peljem naravnost v tovarno, kjer si lahko izberete fino in trpežno suknjo po vaši volji in ceni.
Če naročite suknjo, plačate nekoliko takoj in drugo pozneje. Se vam priporoča
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd.
ENdicott 3426
V trgu je bila živinska razstava. Od vseh krajev so pripeljali lepo rejeno živino, župan je dobil nalogo, da pozdravi pri otvoritvi razstave navzoče živinorejce. Da bo, je rekel. In tudi je.
Malo se je odkašljal, pogledal po zbranih in rekel:
"Možje! Vsi veste, da sem jaz župan. Zato bom pa zdaj eno rekel. Morda dve, več pa ne, ker bomo šli potem pit.
"Naša živinoreja ima svetoven sloves. Naši voli so znani po vsej Evropi. Naše svinjar-stvo pa pozna v deželi mlado in staro."
A
"Zakaj si pa vedno tako žalosten, Tone?"
"Ker mi izpadajo lasje na glavi."
"In zakaj ti izpadajo lasje?"
"Ker sem vedno tako žalosten."
yafl
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemikam ltvimika K. Maya
Pripadnosti šiiti, po poklicu pa trgovci. Dnevno se vozijo po opravkih v Bagdad. Skrajno fanatični so, ne vidijo radi tujcev med seboj in dostop v "zlato mošejo" je kristjanom vobče nemogoč.
Opoldne je bilo, ko sva z Angležem prijezdila v mesto. Da so Uudje začudeni gledali tujca, ki sta tičala v raztrgani, obnošeni obleki, pa jezdila krasne konje ln bila do zob oborožena, za to ■se seve nisva zanimala, Posebej mene je skrbelo le eno, kako da bom namreč našel v precej raz-sežnem Kadhimenu zaupnika Hasan Ardšir mirze. Vsekakor sva morala obiskati, sem zasodil, nekatere karavanseraje — prenočišča za karavane —, katerih .le tudi v Kadhimenu precej.
Silno je pripekalo solnce, bilo je gotovo 50 stopinj vročine. Pa saj smo bili v juliju, ki je eden najbolj vročih mesecev v Mezopotamiji. Gost, prašen, zatohel zrak je ležal nad mestom in kogar smo srečali, vsak je imel obraz zakrit, da se obvaruje pekočih žarkov in prahu.
V neki ulici nam je prijezdil naproti človek v bogati perzijski noši. Obraz je imel zastrt s pajčolanom in jezdil je belca, opremljenega z rešmo, dragoceno konjsko opravo, ki si jo morejo privoščiti le najbogatejši perzijski mogotci. V primeri s tem človekom sva bila z Lind-sayem res naravnost klateža.
Zato ni čuda, da se je mož tudi primerno obnašal.
"Poberita se! Izognita se na desno!" nama je zaklical in neskončno zaničljivo zamahnil z j roko.
Jezdil sem sicer poleg Angle- j Zv- le sel je jezdil za nama, pa nlica je bila dovolj široka, čisto lahko bi bil prišel mimo naju. Vkljub temu bi se mu bil vljudno umaknil, da ni vse njegovo obnašanje kazalo naravnost ža-Ijivo preziranje. Zato sem hladno dejal: "Prostora je dovolj! Naprej!" Pa mesto da bi bil jezdil mimo, nama je zastavil z belcem cesto in zakričal:
"Svinja sunnitska, ali ne veš, kje si! Umakni se, sicer ti z bičem pokažem pot!"
Mož je izzival. Bil je eden ti-n, ki hočejo na vsak način
Pretep.
lahko sem mu postregel. I ^°marno sem odgovoril:
Poskusi!"
tzdrl je bič in zamahnil. Uab'e pa ni prišel. Kajti v hi-PU sem šinil z vrancem v dolgem skoku mimo njega in mu sunil Pest s tako silo v obraz, da je ykljub svojemu visokemu orientalskemu. sedlu zletel s konja.
Oholi jezdec je seve klel in zabavljal, ko se je pobiral od tal, Pa nisem se zmenil zanj, mirno
in ravnodušno sva z Angležem jezdila dalje.
Tedaj pa je ves prestrašen za- j L klical za nama sel:
"Pri Allahu —! Ta gospod je ja mirza Selim aga —!"
Oholež je bil že spet v sedlu, pajčolan mu je pri padcu zdrknil z obraza, zato ga je sel šele tedaj spoznal.
Nisi ga utegnil popraviti, ves bled je bil od jeze, zavihtel je svojo zakrivljeno sabljo in spod-bodel konja.
