mm OBČINSKA KONFERENCA SZDL LENART Tiskano 4400 izvodov, po mnenju republiškega komiteja za informiranje' št. 421 — 1 /7 oproščeno plačevanja temeljnega prometnega davka od proizvodov. LETO I St. 3.(dec.) 1 9 84 Ureja uredniški odbor: Edvard Pukšič. Janez Kurbus. Jože Štravs. Irena Turin. Ivo Štrakl in Marjan Hanl. Glavni urednik: Marjan Toš Odgovorni urednik: Leopold Hameršak Lektorici: Cveta Jurišič in Marija Šauperl Fotografije: J5ora Gjerkeš immn odločili smo SE zfl 9. decembra smo občani pokazali zavest in solidarnost, hkrati pa odločnost, da si sami zagotavljamo nadaljnji razvoj. Kljub zaostrenim, celo težkim razmeram, ko moramo biti preudarni za vsak dinar, je zmagala * žel ja po napredku. Na odložitev za novi občinski samoprispevek ie eotovo vplivala ugotovitev, da smo v občini z dosedanjimi samoprispevki veliko napravili. Program za novi samoprispevek je nastajal v krajevnih skupnostih in obsega najnujnejše potrebe krajanov. Zato se je zanj in za solidarnost med krajevnimi skupnostmi odločila večina glasovalcev. Že od zgodnjih jutranjih ur so delovni ljudje in občani množično prihajali na 75 glasovalnih mest, na katerih je vladalo ugodno vzdušje. Večina jih je svojo glasovalno pravico in dolžnost opravila v dopoldanskem času. Zaradi množičnega odziva so pričeli nekatera glasovalna mesta zapirati že popoldne. Prvi rezultati so kazali, da je večina občanov za samoprispevek. Nestrpno smo čakali na 19. uro, ko je bilo glasovanje zaključeno. Na sedežih krajevnih skupnosti so zbirali podatke s svojih glasovalnih mest in hitro se je pokazalo, da je v vseh krajevnih skupnostih referendum uspel. Občinska volilna komisija je ugotovila, da se je referenduma udeležilo 97,12 % vpisanih možnih glasovalcev in da je 66,83 % glasovalo za samoprispevek. To je dokaz, kako dobro pripravljen program in obveščenost občanov vplivata na njihovo odločanje. Pripravljenost in zaupanje v lastne moči nas vse skupaj hrabri, hkrati pa je velika obveza vsem, ki bodo skrbeli za izvajanje programa, to pa so izvršni svet, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti. Pripravljeni moramo biti tudi na težave, ki se bodo pojavljale zaradi cenovnih razmerij in pričakovanih podražitev. Pri financiranju nekaterih objektov iz programa solidarnosti in iz lastnega programa krajevnih skupnosti bo treba iskati še dodatne vire. Zaradi pomanjkanja sredstev in visokih obresti, ne bo možno najemati kreditov. Zato bomo lahko vsako leto napravili toliko, kolikor sredstev bomo zbrali. Pomembno je le, da bo do konca leta 1989 program samoprispevka izvršen. Kljub temu, da samoprispevek zagotavlja precejšnja sredstva za izvajanje planov v krajevnih skupnostih, pa pričakujemo finančno podporo tudi od širše družbene skupnosti. V ta namen je treba v krajevnih skupnostih pripraviti trdne in realne plane za leto 1985, pri izdelavi srednjeročnega načrta pa upoštevati opredeljena sredstva iz samoprispevka, kakor se bodo letno zbirala. Samo tako bomo najbolj učinkoviti in gospodarni. KAKŠEN RAZVOJ V LETU 1985 Osnutek resolucije o razvoju občine v letu 1985 temelji na naslednjih poglavitnih ciljih oz. nalogah: povečanju izvoza in deviznega priliva kot osnovnega pospeševalca proizvodnje, boljšem ' izkoriščanju zmogljivosti in povečanju učinkovitosti pri gospodarjenju kot osnovi za naraščanje dohodka, uvajanju sodobnih tehnologij in krepitvi razvojno-raziskoviilnih enot v organizacijah združenega dela. zadrževanju potrošnje v okvirih razpoložljivih sredstev, produktivnem zaposlovanju ter pospešitvi dogovorjenih investicij. Na področju proizvodnje načrtujemo v letu 1985 5 % povečanje industrijske m 5 do 6 % povečanje kmetijske proizvodnje. Povečanje temelji na dokončanju nekaterih proizvodnih objektov v letošnjem in v prihodnjem letu. Kljub razširitvi kapacitet je nujno v naslednjem letu izrabiti tudi vse možnosti, ki še vendarle obstajajo. Gre za boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet. sodobnejšo organizacijo dela. boljšo izkoriščenost delovnega časa. odpravljanje ozkih grl v proizvodnji, obnovo tehnologije, intenziviranje kmetijske proizvodnje in podobno. V letu 1985 bomo povečali število zaposlenih za okrog 2,5 %. pri čemer bi naj prirast zaposlenih predstavljali prvenstveno strokovni kadri in tisti, ki so iskalci prve zaposlitve. Ker moramo zaposlovati predvsem v neposredni proizvodnji, je potrebno bolj dosledno izvajati politiko usmerjanja učencev v tehnične poklice, za kar se mora tudi združeno delo bolj angažirati v osnovnih šolah pri pridobivanju ustreznega števila štipendistov za te poklice. Računamo, da bomo dosegli ob 2.5 % povečanju zaposlenosti tudi 2.4 % rast produktivnosti živega dela. za kar moramo zaposlene ludi dovolj motivirati. Sistem delitve osebnih dohodkov v posameznih organizacijah združenega dela mora biti zato takšen, da bodo dobri delavci dobili ustrezno plačilo za svoje delovne rezultate in inovativne prispevke. Na podlagi planirane rasti zaposlenosti in produktivnosti bo znašala realna rast družbenega proizvoda 5 %. s čimer bi tudi ob 10 % zaostajanju sredstev za bruto osebne dohodke in družbene dejavnosti lahko zaustavili padanje družbenega standarda in realnih osebnih dohodkov v letu 1985. Zato bodo morali ukrepi v družbenih dejavnostih v naslednjem letu bolj poseči tudi v organizacijo posameznih dejavnosti ter programsko prestrukturiranje, da bi tako družbene dejavnosti lahko ohranile oz. povečale realni standard izvajalcev ter dogovorjene oblike materialnih izdatkov. Za leto 1985 predvidevamo re- alno rast gospodarskih investicij, na kar bo vplival tudi potek del na nekaterih večjih investicijskih projektih (zlasti izvedba II. faze programa