-----84    -----
Kmetijstvo.
S čim naj zasadimo gorska rebra.
Trtna uš je uničila vinsko trto po naših brdih in zatorej je potrebno, da gledamo, da na takih krajih kaj druzega nasadimo. Kjer so razmere ugodne, je pač še skoraj najbolje, da zopet vinograd zasadimo, če tudi je to težavno. To je posebno zaradi tega dobro, ker bojazen, da bodo italijanska vina popolnoma uničila ceno naših domačih vin, se ni uresničila. Dolenjsko in štajersko vino ima še vedno dosti visoko ceno, samo premalo ga je. Ljudje se italijanskega vina ne morejo dobro privaditi. Zaradi tega pa našim vinogradarjem ni treba obupovati. Seveda zasajenje vinogradov z ameriško trto precej stane. Pri tem je pa gledati, da rabimo za pomnoženje ameriških trt le popolnoma zdrav in dobro zrel les. Že pred trtno ušjo so vinogradniki vedeli, da ni vse jedno, kake bilfe da porabimo za pomnoženje trt. Na to je pa sedaj treba še bolj gledati. Skušnje se pokazale, da les iz senčnih vinogradov in pa iz krajev, kjer je že trtna uš, ni tako dober, kakor od drugod.
V več krajih pa vendar ne bode mogoče več zasaditi vinogradov, ker se to ne izplača. Kupca za vino moremo dobiti jedino, če je dobro, za vino slabeje vrste ljudje ne marajo, od kar se uvažajo tuja vina. Če kraj ni povse ugoden za vinarstvo, je pa treba gledati, da ga drugače izkoristimo. Za njive gorska rebra niso, ker so prestrma in je težavno obdelovanje. Nekateri so skušali saditi koruzo Poskus se pa ni posebno obnesel. V suhih letih jo suša rada zamori. Poskus z lucerno se je nekoliko bolje obnesel. Ta detelja pa tudi zahteva ugodnih tal. Mali vinogradnik tudi večkrat nima živine, da bi lucerno potreboval, drugače se mu jo pa pridelovati ne splača.
Najboljše je, če zasadi take kraje s sadnim drevjem. Izbrati mora dobre in kraju primerne sadne vrste. Res, da sadje precej ne rodi, a dokler ne zrase, se lahko mej sadje sadi krompir, kar tudi nekaj donaša. Lepo sadje se bode vedno lahko spečalo, posebno ker se vedno popol-nujejo železnice in ceste, da se sadje lažje spravi na trg.
Pri tem pa moramo omeniti, da ni dobro zasajati in cepiti kdo ve koliko različnih vrst sadja, temveč rajši manj, pa tisto dobre.   Trgovci namreč ne marajo za po-
mešano   sadje,   temveč   hočejo   vsako   vrsto   imeti   zase. Sadjerejec se pa mora ozirati na zahteve trgovcev.