Pa kindžal mu je omahnil, ko je spoznal sela, zavzet je vzkliknil :
"Ti — Arab? Kako si prišel v družbo teh nesnažnih in brez-častnih ljudi, ki jih naj Allah pogubi ?"
Sam sem odgovoril mesto sela:
"Ne zabavljaj! Si ti mirza Selim aga?"
"Da," je odgovoril precej osupel nad mojim glasom.
Pognal sem vranca trclo k njemu in dejal polglasno:
"Jaz sem odposlanec in zaupnik Hasan Ardšir mirze. Pelji me na njegovo stanovanje!"
"Ti —? Odposlanec —?" se je čudil in me premeril od pete do glave.
In selu je dejal: "Je res —?"
"Da!" je potrdil. "Tale ef-fendi je emir Kara ben Nemsi. Pismo ima za tebe od našega gospoda."
Še enkrat me je nepopisno prezirljivo pogledal in oholo premeril pa dejal:
"Bral bom pismo, potem pa se bova pomenila o udarcu.
Pojdite, pa ne približajte se mi, ker vaša navzočnost žali moje oči."
Ta mož je bil torej zaupnik in zastopnik Hasan Ardšir mirze, tisti, ki je pustil svojemu gospodu na ljubo svojo častniško službo v perzijski armadi, tisti, ki mu je Hasan Ardšir mirza zaupal svoje imetje, ki si je celo pridobil srce mlade Bende, Hasa-nove sestre —! Kajti tudi to mi je mirza zaupno povedal. Ubogo dekle!
če je bil tale aga res šah-swar, izvrsten jezdec, potem je pač tudi moral vedeti, da je treba jezdeca ceniti po njegovem konju. In po konjih ocenjena vsaj midva z Lindsayem nisva bila siromaka.
Razen tega ta "zaupnik" ni bil posebno previden. Begunec še ne sme kazati na ulicah velikega mesta v taki bogati opremi, ker vzbuja pozornost. S tem vsaj je slabo služil svojemu gospodu. In njegov nastop je bil tak, da j bi se ne spodobil niti visoki oseb-| nosti, kaj šele agi, navadnemu | podložniku.
Seveda mi ni prišlo niti na misel, da bi ga ubogal in jezdil za njim. Mignil sem Lindsayu in vzela sva ga medse.
"Pes!" je zahrul.. "Umakni se, sicer te dam bičati!"
"Molči! Sicer ti bom še enkrat dal poskusiti svojo pest. Z bogastvom svojega gospoda bi se vsak tepec lahko postavljal! Te bomo že še vljudnosti naučili!"
Nič ni odgovoril, zastrl si je obraz in tiho jezdil z nama.
Jezdili smo po ozkih, zatohlih ulicah in nazadnje se je Selim aga ustavil pred nizkim zidom. V zidu so bila vrata, namreč pre-drtina, ki so jo zapirale trhle deske, človek je prišel in nam ta vrata "odprl."
Zajezdili smo na dvorišče. Enonadstropna stavba ga je obdajala v štirikotu, hladna lopa je potekala krog dvorišča, v prvem nadstropju pa pokrit hodnik. Kamele so ležale po tleh in žvečile kepe iz ječmena in bombaževega semena, s katerimi v Bagdadu in v okolici te živali krmijo. Naokoli so sloneli in le-
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
20.—Proslava 5-letnice, ples in splošna zabava, podružnice št. 49 SŽZ.
27.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. priredi proslavo 20-letnice svojega obstanka v S. N. Domu na St. Clair Ave.
OKTOBER
3.—Podružnica št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
3.—Društvo	Brooklynske Slovenke št. 53 SDZ priredi veselico v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave.
4.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
4.—Oltarno društvo sv. Kristine priredi vinsko trgatev v dvorani sv. Kristine.
10.—Klub O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
10.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—Skupna	društva Slovenske Dobrodelne Zveze v Lo-rainu priredijo koncert v S. N. Domu v Lorainu.
11.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave.
16.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. D.
17.—Slovenske	Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma.
17.—Zabavni večer in ples priredijo Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
24.—Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Slovenska	zadružna zveza priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Mladinski	pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
25.—Društvo Združene Slovenke št. 23 SDZ priredi proslavo 15-letnice obstanka; slav-
nostna večerja in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
31.—Društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
31.—Obletnica in koncert mladinskega pevskega zbora v Slovenskem domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma.
8.—Pevski zbor "Cvet" priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
15.—Collinwood	Hive 283, T. M„ banket ob priliki 20-letnice v S. D. Domu na Waterloo Rd.