PEKO. proizvodna dvorana TOZD športna in lahka konfekcija, farma za goveje pitance v Šetarovi. obnova nasadov). Nujno je pospešiti tudi realizacijo razvojnih projektov v nekaterih drugih organizacijah združenega dela. ki bodo zagotovili donosno poslovanje oz. produktivno zaposlitev delavcev. V neproizvodnih dejavnostih bomo na področju stanovanjskega gospodarstva dokončali gradnjo 24 stanovanjskega bloka v Lenartu in nadaljevali z zasebno gradnjo in pridobivanjem stavbnih zemljišč v zazidalnih okoliših v občinskem središču in v krajevnih centrih, pri čemer bomo dali večjih poudarek usmerjeni individualni gradnji. Z dosedanjimi materialnimi viri bomo na Nadaljevanje na 2. strani Skupščina občine Lenart, družbenopolitične organizacije in uredništvo Domačih novic vam želimo zdravja, sreče in delovnih uspehov v letu 1 9 85! UGODNI KREDITI ZA RAZVOJ SADJARSTVA Sadjarstvo Selce ima v upravljanju 223 hektarov intenzivnih sadjarsko-vinogradniških nasadov, razen tega pa še okoli 200 hektarov travnikov, ki jih preko kmetijske zadruge Lenart dajejo v zakup. V najem dane površine iz leta v leto zmanjšujejo ter na njih obnavljajo sadovnjake in vinograde. Analiza sadovnjakov je pokazala izredno neugodno sestavo, saj so nasadi breskev stari že več kot 13 let in je pridelek iz leta v leto manjši. Jablano- vi nasadi so stari preko 25 let, prav tako pa tudi hruškovi. Neustrezen je tudi sortiment, saj gre v glavnem za sorte, ki sedaj ne gredo več v prodajo. Zaradi takega položaja je temeljna organizacija že drugo leto zapored zaključila finančno poslovanje z izgubo, in so nujno morali izdelati program, ki bo zagotavljal dolgoročne in trajnejše rešitve. Sredi decembra je območna komisija za oceno naložb v Po-dravju obravnavala med drugim tudi razvojni program temeljne organizacije združenega dela Sadjarstvo Selce, ki posluje v okviru lenarškega Agrokombina-ta. Samo dva dni prej je o vlogi za posojilo za uresničitev tega programa sklepala tudi mariborska temeljna banka. V okviru sanacijskega programa, ki so ga morali pripraviti le-narški sadjarji, so zato predvideli obnove tako sadovnjakov kakor tudi vinogradov. V obdobju do leta 1990 bodo morali izkrčiti 54 hektarov nasadov jablan, 29 hektarov nasadov hrušk ter 21 hektarov nasadov breskev. Vse te nasade bo potrebno obnoviti z drevesi in sortami, ki jih trenutno zahteva tržišče. V prvi etapi, o kateri je sklepala območna komisija za oceno naložb v Po-dravju, je obnova 13 hektarov jablan, 12 hektarov hrušk in 15 hektarov breskev. Istočasno pa naj bi začeli tudi z obnovo vinogradov in sicer za sedaj na 15-tih hektarjih. Ker načrtujejo pridelovanje kakovostnega grozdja za proizvodnjo vina, ki ga bodo izvažali, bo pri tej naložbi sodeloval tudi mariborski Vinag, ki bo kril 20 odstotkov sredstev potrebnih za sanacijo. Območna komisija je dala soglasje k sanacijskemu programu v temeljni organizaciji v Selcah, vendar so člani komisije poudarili, da bo problematiko sadjarstva treba v prihodnje reševati v okviru severovzhodne Slovenije in vse republike, kajti vzporedno z novimi nasadi bo potrebno poskrbeti za hladilnice in predvsem za predelovalno industrijo. Mariborska temeljna banka je lenarškemu Agrokombinatu odobrila 13 milijonov dinarjev posojila za obnovo nasadov jablan, skoraj 10 milijonov dinarjev za nasade hrušk, 3 milijone dinarjev za obnovo nasadov breskev ter 19 milijonov dinarjev za obnovo vinogradov. Saša Snuderl Nfl DOBRI ZEmUl DOBER PRIDELEK KAKŠNI SO PROGRAmi ODVODNJE IN ZLOZBE KITIETIJSKE ZEfTIUE? Čas, ko na njivah ni več pridelkov in zemlja počiva, je najprimernejši za uresničevanje nekaterih nalog s področja izboljševanja kmetijske zemlje. Tako pravijo tudi pri lenarški kmetijski zadrugi. Tam so si za to srednjeročno obdobje zadali dokaj obsežne naloge, saj naj bi uredili kar 410 hektarov zemljišč. Melioracijska območja so pred- vsem v dolini Pesnice, in sicer v Gočovi na 50 hektarjih, v Zgornji Senarski 35 hektarjev, Zamarkovi in Voličini 90 hektarjev, v Vinički vasi 35 in na Setarovski gmajni, kjer gre za kompleks 160 hektarjev. Dela vsaj zaenkrat tečejo po načrtu, bi lahko zapisali, saj bodo že v naslednji pridelovalni sezoni lahko sejali na okrog 170 hektarjih usposobljene zemlje. To pa pomeni, da se bodo začela sredstva, ki so jih morali vložiti, počasi vračati. Ko smo direktorja kmetijske zadruge pri Lenartu — ing. Franca Mencigarja povprašali, kaj bi dejal ob nekaterih očitkih, da gre za zelo drage posege, ki zahtevajo velika sredstva, je tako odgovoril: ,,Res gre za velik denar, toda hrana je danes strateškega pomena in le na dobri zemlji bomo lahko v družbenem in zasebnem sektorju pridelali še več. Če bomo imeli torej več dobrih kmetijskih površin, bo tudi pridelek večji, z njim pa tudi več doma pridelane hrane!" Vsega tega se še kako zavedajo tudi vsi kmetje, ki pri tovrstnih delih tudi sami pomagajo, prav tako pa tudi delavci lenarškega agrokombinata. j. Kurbus KAKŠEN RAZVOJ V LETU 1985 Nadaljevanje s 1. strani področju komunalnega gospodarstva nadaljevali z izgradnjo sekundarnih objektov vodovoda in dokončno proučili čiščenje oz. odvajanje fekalnih voda iz območja Lenart — jugozahod. Pričeli bomo z izgradnjo avtobusnega postajališča v Lenartu ter razširili avtomatsko telefonsko omrežje v krajevno skupnost Ju-rovski dol. Iz sprejetega referendumskega programa za obdobje 1985—1989 bomo v prihodnjem letu izvajali načrtovano vzdrževanje gramoziranih cest ter že asfaltiranih cest in pričeli z pripravami za nadaljnje asfaltiranje cest v naslednjem srednjeročnem obdobju. Na področju družbene dejavnosti bomo nadaljevali z adaptacijo in dograditvijo osnovne šole v Gradišču ter pridobili dokumentacijo za pričetek