15.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
21.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
22.—Koncert	pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
22.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
25.—Interlodge liga, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
29.—Dtamsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
DECEMBER 20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma.
20.—Novi pevski zbor Slovan priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
JANUAR
2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND.
9.—Interlodge	League, ples v avditoriju S. N. Doma.
10.	— Koncert mladinskega zbora Kanarčki v Slovenski de-
17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
23.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo	Soča št. 26 SDZ, veselica v Sachsenheim gornji in spodnji dvorani.
31.—Društvo	Carniola Tent št. 1288 T. M. priredi proslavo j 25-letnice v Slovenskem narodnem domu.
FEBRUAR
6.—Društvo	France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
7.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
MARC
21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
4.—Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
-o—;-
pri Sv. Petru na Medvedovem selu je umrl preteklo soboto, star šele 34 let.
—Viktor Prohinar, hišni posestnik v Ljubljani, Idrijska ulica 4, je izdihnil svojo dušo 20. avgusta.
--o--
DNEVNE VESTI
Italijane čaka lakota Abesiniji
ZAHVALA
IZ DOMOVINE
doma planili na noge, ko so ago zagledali. Tale mali poveljnik Ilasanove karavane si je znal v strah ugnati svoje ljudi, to se je videlo.
(Dalje prihodnjič.)
lavski dvorani na Prince Ave.
13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
—Gospa Pavla šestak je umrla v splošni bolnišnici.
—Gospa Ana Matičič, mati faktorja Jugoslovanske tiskarne, je v pondeljek, 31. avgusta umrla na svojem domu v Iva-njem selu pri Rakeku. Dobra krščanska žena, ki je svoje otroke tako lepo vzgojila, je dosegla starost 80 let.
—F r a n c Porenta, mesarski mojster, je umrl v splošni bolnišnici.
—Anzelc" Radoslav, mehani-ški mojster, je umrl v bolnišnici v Ljubljani.
—Silnp neurje nad Št. Ruper-tom. — Nedavno je prihrumela od severovzhoda sem nad št. Rupeert silna nevihta, združena s točo in strelo. Strela je udarila v gospodarsko poslopje Jermana Franceta na Trstniku, ki je do tal pogorelo. Jerman ima škode do 20,000 Din, zavarovan pa je bil pri "Vzajemni" za 8,500 Din. Na podu so bili tudi otroci, ki se pa jim ni nič zgodilo.
Mnogo škode je napravila toča, ki je oklestila skoro vse vi nograde, katerim je še do sedaj nekam milostno prizanašala, in ajdo, katere ne bo v dveh tretjinah župnije niti za seme. Najbolj prizadeti so: št. Rupert, Prelesje, Draga, Škrljevo, Hcm, Vrh, Hrastno, Okrog, Hrastovi-ca, Most in Gor. Jesenice.
—Posestnik Janko Vehovar
narili služabniki, ki so pa nemu-
Pravijo, da če človek dolgo; živi, se mu marsikaj pripeti.! Da je to res, sva se spodaj podpisana prepričala dne 15. avgusta in 5. septembra t. 1. Dne 26. avgusta je minulo 25 let kar sva se poročila. Dne 15. avgusta t. 1. pa so se najini sinovi, hčere in zetje zbrali skupaj, misleč, da imajo ravno pravi dan, ter naju tako presenetili s fino večerjo in lepim darom, za kar se jim prav lepo zahvaljujeva. Misleč, da je s to družinsko skupino opravljeno vse, sva bila v polnem upanju, da še drugi vedeli ne bodo.
In kaj pa se nama je zgodilo zopet 5. septembra? Sosedje, sorodniki in prijatelji so napram nama napravili isto zaroto, ter naju j ako presenetili iznovega. Zetje so naju od 5. ure pa do devete vozili sem in tja, in kamor smo prišli, povsod je bila vsled popravljanja cesta zaprta, kar so oni dobro vedeli, samo da so naju dlje zunaj držali, za kar sva bila že kar malo nejevoljna. Ko pa dcspeva domov, se pa nudi prizor, katerega še nisva v najinem življenju imela. Iz vseh kotov doni "surprise." Ker sva bila v tako nepričakovani presenečnosti jako razburjena, da se vam nisva mogla zadostno zahvaliti, zato prosiva, da nama oprostite.
Sprejmite danes najprisrčne.j-šo zahvalo, posebno Mrs. Antonija Dolinar in Mrs. Helen To-mažič, kateri sta celo stvar organizirali, da je šlo vse tako po tihem naprej ter napravili in uredili vse, kar je bilo potrebno, za tako obložene mize in ki sta hodili okrog vabit. Nadalje se zahvaljujeva deklicam za lepo slovensko petje "Bog živi vaj'." Florenc Pugelj za lepo deklama-cijo in Mrs. Helen Tomažič za lep in pomenljiv govor in za izročeno darilo, h katerim :so prispevali sledeči: Mr. in Mrs. Mike Mahne Sr., Mr. in Mrs. Mike Mahne Jr., Mr. in Mrs. J. Podu-ska, Mr. in Mrs. J. Honeck, Mr. in Mrs. J. Hospodor, sinovim Jack, Tony in Frank, Mr. in Mrs. Joe Gustinčič, Mr. in Mrs. Jack Gustinčič, Mr. in Mrs. J. Hočevar, Mr. in Mrs. F. Mareda, Mr. in Mrs. Joe Welopek, Mr. in Mrs. Frank Filipčič W. S., Mr. in Mrs. J. Cergol, Mr. in Mrs. Rudi Cergol, Mr. in Mrs. F. Stemberger, Mr. in Mrs. R. Stemberger, Mr. in Mrs. J. Zi-danič, Mr. in Mrs. P. Bizjak, Mr. in Mrs. J. železnik, Mr. in Mrs. J. Požar Sr., Mr. in Mrs. J. P|ožar Jr., Mr. in Mrs. F. Novak, Mr. in Mrs, R. Košak, Mr. in Mrs. G. Gastel, Mr. in Mrs. F. žefrin, Mr. in Mrs. J. Mausar, Mr. in Mrs. J. Kaste-lic, Mr. in Mrs. J. Šturm, Mr. in Mrs. J. Peternel, Mr. in Mrs. F. Pugelj, Mr. in Mrs. J. Mahne, E. 125 St., Mr. in Mrs. J. Hendricks, Mr. in Mrs. Zadnik, Mr. in Mrs. M. Mahne W. S., Mr. in Mrs. Testen, Mr. in Mrs. Kri-stančič, Mr. in Mrs. Andrean čič, Mr. in Mrs. Seštan, Mr. in Mrs. Rusjan, Mr.' in Mrs. J Frank, Mr. in Mrs. Evančič, Mr. in Mrs. R. Novak, Mr. in Mrs. J. Dolinar, Mr. in Mrs. F. Tomažič, Mrs. May C. Bates, Mr. in Mrs. Martin Frank, Mrs. Theresa Frank, Joetu od Star Baking Co., in Franku Novaku za godbo.
še enkrat hvala vsem skupaj, ki ste naju v tako obilem številu dresenetili. Nisva mislila, da imava toliko prijateljev. Vaše naklonjenosti ne bova nikdar pozabila, ter vam bova po svojih močeh skušala kdaj povrniti. Pozdrav vsem! Mr. in Mrs. Anton Zala, st., 8812 Vineyard Ave.
Nobena narodnost nima prednosti
Blackpool, Anglija, 19. septembra. Na ogromnem zborovanju znanstvenikov tem mestu se je izjavil znameniti antropolog dr. Fleure, da je nemško nazira-nje, da je arijsko pleme mnogo višje v intelektualnem oziru, popolnoma napačno. Sleherno pleme, če dobi ugodno priliko za izobrazbo, je enako drugemu in nihče se ne more ponašati, kot se ponaša Hitler, da so Nemci su-periorni ljudje.
-o-
Zeppelin Hindenburg zopet v Ameriki Lakehurst, 19. septembra. Sem se pričakuje jutri orjaški nemški Zeppelin Hindenburg, katerega so precej prenovili in izboljšali. Na krovu je prostor za 72 potnikov s posteljami. Tekom devetih poletov preko Atlantika je Zeppelin prepeljal preko morja že nad 1,00 potnikov.
--o---
Francijo skrbi nadaljevanje štrajkov Paris, 19. septembra. Vladne uradnike skrbi vedno večje širjenje delavskih štrajkov. Komaj je poravnan en štrajk, se že začne drugi. V mnogih slučajih delavskih voditelji sami odsvetujejo štrajk, toda naletijo na gluha ušesa, štrajki so za zvišanje plač, ker je draginja v Franciji silno narastla.