gradnje osnovne šole v Cerkvenjaku. prav tako pa bomo nadaljevali z obnovo kulturnih domov in asfaltiranjem igrišč ob osnovnih šolah. Iz osnutka resolucije povzemamo le najpomembnejše naloge. Osnutekje vjavni razpravi in pričakujemo, da bodo delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih podali čimveč predlogov za dopolnitev. GRADNJA VETERINARSKE POSTAJE SE USPESNO NADALJUJE Z NOVIM LETOM KAKOVOSTNEJŠE VETERINARSKE STORITVE V Lenartu smo v letu 1984 pričeli z zbiranjem sredstev in izgradnjo veterinarske postaje. Prvotna predračunska vrednost izgradnje je znašala 37.400.000 dinarjev, vendar izgradnja poteka v fazah. Sprva smo predvidevali, naj bi 80 odstotkov potrebnega denarja zagotovili kmetje, vendar smo se pozneje dogovorili, da bo dodatna sredstva za dela pri prvi fazi in za celotno drugo fazo zagotovil družbeni sektor. Pri tem je glavni delež obveznosti prevzel Veterinarski zavod Maribor. Izgradnja veterinarske postaje Lenart je v zaključni fazi tako, da se izvajajo končna dela (beljenje, fina inštalacijska dela, polaganje tal, itd.) in bo prva faza izgradnje z manjšimi izjemami končana do 31. decembra 1984. Druga faza bo glede na pozno sklenjeno pogodbo končana nekoliko pozneje. Ob tem pa seveda ponovno kaže poudariti veliko pripravljenost zlasti zasebnega sektorja za zagotavljanje potrebnega denarja. Hkrati pa pozivamo vse tiste kmetijske proizvajalce, ki obveznosti še niso poravnali, da to čimprej storijo in s tem omogočijo uresničitev našega že dolgo zastavljenega cilja. ivan Jemenšek f (TILADI NAČRTUJEJO NOVE AKTIVNOSTI PRI URBANIČEVIH REKORDEN PRIDELEK TUDI V NAŠI OBČINI JE VSE VEČ DOBRIH PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE Čeprav je sladkorna pesa na slovenskih poljih dokaj nova kmetijska kultura, sije v zadnjih letih pridobila veliko dobrih pridelovalcev. Tokrat želimo na kratko predstaviti dva mlada kmetovalca iz krajevne skupnosti Zgornja Ščavnica. To sta zakonca Anica in Štefan Urbanič, ki sta letos prvič pridelovala to poljščino. In kot sta z nasmehom na obrazih povedala, sta z doseženim pridelkom nadvse zadovoljna. In njuno zadovoljstvo je — tako so povedali tudi pri lenarški kmetijski zadrugi — povsem upravičeno, kajti na hektarju in dvajsetih arih zemlje sta pridelala kar 90 ton sladkorne pese. Če smo preciz- nejši — ko so v tovarni odšteli primesi, so ugotovili, da je na njuni njivi zraslo 87 ton čiste sladkorne pese. To pa je prav gotovo pridelek, ki zasluži pozornost in pohvalo. Anica in Štefan sta zato že pripravila zemljo, na kateri bosta peso posejala tudi prihodnje leto. Seveda pa brez strokovne pomoči in ugodnega vremena ne bi bilo nič, pravita in ob slovesu dodata, da sta ob dobri letini tudi z zaslužkom resnično zadovoljna. Še veliko takšnih dobrih kmetov in pridelovalcev sladkorne pese si želimo! J. Kurbus Po volilno programski seji občinske konference ZSMS Lenart je v njenih prostorih zelo živahno. Člani predsedstva, ki so zadolženi za posamezna področja, kujejo načrte, kako bi sestavili čim bolj pester program dela, ki bi pritegnil čim več mladih in dostojno obeležil 40-letni-co organiziranega delovanja mladih v občini, 10-letnico organiziranega mladinskega prostovoljnega dela ter pohodništva, hkrati pa ne presegel že tako skromnih finančnih okvirov. Zato se zavedamo, da je načrtovanje odgovorno in predvsem zahteva od delegatov, da bodo znali te težnje pripeljati tudi v zbore občinske skupščine, delegatske skupščine SIS, v OZD, DO, saj že kar nekaj časa govorimo o frontnem delovanju mladih, ki pa še ni tista prava oblika, s katero bi lahko bila naša družbenopolitična skupnost zadovoljna. To nas je kar samo od sebe pripeljalo v dogovor s kulturno skupnostjo, da bomo problemsko spregovorili o delovanju mladih v KUD po krajevnih skupnostih, o programih in financiranju, pa še o čem. Podobno bo verjetno treba storiti tudi v telesni kulturi, planinstvu in še kje, saj ugotavljamo, da se interesi mladih menjujejo in so različni. Tudi v centru za mladinsko prostovoljno delo je zaživelo. Brigadirji razmišljajo, kako bi delovno obeležili 10 let, kar je potekala v Jurovskem dolu 1975. leta prva lokalna mladinska delovna akcija v občini. Želijo jo ponovno organizirati — LMDA namreč, pa speljati dobro evidentiranje v MDB Srečko Rojs-Niko. Tudi pionirji naj bi spet imeli svojo brigado Ele Kristl-Tanje. Radi bi izdali brošuro ,,MPD v Lenartu 75—85". Dobro bi radi sodelovali z akcijo Slovenske gorice, organizirali eno ali dvodnevne lokalne akcije v krajevnih skupnostih, pritegnili veterane in vse, ki so v teh 10. letih sodelovali na akcijah ... Bo šlo? Morda pa bo volja in pripravljenost zmagala. Tudi mladi delavci in kmetje ne zaostajajo v prizadevanjih, , kako se vključiti v razvojna ' družbena prizadevanja. Mladi v OZD razpravljajo o resoluciji in se vključujejo v razprave o planih OZD. Tudi mladi kmetje se organizirajo v aktive mladih zadružnikov in upajmo, da jim bo to uspelo. Ob tem pa načrtujejo tudi kopico zanimivih izobraževalnih oblik, predvsem v zimskih dneh. V času, ko vsako leto izvedemo pohod po poteh revolucije v občini Lenart, bomo obeležili tudi 40-letnico ustanavljanja prvih mladinskih aktivov v občini in organizirali tudi srečanja s takratnimi aktivisti ter mladinskimi voditelji v občini. Pri obujanju tradicij NOB pa ne smemo pozabiti tudi na medsebojne odnose tovarištva, vdanosti, bratstva in enotnosti, je poudaril eden izmed članov organizacije ZZB in to je predvsem potrebno vgraditi v vzgojo mladih, v metode in oblike dela v njihovi organizaciji in z njimi. Le tako bo široka fronta vseh, ki kakorkoli delamo z mladimi, pa Marija Šauperl, sekretarka OK ZSMS Lenart čeprav samo posredno