MALI OliLAŠI
Dekle
išče delo v restavrantu, za kuhanje ali serviranje. Pokličite KEnmore 4368-J.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEndcrson 2978
Čistimo in likamo vsakovrstne obleke
Pridemo iskat
ROGEL DRY CLEANING
6526 St. Clair Ave.
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PllODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske pavnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
Kollander ima v zalogi tudi Jugoslovanske znamke
£iiiimiMmimiiiiiiuimiiimuuimiiu!£
| ZDRAVO, IZVRSTNO I
| DOMAČE VINO (
s po zmernih cenah dobite 3 5	vsak čas pri
1 JERNEJ KNAUS |
1052 E. 62nd ST.
^UlIlllHllllUlItUlllUimilllllMlMIlIlHil?
Kadhimen pa je še zanimiv tudi po neki napravi, ki je čisto evropska in ki j0 prav zato vsak tujec začuden gleda. Iz Kadhi-mena v Bagdad vozi namreč cestna konjska železnica.
Njen ustvaritelj je bil evropski izobraženi in vsem evropskim reformam naklonjeni namestnik Midhat paša, ki so ga radi njegovih reform prestavili v Stam-bul in pregnali v Arabijo. Da je ta mož ostal na svojem mestu v Bagdadu, kako bi se bil že tisti-krat Bagdad dvignil in vsa Mezopotamija z njim! Saj je imel v svojih načrtih tudi železnico, ki !)i naj vezala Perzijski zaliv in Mezopotamijo črez Sirijo in Ma- I 10 Azijo s Carigradom, žal je ta važni načrt do danes ostal le samo načrt. Posebnih zanimivosti v Kad-menu ni najti. Mesto ima o.zke, zatohle ulice, tlak je sphana prst, zato je prahu in ob zimskem, deževnem času blata dovolj.
Prebivalci Kadhimena so po Veliki večini Perzi, po verski
- AND ON THE FARM WHERE THE CASH	A C
INCOME PROM MARKETING WILL BE #600,000,000
MORE THAN IN r~- ' Mk
1935 J U.S. PpV
isi £}. mu* Ifor-^ -__
in the city—^ .
j m
V«! *
Addis Ababa, 19. septembra. Trgovci, ki so prišli sem iz oddaljenih krajev Abesinije, pripovedujejo, da Abesinci ne štejejo letos nobenega žita ali kave, ker se bojijo, da bo njih pridelek zaplenjen od Italijanov. Ako se laškim oblastem ne bo posrečilo na kak način pregovoriti domačinov, tedaj bo nastala splošna lakota. V Addis Ababi so se cene vsemu živežu že zvišale za sto odstotkov. Domačini skoro ne uživajo ničesar druzega kot jajca maloštevilnih kokoši, ki jih imajo. Laški podkralj v Abesiniji, maršal Graziani je imenoval posebno komisijo, ki naj preišče položaj, in pričakovati je, da bo Italija morala podvzeti nasilne korake, da prisili abesinske kmete k obdelovanju zemlje.
--n-
Jack London
ROMAN TREH SRC
To je tip najmanjšega letala na svetu, ki tehta samo 1500 funtov. Ima osem cilindrov motor, lei razvija 300 konjskih sil .
Sestanek governerjev s 'predsednikom Rooseveltom, Jci
so reševali problem, kako bi se dežela v prihodnje zavarovala proti suši. To je bilo prvič v zgodovini Zedinjenih držav, da Rta se sestala dva kandidata za predsednika Zedinjenih držav. Spredaj so, od leve proti desni: Governer Landon, governer iz Nebraske, Roy L. Cochran in predsednik Roosevelt, sedeč.
Brata Rust v Stoneville, Miss., sta izumila stroj za obiranje bombaža. Vendar se stroj najbrže ne bo obnesel, ker poleg bomb aža pobere z grmičja preveč perja in so potem stroški s čiščenjem.
CROSS FARM INCOME
1933 CORN CROP 2.300,000,000 BU.
Predsednik Roosevelt in njegov sin Franklin Jr. govorita s farmer ji na zapadu o škodi, ki jo je prizadela zadnja suša. Slika- je bila vzeto, v Severni Dakoti.
1932
Kot kaže statistika na sliki, so dobili letos farmerji za svoje pridelke največ denarja od leta 1930, ali za 10% ve,6 hot lansko leto. V osrednjem zapadu, kjer je prevladovala suša, sicer niso pridelali mnogo koruze, na skrajnem zapadu pa je bila koruzna letina dobra, ker tam je bilo dovolj dežja. V Zed. državah se je letos pridelalo za 900,000,-000 bušljev koruze manj kot let" 1033. Da bo dobil

Dr. H. L. Allen in dr. L. J. Lepp iz Atlunte, Ga., ži-vinozdravnika, sta na sliki, ko operirata psa, da ne bo tako glasno lajal. Operacija se napravi v sapniku in ni prav nič težka ter ni nevarna. Pravijo, da po taki operaciji pes veliko bolj "potiho laja."