in v obliki sodelovanja, dosegla skupen cilj — oblikovati svobodno, odgovorno, ustvarjalno, vsestransko razvito osebnost v socialistični samoupravni družbi. Vsega, kar načrtujemo mladi, ni mogoče spraviti v okvir takega članka. Verjetno se bo pokazala še kakšna priložnost spregovoriti tudi o drugih ciljih in željah mladih, ki so našle mesto v programih OK ZSMS. mam* Tole fotografijo smo posneli v novem pitaliSču v Spodnjih Verjanah, skupaj z delavci temeljne organizacije združenega dela poljedeljstvo in živinoreja pa upamo, da bomo lahko že v prihodnjem letu objavili podoben posnetek s farme v Šetarovi. In kot vse kaže, bodo gradbena dela kmalu stekla, to pa pomeni okrog tisoč dodatnih stojišč za goveje pitance, (j. k) iill »Na vseh nivojih od občine do federacije se naj naredi revizija navodil, odlokov in zakonov. Odvečne predpise se naj odpravi. Na ta način bo možno znižati režijo in postopno razbremeniti gospodarstvo. Samoupravnih sporazumov je preveč in težko jim je slediti. Vseh samoupravnih sporazumov delavci več ne obravnavajo, čeprav sredstva namenjajo prav za obveznosti, ki jih taksni sporazumi prinašajo.« (mnenja OO ZK v razpravah o sklepih 13. seje CK ZKJ) DOmflČE NOVICE LENART - 3 Iz dejavnosti sindikatov ZA VEČJO PROIZVODNJO IN DOHODEK Na občinskem sindikalnem svetu pri Lenartu ocenjujejo, daje bilo delo v letošnjem letu dobro, da pa bodo morali v vseh delovnih okoljih veliko postoriti za še večje rezultate. Kot poudarja Venčeslav Čuček. predsednik OS ZSS Lenart. se bodo sindikati še bolj tvorno vključili v delo delegacij in samoupravnih organov, prizadevali pa si Jfs^sg ggg m Venčeslav Čuček, predsednik OS ZSS Lenart bodo tudi povečati fizični obseg proizvodnje ter izboljšati materialne osnove dela. V letu. ki se izteka, so pripravili sindikati vrsto konkretnih aktivnosti. med drugim so organizirali posvet s predsedniki samoupravnih delavskih kontrol, izvedli so enodnevni seminar za vodstva osnovnih sindikalnih organizacij, člane predsedstva občinskega sveta in s predsedniki komisij pri osnovnih sindikalnih organizacijah. V tem mesecu potekajo tudi letni članski sestanki v-osnovnih organizacijah, na" katerih ugotavljajo dosežene rezultate, zlasti pa ocenjujejo, v kolikšni meri se je uveljavila delitev po delu in rezultatih dela. Prav na tem področju bodo morali sindikati še veliko več narediti kot doslej, saj gre za nadvse pomembna življenjska vprašanja delavcev. Tudi v prihodnjem letu si bodo sindikati prizadevali okrepiti družbenoekonomski položaj delavcev in občanov, zlasti pa si bodo prizadevali, da uresničijo- vse načrtovane naloge. Teh seveda ni malo. LOKAVEC - fTlAJHNO, IZ KATEREGA ZE RASTE NEKAJ VEČJEGA 86 hišnih številk in okrog 280 prebivalcev. To stoji in živi v Lokavcu, v kraju, ki ga sestavljata dve naselji, Lokavec in Rožengrund. Več kot sto prebivalcev je zaposlenih v Sladkogorski, kakšnih pet pri Lenartu, nekaj več v Mariboru. Približno toliko jih dela v Avstriji. V celodnevni osnovni šoli je 34 učencev v dveh kombiniranih oddelkih in radi bi, da bi jih bilo več. Verjetno iih bo, saj zdaj mladi raje ostajajo doma. Lokavec je že na prvi pogled kraj, kjer si staro in dosluženo podaja /roke z novim in perspektivnim. Preteklost in boljša prihodnost se srečujeta na vsakem koraku. Prav zato pot skozi to najmanjšo krajevno skupnost navdaja z optimizmom,pa čeprav je še pred leti kazalo, da si je prav v teh krajih razvoj polomil noge. Občinski samoprispevek je tudi v obe naselji krajevne skupnosti pripeljal asfalt, z njim večjo skrb za videz kraja in upanje za mlade, da se bo tod le še dalo iiveti; pa tudi skrbi in jezo, saj je bil asfalt preozek in previjugav, da bi po njem lahko zapeljali avtobusi mariborskega Certusa. Vseeno pa je bilo pomembneje, da je to naporno pot brez večjih težav zmogel tovarniški avtobus Sladkogorske, čeprav je lokavški živelj še dolgo ostal brez avtobusne povezave z občinskim središčem in svetom nasploh. Na tromeji med občinami Lenart, Maribor in Gornja Radgona je bilo najlaže priti v avstrijski Cmurek in odtod dalje po svetu. Zatorej nič nenavadnega, če je še do nedavna iskalo zaslužek na drugi strani Mure precej Lokavških domorodcev. Šiling je tako v Lokavcu že pred gospodarsko stabilizacijo jamčil, da ne bosta ne želodec prazen in ne suknja strgana. Ena ugotovitev je torej lahko, da so v Lokavcu že zdavnaj vedeli, kaj pomeni zategovanje pasu, odrekanje in pričakovanje od prihodnosti, da bo prinesla boljše čase. Če boste domačine vprašali, kdo je zaslužen, da so v obeh naseljih zrastle nove stanovanjske hiše, da mladi raje ostajajo doma, da vedno manj domačih uhaja čez mejo, skratka, da je življenje boljše, bodo takoj in brez pomisleka rekli: Sladkogorska. Tovarna v naj bližnjem industrijskem središču Sladkem vrhu je dala kruh, vodo in sol in zaslužek mnogim domačinom. Drugod v občini je veljalo: Lokavec je majhen, ni jim treba dati dosti, saj bodo tudi z malim zadovoljni. To je držalo in to bojda velja še danes. Potrebe niso velike. Telefon že zvoni v šolski zbornici in trgovina z bifejem daje kraju lepše obličje. In avtobus že vozi tudi druge potnike, ne samo delavcev. Vse, kar živi in dela, se zbira v šoli. Kie bi se sicer nai? Z domačimi se da prijetno kramljati in vse, kar ti povedo, je zato skorajda novo. Asfaltna cesta znova prinaša skrbi. Po uspelem referendumu bo asfaltna prevleka segla do mariborske meje, vendar pa je na domači strani, v smeri proti Zgornji Sčavnici, že pričela cveteti. Kriv je plaz in znak, ki opozarja na zoženi del ceste, in že tri leta opravlja svojo nehvaležno poslanstvo. Videti je, da se je krepko zataknilo v neki strokovni službi pri Lenartu. Letos sta si Lokavec in