—	Prišel sem v dvorec po istih opravkih — je izjavil Charley, ko so se seznanili. — Zdi se mi, da lahko rešimo Francisa samo z gotovino in vrednotami, za katere se dobi zlato. Prinesel sem vse, kar sem mogel dobiti to noč, kar pa seveda še daleč ne zadostuje.
—	Koliko ste pa prinesli?" je vprašal Henry brez ovinkov.
—	$1,800,000. Kaj ste pa vi prinesli ?
—	Malenkost, — je odgovoril Henry in odprl kovčeg, ne da bi vedel, da govori z enim najboljših poznavalcev draguljev.
Charley je vzel nekaj draguljev, ki so mu prišli slučajno pod roko. Naglo jih je ogledal in se ves presenečen ozrl na Ilenryja. Ce bi ne bil tako trdno prepričan, da stoji pred njim gentleman, bi bil mislil, da ima opraviti z nevarnim vlomilcem, ki je pravkar odnesel iz največje newyorske juvelirne trgovine ta zaklad.
—	Ti dragulji so vredni milijone, milijone! — je vzkliknil ves iz sebe. Kaj nameravate početi z njimi?
—	Prodati ali jih pa zastaviti, da rešim Francisa, — je
- odgovoril Henry. — Saj lahko dobim v zastavljalnici okroglo vsoto, kaj ne?
—	Zaprite kovčeg! — je dejal Charley. — Takoj stopim k telefonu in uredim to stvar. Požuriti se moram, dokler je moj oče še doma. — Stopil je k telefonu in poklical centralo. — Trgovina mojega očeta je blizu. V petih minutah sva tam.
Komaj pa je Charley odzvo-nil, je stopil v knjižnico Parker v spremstvu policijskega seržanta in dveh stražnikov.
—	Tu so zločinci, seržant, aretirajte jih! — je dejal Parter. — Ah. Mr. Tippery, oprostite, prosim sii-e! Seveda, ne vas, temveč samo tale dva, seržant. Ne vem, kaj sta zakrivila, gotovo pa sta norca, če še ne kaj hujšega.
—	Klanjam se, Mr. Tippery!" je pozdravil seržant mladeniča, ki ga je poznal ves New York. — Kaj je novega?
—	Vi seveda ne boste nikogar aretirali, seržant Burns, — se je nasmehnil Charley v odgovor. — Policijski voz lahko pošljete takoj nazaj. To zadevo uredim z inšpektorjem sam. Vas bi pa prosil, da sedaj spremite mene, ta kovčeg in tale dva sumljiva subjekta k meni na dom. Se boste že morali sprijazniti z vlogo telesne straže. Kovčeg je dragocen. V njem so milijoni, — hladni, trdni in divni milijoni. Ko ga odprem in ko pogleda vanj moj oče, boste videli prizor, kakršnih je malo. Cas je zlato in ne smemo ga izgubljati.
Pograbil je kovčeg istočasno s Henry jem in ko sta se njuni roki dotaknili, je priskočil saržent, da prepreči prepir.
—	Mislim, da bo najbolje, da ponesem kovčeg jaz, dokler dragulji še niso prodani, — je dejal Henry.
—	Seveda, seveda, — je pritrdil Tippery, — samo dragocenega časa nikar ne izgubljajmo! Spraviti v denar tako ogromen zaklad, ni šala. Pojdimo torej! Le urno.
XXIX
Z moratorijem si je boi'za znatno opomogla. Panika se je polegla in vrednote so nehale padati. Nekatere so celo poskočile. Vpliv moratori-
ja se pa ni poznal pri delnicah Francisovih podjetij, ker je pritiskal nanje stari Regan. Borba se je nadaljevala in Francisovi papirji so rapidno padali. Stari volk je z zadovoljstvom opazil, da je bilo na denarnem trgu vedno več delnic Tampico Nafte, ki jih je prodajal najbrž Francis Morgan sam.
—	Zdaj je odločilni trenutek, je dejal Regan svojim pomočnikom in borznim agentom.
—	Pojdite takoj na delo. Igra je dvojna. Držite se seznama vrednot, ki sem vam ga dal. Prodajte jih, ne glede na ceno. Prepričan sem, da ne nehajo padati. Druge pa začnite takoj kupovati. Kupite znova vse vrednote, ki ste jih prodali. Izgubiti itak na moi'ete. S tem, da prodaste tiste, ki so v seznamu, pa ubijete z enim udarcem dve muhi.