plaz, ki je načel del cestišča, ogledali že dve strokovni komisiji, vendar se ni nič premaknilo. Komisije naj ne prihajajo več, pravijo v Lokavcu, pride naj kdo, ki bo končno nekaj naredil. Program samoprispevka ob asfaltiranju makadamskega dela ceste obljublja tudi ureditev prostorov za potrebe krajevne skupnosti. Delo, ki bi lahko bilo v tako majhnem kraju precej bolj živahno, ovira utesnjenost. Najprostornejše poslopje je šola, ki pa ne more sprejeti vseh dela in prireditev željnih obiskovalcev. Vse, kar se v kraju dogaja, se odvija v šoli, vendar tako ne gre več naprej. V stari zgradbi, kjer je bila prej trgovina, želijo urediti prostore, kjer bi se dalo bolje delati. Laže bi bilo organom krajevne skupnosti, družbenopolitičnim organizacijam, društvom; skratka vsem tistim, ki so voljni žrtvovati še več energije in časa sokrajanom in družbi. 460 tisoč dinarjev iz samoprispevka bo v veliko pomoč tem hotenjem. Lokavec raste in vedno več jih je, ki bi si radi zgradili nov dom, vendar je gradbenih zemljišč zmanjkalo. Če bi se dalo dogovoriti z Agrokombinatom, pravijo, bi se dalo najti prostor za nekaj hiš, kakšnih pet, in to bi za kraj pomenilo mnogo. Predlagajo spremembe zazidalnega načrta in čakajo, da bo čas prinesel svoje. Vendar zadnji dve leti nista prinesli načrtovanega asfalta na šolsko igrišče. Pa voda v tem delu žejnih in sušnih Slovenskih goric? Vodovodno zajetje je v zasebnih rokah, na omrežje pa je priključenih 28 odjemalcev. Kljub visoki vodarini pa jim primanjkuje sredstev za širitev omrežja, za vzdrževanje in nujna popravila. In vendar je Lokavec kraj, ki se razvija. Ne preveč hitro, vendar so počasni koraki včasih bolj zanesljivi od naglice. Edvard Pukšič Podružnična osnovna šola v Lokavcu — središče vsega dogajanja v kraju DOmflCE NOVICE LENART V SESTIH mESECIH DOBRI REZULTRTI IN VISOKR STORILNOST Mineva šest mesecev, odkar se Osebni dohodki v začetku sicer je spisek delovnih organizacij v niso med visokimi, sučejo se najmanj industrijsko in sploh okrog 15 tisočakov, vendar pa gospodarsko razviti slovenski pri najbolj zavzetih delavcih občini povečal za nov, zaradi sežejo tudi do 30 tisoč dinarjev, položaja v občini še kako dob- Obrat Peka pri Benediktu in rodošel obrat. Za stroji v delavci v njem imajo pred seboj obnovljenem poslopju pri Be- dobre delovne in razvojne mož-nediktu je zdaj zaposlenih 109 nosti. Najprej bo potrebno po-delavcev. Gre za mlad kolektiv, večati proizvodne prostore in brez posebnih delovnih izku- zagotoviti prostor za druge šenj. vendar kolektiv, ki se ni bal službe. Novice, ki so prišle iz spoprijeti z začetnimi težavami Tržiča in lenarškega gospodar-in z delom, ki ga pred tem še ni stva ter bank. so razveseljive, obvladal nobeden iz te mlade tako da lahko prihodnje leto •delovne skupnosti. pričakujemo pričetek obsežnih Rezultati so potrdili začetni gradbenih del. Vse odgovore in optimizem vodje obrata Marije vse prej kot lahke delovne na-Sifrer. ki je po prvih dneh dela loge v Peku pri Benediktu so dejala, da se s temi mladimi torej dosežene, zato smemo pritrditi Mariji Šifrer, ki pravi, da tudi v prihodnje uspeh ne sme izostati. V neposredni bližini obrata tržiškega Peka pri Benediktu, na drugi strani ceste, bo že prihodnje leto pričel rasti nov kompleks proizvodnih in upravnih prostorov s skupno uporabno površino 2.600 kvadratnih metrov. Drugi del skupne naložbe Peka. bank in lenarškega gospodarstva bo veljal 400 milijonov dinarjev; glavni delež bo prispeval Peko. 95 milijonov dinarjev kreditnih sredstev je tej naložbi namenila Kreditna banka Maribor. 65 milijonov pa Gorenjska banka. Skupščina občine Lenart Marija Sifrer: »Ne odstopam od bo brezplačno prispevala zem-začetnega optimizma. S tem mla- Ijišče. na katerem bostal lenarški dim kolektivom bomo dosegli industrijski velikan. Ta prispo-zastavljene načrte!« doba je kar primerna. saj bo Peko pri Benediktu po oprav-delavci ne boji nalog, ki so pred ijenih delih nudil zaposlitev njimi. Storilnost, ki sojo dosegli skupno kar 550 delavcem. Nova v petih mesecih, ko so 100 naložba bo torej k Benediktu odstotno izpolnili zastavljeni pripeljala še 450 delavcev k že načrt dela po normi, je bila nad zaposlenim, pričakovanji. Stati je seveda v tem času sta v izdelavi lo-treba na realnih tleh in vedeti, da kacijska dokumentacija in glav-v bodoče ne bo več tako lahko ni projekt, tako da so pričako-dosegati vedno večjih delovnih vanja. da bodo pričeli z gradbe-obveznosti. vendar lahko od nimi deli v prvi polovici leta delavcev Peka pri Benediktu 1985. popolnoma realna. Stroj-pričakujemo vestno in požrtvo- na oprema za proizvodnjo Peka valno delo tudi v prihodnje; zdaj pri Lenartu v novih prostorih je morajo doseči 90 % običajne že naročena in bo prispela v norme za izkušene delavce, aprilu. Kovinarji pri svojem delu; potrebovali bi jih še več. PRED ODLOČITVIJO Redki so učenci osmih razredov osnovne šole in njihovi starši, ki si v teh dneh ne zastavljajo vprašanja o ustreznosti njihove poklicne odločitve. Še dva. trije meseci in potrebno bo oddati prijave za vpis v vzgojne izobraževalne programe srednjega usmerjenega izobraževanja. Zaostrene razmere gospodarjenja zadnjih nekaj let bistveno vplivajo na možnost zaposlitve. Zato je tem bolj pomembno, da so poklicni interesi in želje učencev usklajeni s potrebami združenega dela.. Svoje kadrovske potrebe organizacije združenega dela izražajo predvsem skozi razpisane kadrovske štipendije. Za šolsko leto 1985/86 bo v občini Lenart razpisanih približno 150 kadrovskih štipendij, in to predvsem za poklice kovinarske, lesne, tekstilne. kmetijske in gradbene stroke. V šolskem letu 1984/85 je ostalo 64 nepodeljenih kadrovskih štipendij. Obstaja bojazen, da tudi v šolskem letu 1985/86 ne bodo podeljene vse kadrovske štipendije. ker ne bo med učenci dovolj zanimanja za vse vrste poklicev, ki jih združeno delo v občini Lenart potrebuje. Še vse preveč učencev se odloča za poklice, za katere v organizacijah združenega dela ni potreb. Sedaj in še v nekaj prihodnjih letih se bodo le s težavo svojemu poklicu ustrezno zaposlili avtomehaniki. kemijski laboranti. krojači, frizerji, prodajalci, vzgojitelji, kemijski tehniki, itd. Se je čas. da učenci in starši skupno z učitelji, mentorji poklicnega usmerjanja in poklicnimi svetovalci še enkrat temeljito pretehtajo poklicne namere predvsem z vidika možnosti zaposlitve po končanem šolanju. Zadnja leta se v občini Lenart kaže pomanjkanje delavcev za določene profile. Čeprav je opazen premik pri povezovanju OZD z osnovnimi šolami v občini (mentorstva, interesni krožki, nakupi opreme in učil, obiski v OZD itd.) pa so rezultati še vse preskromni. Zastavlja se vprašanje, ali je dovolj, če predstavnik OZD učencem v razredu predoči posamezne poklice, prikaže dobre in slabe strani ter možnost zaposlitve. Bolj koristni bi bili obiski učencev zaključnih razredov v organizacijah združenega dela. ker bi se neposredno seznanili z izbranim poklicem in morebitnim bodočim štipenditorjem. NOVOLETNO SREČANJE Z NAŠimi ZDOffiCi ....................................i.;.................mini.....m'H NA ZAČASNEfTl DELU V TUJINI 27. decembra 1984 bo ob 9. tiri v klubu občanov skupščine > Lenart novoletno srečanje naših delavcev na začasnem delu ^ tujini. Na srečanju bodo dobili informacije o življenju in dela v občini, o carinskih dajatvah, nakupu zemljišč za kmetovanje, za gradnjo stanovanjskih in poslovno stanovanjskih zgradb, davkih občanov, o invalidsko pokojninskem zavarovanju. Dobili bodo informacije zainteresiranih organizacij združenega dela po kooperantih, o možnosti združevanja dela in sredstev za nakup strojev in opreme. Možnosti zaposlitve in možnosti obrtne dejavnosti pa bodo podane v pisni informaci ji medobčinske skupnosti za zaposlovanje Maribor. Otroke naših delavcev, ki so prišli s svojimi starši na počitnice, vabijo osnovne šole in vzgojno varstvene ustanove na prireditve ob Novoletni jelki. Za nekaj dni pa bodo starši otroke lahko pripeljali tudi v razred, da bodo sodelovali v učnovzgojnetn procesu. DOmACE NOVICE LENART - 5 pod mium NEBom in brez strehe nad glrvo Potniki, če bi jih šteli ves dan, bi jih našteli tisoče, bodo na avtobusnem postajališču v občinskem središču še nekaj časa pod vedrim ali oblačnim nebom, da o dežju in snegu ne govorimo, gledali na cerkveni zvonik ali svoje ure in čakali na avtobus. Govorice o gradnji sodobne avtobusne postaje v središču mestnega naselja Lenart so daljše od otipljivih zamisli, vendar bodo kmalu uresničene. Glavni projekt nove avtobusne postaje pri Lenartu, ki gaje naročila samoupravna interesna skupnost za komunalno dejavnost, je že izdelan. Počakati je potrebno še na dogovor o lokaciji, ki še ni dokončen, čeprav kakšnih bistvenih sprememb ni pričakovati. Avtobusna postaja, ki jo vsi potniki v občinskem središču nestrpno pričakujejo, bo tako najverjetneje pričela rasti sredi prihodnjega leta. Podatek, ki prihaja s kraja dogovarjanj, izvršnega sveta občinske skupščine, govori o tem, da se je najprej potrebno dogovoriti z investitorji in da bo morala gradnja najverjetneje potekati po fazah. Kakorkoli že, v prvih mesecih prihodnjega leta bo vse jasno, in takrat bo potrebno samo še potrpežljivo čakati. Do takrat pa vsem čakajočim na avtobus v uteho ta hiter pogled v glavni projekt: Avtobusna postaja pri Lenartu bo imela devet stojnih mest za avtobuse, čakalnico, restavracijo in še kaj. Sedanja glavna avtobusna postaja. Pet avtobusov že ohromi promet. Tukaj bo nova avtobusna postaja ... KfTlETUSKO ZADRUGO LENART Na programski seji občinske organizacije SZDL, kije bila 6.12.1984, je bilo slišati nekaj pikrih pripomb na račun lenarške kmetijske zadruge. Delegati so kritizirali slab odkup sadja in nekateri so celo menili, da kmetijska zadruga ne odigrava tiste vloge, ki ji sicer pripada. Kmetje torej z delom zadruge niso zadovoljni in zaradi teg? postavljamo vprašanje KZ Lenart, zakaj je prišlo do nekaterih neljubih pripetljajev, ki so povzročili pri kmetih veliko razburjenje. Socialistična zveza je sicer zadolžila pristojne organe, zlasti občinski izvršni svet, da opravijo s kmetijsko zadrugo resen razgovor o njeni nadaljnji vlogi, mi pa bi želeli, da v prihodnji številki Domačih novic preberemo stališča zadruge. Morda bodo ponujala svetlejše perspektive. Upajmo, ŠPORTNIKI OBČINE LENART V LETU 1984 V soboto. 15. decembra 1984. je bila zaključna športna prireditev v kulturnem domu Lenart. Na prireditvi je Občinska telesnokulturna skupnost podelila dolgoletnim športnim delavcem Bloudkove značke, ki so jih prejeli: Mirko Zorjan. Miroslav Bauman, Aleksander Leš, vsi od Lenarta; Srečko Skerget. Ivan Najdenik, Alojz Kurbus vsi iz Jurovskega doia. Priznanja Občinske telesnokulturne skupnosti Lenart pa sta prejela Darko Re-bernik od Lenarta in Zdravko Šoštarič od Benedikta. Priznanja Zveze telesnokulturnih organizacij Lenart so prejele tudi najboljše telesnokulturne organizacije: DTV Partizan Lenart. Avto-moto društvo Lenart, Šolsko športno društvo Elan osnovne šole Benedikt. Za najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji je bila izbrana krajevna skupnost Voličina. Najboljša športnika za leto 1984 pa sta: ROMANA POLANEC, članica Občinskega atletskega kluba Lenart ter SLAVKO LEHNER prav tako član tega kluba. Romana je doma od Lenarta, Slavko pa od Benedikta. Oba sta dosegla odlične uspehe v atletiki, Slavko