—	Kaj pa nameravate vi?
—	je vprašal eden njegovih pomočnikov.
Meni pa ni treba kupovati,
—	se je glasil odgovor. — Naj vam bo v dokaz> kako pošteno sem vodil kampanjo in kako vam zaupam. Razen tistih, ki so označene v seznamu, nisem prodal nobene delnice tako, da mi jih tudi kupovati ni treba. Zdaj prodam samo še ostale, kar jih je v seznamu. To je moj načrt, s katerim hočem uničiti nasprotnika. Moje akcije se lahko udeležite s tem, da prodaste v seznamu nave-
: dene vrednote ne glede na ceno.
* * *
—	Tako torej! — je kričal Bascom ves obupan, ko je planil ob pol enajstih v Francisov kabinet. — Vse vrednote so poskočile, samo vaše še vedno padajo. Reganu je potrebna kri. Nikoli nisem mislil, da je tako močan. Izključeno je, da bi mogli vzdržati njegov pritisk. Bije nam zadnja ura. Ruinirani smo mi vsi, kar nas je zainteresiranih na vaših podjetjih. Vsaka beseda o rešitvi je zdaj odveč.
Francis še nikoli v življenju ni bil tako miren kakor ta čas. Cemu bi se razburjal in jezil, če je vse izgubljeno? — si je mislil. In ker je bil v tem zahrbtnem napadu samo žrtev, ker so delali na borzi brez njegovega sodelovanja, ga je tolažila zavest, da ima čiste roke, dočim so jih drugi s to zahrbtno gonjo umazali. Bascom seveda ni vedel, kaj se godi tisti hip v Francisovi duši.
—	Le pogum in nikar si ne belite glave, — ga je tolažil Francis. Misel, ki se mu je nenadoma porodila v glavi, je začela dobivati konkretne oblike. — Prižgiva cigare in pomeniva se mirno o položaju.
Bascomu so se od nestrpnosti in razburjenja tresle roke. — Hotel je oditi, pa ga je Francis zadržal.
—	Počakajte vendar! Stojte, kam se vam tako mudi? Poslušajte, kaj vam povem! Pravite, da so me uničili?
Agent je prikimal z glavo.
—	In tudi vi ste uničeni? Agent je zopet prikimal.
-— Kar pomeni, da sva suha, absolutno suha, — je nadaljeval Francis, hoteč pojasniti Bascomu, kaj mu je prišlo na misel. — Zdaj je obema povsem jasno, da se nama nič hujšega ne more zgoditi. Če I so naju oskubili do zadnjega vinarja, je pač vseeno, kaj na-. i j u še čaka. Kjer nič ni, še s vojska ne vzame. Kaj bi si
■	torej po nepotrebnem belila
■	glave?
—	Samo čas trativa, — je
11936 CORN CROP 1,400,000,000 BU.
• < f
letos farmer več za svoje pridelke ni vzrok boljša letina, ampak višje cene pridelkom.
dejal Bascom in prikimal z glavo, češ, to itak vem.
•— Časa imava zdaj dovolj,
—	se je nasmehnil Francis. — Vse kupčije in prodaje so namreč odpadle. Saj ste vendar sami priznali, da sva izgubila vse do zadnjega vinarja. Kupovati ali prodajati torej ni-mava kaj. Mar ne vidite, da je čas za naju zdaj brez pomena ?
—	Nadaljujte, nadaljujte! Radoveden sem. kam merijo vaše besede in kaj prav za prav mislite, — je dejal Bascom in pogledal ves obupan v tla. — Uničen sem, vse, prav vse je izgubljeno in sami pravite, da ni nobenega izhoda iz tega obupnega položaja.
—	Zdaj ste uganili moje misli, — je rekel Francis veselo.
—	Vi ste član borze. Pojdite torej in začnite prodajati in kupovati vse, kar vam pride pod roke. Zakaj bi si torej ne privoščila tega veselja? Vse, kar je pod ničlo, je ničla. Od-štejte ničlo od ničle in kaj vam ostane? Zopet ničla. V borzne špekulacije sva vtaknila vse imetje in še tujega je šlo nekaj. Kaj bi torej še pomišlja-la? Riskirajva zdaj še to, kar ni najino.
Bascom je hotel ugovarjati, toda Francis mu je aaprl sapo, rekoč:
—	Saj sem že rekel, da je ničla vse, kar je pod ničlo. . . Kot borzni agent bi že morali vedeti, kaj pomeni odšteti ničlo od ničle.