je tudi republiški prvak v malem maratonu — teku na 20 km. Prireditev so popestrili Mladi upi iz Trbovelj in novinarji Radia Maribor. GLASOVALNI REZULTATI NA REFERENDUMU 9. DECEMBRA 1984 KRAJEVNA Možno glasovalo % Niso IZID GLASOVANJA SKUPNOST število glasovali glasovalcev ZA % PROTI % NEVELJAVNE GLA- SOVNICE % LENART 2.665 2.607 97,8 58 1.727 64,8 853 32,0 27 1,0 VOLIČINA 1.512 1.478 97,8 34 936 61,9 519 34,3 23 1,5 GRADIŠČE 1.474 1.434 97,3 40 929 63,0 461 31,3 44 3,0 CERKVENJAK 1.480 1.450 98,0 30 1.128 76,2 299 20,2 23 1,6 BENEDIKT 1.272 1.242 97,7 30 842 66,2 356 28,0 44 3,5 ZG. SČAVNICA 2.358 1.345 99,0 13 944 69,5 375 27,6 26 1,9 LOKA VEČ 256 256 100,0 — 217 84,8 33 12,9 6 2,4 JUROVSKI DOL 1.460 1.344 92,1 116 947 64,9 363 24,9 34 2,3 SKUPAJ OBČINA 7.670 66,83 3.259 28,40 227 1,98 LENART 11.477 11.156 97,21 321 Občinska volilna komisija Lenart KmETJE SE JEZIJO NA LOVCE Še vedno je nadvse aktualno upoštevanje temeljnega načela gojitve divjadi, da je lahko v lovišču le toliko divjadi, kolikor je lovišče, glede na naravne pogoje, lahko prenese. Človek naj bo ob divjadi in ne nad njo, pusti naj prosto pot procesom narave, uravnava naj jih le, kadar naravni dejavniki odpovedo. Gojitev divjadi mora biti in ostati odvisna od naravnega okolja, v katerem divjad živi in ne od človeka. Zato pa mora človek, zlasti pa lovci, aktivno varovati njeno življenjsko okolje in svojo strokovno dejavnost usmerjati prav v okolje, s tem pa varovati življenjske pogoje divjadi. Življenjski pogoji za divjad so iz dneva v dan slabši. Tudi zaradi nesmotrnih posegov človeka v naravo. Nekoč dobro znano tipično maloposestniško in ekstenzivno obdelovanje polj s široko paleto kultur, ki je bilo še posebej značilno za slovensko-goriški svet, je danes že stvar preteklosti. Intenzivna kmetijska proizvodnja je povzročila za divjad skrajno neugodne spremembe. Skrčilo se je število i i'-* ItnU-rt. ' - kultur, prevladujejo monokulture, ki so škropljene s herbicidi, in tako praktično popolnoma neproduktivne za divjad. Prisotna je strojna obdelava, košnje so zgodnje in še bi lahko naštevali. Posebno vprašanje predstavljajo travniške površine in deteljišča, ki jih je v Slovenskih goricah precej. Ob spomladanski vegetaciji je v teh kulturah veliko divjadi, zlasti male. Položaj se rahlo izboljšuje zaradi vse večje udeležbe pšenice v setvenem kolobarju. Toliko na kratko o spremembah, o katerih bi lahko na široko pisali. Mislim, da je prav, da o njih vemo, saj vsako nepoznavanje vodi k enoličnim ocenam in kritikam, zlasti lovske organizacije. Kmetje so ponekod jezni na lovce, ker jim divjad dela škodo. Zadnji podatki kažejo, da sicer škoda je, da pa vendarle stanje ni tako drastično, kot ga prikazujemo. Lovci se vse bolj dogovarjajo s kmetijci, da bi jim odstopili površine, ki niso primerne za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Prvi koraki so storjeni, žal pa še ne vsi. Nekaj so krivi lovci, nekaj pa tudi kmetijci. Dobra beseda dobro mesto najde, pravi pregovor. To bi držalo tudi za vse spore, ki se tu in tam porajajo med lovci in zasebnimi kmetovalci. Včasih bi se lahko mirno sporazumeli, ocenili nastalo škodo in se dogovorili za plačilo. Lahko v denarju ali naturalijah, saj je konec koncev vseeno. Tako pa puščamo jezo drug na drugega, kar ni nikomur v prid. Ne želim zagovarjati ne enih in ne drugih, saj imata pravzaprav obe strani prav, ali pa tudi ne, kakor pač nanese. Pomembno je povedati, da lovske organizacije obvezujejo nekatera zakonska določila, ki so obvezna. Lovci jih uresničujejo, zlasti velja to za plane odstrelov. Letos je bil OKREPITI VPLIV KULTURNIH DRUŠTEV Nekaj vzrokov bo treba poiskati, saj je več kot očitno, da se posamezni kulturni delavci čutijo osamljene, njihovo delo ni tako ovrednoteno, kot bi moralo biti. Znano je, da je kultura specifično področje in vsak jo dojema na svoj način, ljudje, ki v kulturi delajo, se morajo velikokrat odpovedati prostemu času, kasneje pa so izpostavljeni javnemu ocenjevanju na prireditvah. Do njih smo morda celo krivični in neobjektivni, zlasti kadar gre za ocenjevanje lastnega kulturnega prispevka. To so torej dejstva. Govorijo v prid prizadevanjem po krepitvi dejavnosti kulturnih društev. Ta so sicer deležna tudi ustrezne pomoči Občinske zveze kulturnih organizacij, ki pa je predvsem premalo učinkovita in premalo praktična. Samo živa beseda, dober nasvet in vsakodnevni stiki lahko izboljšajo položaj. Nekaj posameznikov ne bo premaknilo voza na poti po strmem klancu. Ta voz je preveliko breme, da bi ga lahko zmogli. Morda ga bodo pomagali premakniti mlajši, Saj je razveseljivo, da se je njihovo število v delu kulturno-umetniških društev precej povečalo. M. T. Kulturno življenje občine Lenart sloni na ljubiteljski dejavnosti, ki jo razvijajo v posameznih kulturno-umetniških društvih. V občini deluje osem takšnih društev, na novo je bilo ustanovljeno društvo v obmejni krajevni skupnosti Lokavec. Problemi, s katerimi se ubadajo praktično vsepovsod, so znani že vrsto let. Nimajo dovolj kadrov, pa naj gre za amaterske ali strokovne. Primankuje jim denarja, ponekod imajo tesne prostore, domove je načel zob časa. In nenazadnje, tudi delovna vnema članstva izredno niha. So obdobja, ko je dejavnost društva v velikem vzponu, kasneje pa je ni čutiti. Vsaj na nekaterih področjih ne. Lep primer za takšno oceno je delovanje dramskih sekcij. Nočemo reči, da te dejavnosti v občini ni. Nasprotno, nekateri si prizadevajo, da bi na odrske deske spet postavili kakšno prijetno komedijo ali dramo. Držalo pa bo, da se časi spreminjajo in da kulturni amaterizem danes ni to, kar je bil včasih. Marsikdo se še spominja živahne dramske dejavnosti