Inl Bascom se je uklonil njegovi volji. Zdaj ni bil več noben agent, ki dela po svojem preudarku, temveč slepo orodje Francisove volje. Lotil se je vratolomne borzne pustolovščine. Svoj živ dan še ni tako drzno špekuliral.
—	Tako, tako, — se je sme-
jal Francis ob pol dvanajstih, ! — zdaj lahko brez skrbi nehava. Pomnite, da nisva prav nič na slabšem kot sva bila pred eno uro. Takrat je bila: i najina vrednost ničla in zdaj 'zopet pomeniva ničlo. Svoje imetje lahko začnete takoj pro-i dajati na javni dražbi. Sicer |pa opravijo to za vas drugi, j Bascom je stopil flegmatič-!no k telefonu in že je hotel j odrediti, naj se konča borzna i bitka s popolno kapitulacijo, ko so se naenkrat odprla vrata lin v predsobi se je začula melodija stare piratske pesmi, i Ta nepričakovana sprememba J dekoracij je Francisa tako na-ivdušila, da je pahnil Bascoma |od telefona, zgrabil slušalo in! rekel:
—	Stojte! Čujte!
j In v sobo je planil Henry Morgan, takoj za njim pa Tippery z velikim kovčegom v roki. Francis je bil tako navdušen, da je zapel zadnjo kitico piratske pesmi s Henryjem prej, predno ga je objel in pozdravil.
—	Kaj se je zgodilo? —; je vprašal Bascom Char ley j a, ki je bil še vedno v fraku in ta-iko bled, kakor da ni vso noč jzatisnil oči.
i In Charley je potegnil iz že-! pa tri čeke, glaseče se na 1,-800,000 dolarjev, ter jih izročil Bascomu. Bascom je žalostno zmajal z glavo.
—	Prepozno, — je dejal in se ozrl na Francisa. — To je samo kaplja v morje. Spravite jih nazaj v žep. S tem nam ni nič pomagano. Lahko 'jih vzamem ali pa vržem skozi okno. Razlike ni nobene.
—	No, no, le počasi, naglica ni nikjer dobra, — je rekel Charley Tippery. Položil je kovčeg na mizo in ga previdno odprl. — Morda bo pa to-
le kaj izdalo?
"Tole" je bil kup zloženih in zvezanih obveznic državne rente.
"Koliko so vredne te obveznice? — je vprašal Bascom, videč to ogromno vsoto. In oba — Francis in Bascom sta ponovno vzkliknila, ko je potegnil Henry iz žepa cel ducat čekov. Ostrmela sta in molče se spogledala, zakaj na vsakem čeku je bila okrogla številka 1,000,000 dolarjev.
— To pa še ni vse, — se je nasmehnil Henry. — Kaj pravim vse, niti približno ne vem, koliko lahko še dobimo tam, kjer so nama dali to-le malenkost. Na l-azpolago ti je poljubna vsota, dragi Francis. Samo besedo, pa ne ostane od tvojih borznih sovražnikov ne duha ne sluha. Zdaj pa na delo, dragi moj! Povsod so se razširile vesti, da so te oskub-h do zadnjega vinarja. Kar hitro na borzo in pokaži jim, da še nisi uničen. Zdaj jim lahko vrneš milo za drago. — Kar po njih,. Francis, da bo ves New York strmel. Premi-kasti jih, da bodo pomnili, kaj se pravi nastopati proti Fran-cisu Morganu! Poberi jim vse do zlatih ur in zlatih plomb!
— Pa menda vendar ne misliš reči, da si našel zaklad starega sira Henryja?
Henry je odkimal z glavo.
_ Ne. To je samo del zaklada plemena Maya — približno tretjina, če se ne motim, Drugo tretjino smo izročili v varstvo Enricu Solanu, tretja je pa varno naložena v Narodni banki. In še nekaj! Novice ti prinašam. Vesele novice. Povem ti nekaj, kar te bo še bolj zanimalo kot ti zakladi. Samo pomiri se, da boš lahko poslušal.
Francis je bil seveda pri-
pravljen takoj poslušati, zakaj Bascom je sam najbolje vedel, kako in kaj je treba sto-' riti. Francisu se z borznimi špekulacijami ni bilo treba ukvarjati.
Bascom je stal med štirimi telefoni in zapovedal podrejenim agentom, naj začno kupovati na borzi vse, kar jim pride pod roke.
(Dalje prihodnjič)