v Kulturo . . . Cerkvenjaku, pa Gradišču ali Jurovskem dolu. Ljudje so z navdušenjem prihajali na vaje, žrtvovali svoj prosti čas, igrali in gostovali. Danes je nekoliko drugače. Ostal je najbrž le spomin na dobre stare čase. Ali pa ponujeni programi društev niso dovoli atraktivni in ne privlačijo ljudi? med drugim povečan odstrel srnja-di v vseh lovskih družinah lenar-škega lovsko-gojitvenega bazena v višini 25 "In. Tudi to nekaj pove. Hkrati pa neizpolnjevanje planov odstrela v sedanjem zaostrenem vzdušju, ki žal nikakor ni naklonjeno divjadi in lovstvu, vzbuja družbeno kritiko in očitek, da lovci ne izpolnjujejo načrtovanih odstrelov in tako povečujejo številčnost divjadi. To pa pomeni tudi večje škode. In da bomo razumeli še drugo plat, povejmo, da vzporedno z omenjenimi očitki nastopajo tudi zahteve za povečan odstrel divjadi kar vse povprek. Takšna stališča pa žal niso sprejemljiva, saj divjad kot sestavni del našega naravnega okolja vendarle uživa posebno družbeno varstvo. ..LIDIJI" JE imE BRANKA Naj vas naslov ne zbode, spomnili smo se Lidije, ki je pri vojakih, kot tako prikupno poje skupina Lačni Franc. Naša le-narška Lidija je Branka Ku-kovec. ki preživlja vojaške dneve v Beogradu. V uredništvo je prispelo njeno pismo, ki ga povzemamo: »Sem v vojašnici IV. julij, zaprisegle pa smo 24. novembra. Med dekleti sem edina Slovenka, druge so v glavnem iz Bosne. Med nami je tudi dekle madžarske narodnosti, ki pa ima nekaj težav z jezikom. 20 nas je. mene pa loči največ kilometrov od doma. Vojaška hrana je dobra in nasploh nimam nobenih težav. Že ko sem prihajala v vojašnico, sem se seznanila z vojaškim življenjem. kot so miga orisati fantje. V vojašnico me je pripeljal vojak vojaške milice, spremljala sta me še dva fanta, ki sta prav tako oblekla vojaško uniformo.« Naša Lidija, ki ji je v resnici ime Branka, je torej vojak, in prav je. da ji vsi skupaj zaželimo prijetne vojaške dneve. Saj zdaj vsi mirno spimo, ker nas čuva ona, kot pravi popevka. DOmRČE NOVICE LENART - 7 INOVATORJI ODSLEJ ORGANIZIRANO Pred ustanovit\ijo je društvo inovatorjev in avtorjev tehniških i/boljša* \ občini Lenart. O inovacijah so tudi v lenarški občini že »eliko umorili ter sprejeli vrsto sklepov. Ustanovljen je bil iniciativni odbor/a pripravo in ustanovitev društva inovatorjev ih avtorjev tehniških izboljšav \ občini, ki je pripravil pravila in program dela društva. ČESTITKI OB NOVEfTl LETU SE PRIDRUŽUJEJO TUDI DELOVNI KOLEKTIVI: Agrokombinat Lenart: TOZD Poljedeljstvo in živinoreja, Sadjarstvo. Gostinstvo in trgovina in delovna skupnost, Centrovod Lenart, JMI Klemos Lenart: TOZD Tovarna jeklenih konstrukcij, Plastika, Kiemos Kiister in delovna skupnost. Kmetijska zadruga Lenart, Kristal — TOZD izolacijsko steklo Lenart, Mariborska livarna — TOZD proizvodnja ogrevalnih elementov Lenart. Marles — TOZD tovarna pohištva Lenart, Mercator Potrošnik Lenart, PIK — TOZD športna in lahka konfekcija Lenart, TVT Boris Kidrič — TOZD proizvodnja bojlerjev Lenart, Unior — TOZD orodje Lenart, Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec — Trate. DANES 61 REKLI TPKO Vrana vrani ne plača kredita. Kdor drugemu jamo koplje, ni vedno pri komunalni skupnosti. Kakor ti inšpekciji, tako ona v zapisnik ... Uganka za center za socialno delo: Pijem, torej sem . . . Povej mi. s kom se družiš, pa ti povem, kakšne veze imaš. . . ZAKON ZA OHRANITEV ZIVUENJ Po premoru sedmih let je bil sprejet novi dopolnjeni zakon o varnosti v cestnem prometu. Tudi tokrat so nas. tako kot že nekajkrat, žrtve v cestnem prometu opozorile, da z nami še vedno nekaj ni v redu. V teh sedmih letih je bilo na slovenskih cestah poškodovanih znatno število ljudi, od tega kar polovica mrtvih. In zaradi tega so bila potrebna dodatna pravila, ki nas še bolj zavezujejo, ki naše vsakdanje vedenje v prometu še podrobneje opisujejo in predpisujejo, da ne bo zmot. da ne bo kaj dvoumnega in dvomljivega, da bo povsem jasno, kaj je kdo zagrešil, kaj sme in kaj mora storiti.. . Seveda pa je odvisno od nas vseh. ki se vsak dan srečujemo na cestah, predvsem pa od človeka-vo-znika. ki naj ne bo samo voznik, marveč predvsem človek. Da bomo res to. pa moramo še posebej spostovati 35. člen in 34. člen zakona o varnosti cestnega prometa. 35. člen Temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa predpisuje, da mora voznik in oseba, ki se vozi v motornem vozilu, ki ima vgrajene varnostne pasove, biti obvezno privezana z njimi, dokler vozi vozilo v prometu na javni cesti. Ta člen zakona velja od 1. 1. 1985 dalje. Vsi imetniki pravice uporabe traktorjev pa mo- ■ rajo v skladu s določbami 34. člena zakona o varnosti cestnega prometa opremiti oz. vgraditi atestirane kabine ali varnostne loke. Novo izdelani traktorji morajo biti opremljeni z varnostnimi loki oz. kabinami po 1. januarju 1985. vsi ostali pa do 1. januarja 1986. D ZORGER Iz zgodovine naših krajev Iz zgodovinskih virov in literature lahko razberemo, da je bila leta 1631 zgrajena na griču Gradišče lesena kapela Sv. Duha, že leta 1636 pa so začeli zidati cerkev Sv. Trojice. Dela so opravljali do leta 1643. Od te prvotne zgradbe sta še ohranjena sedanji zahodni zvonik in tretjina cerkvene stavbe. Leta 1662 je poklicala rodbina Stubenberg. lastnica cmureške graščine, redovnike avguštince in jim izročila cerkev v oskrbo. Ti so leta 1692 prizidali samostan, kije bil večji od sedanjega. Leta 1735 so cerkev povečali in ta dela končali v letu 1740, jo baročno predelali in ji v letih 1779 in 1780 prizidali še dva zvonika. Proti koncu 18. stoletja Je cerkev zaslovela kot božja _pot, s čimer je dosegel znaten razvoj tudi kraj kot celota. V kraju so pričeli s poukom leta 1786 v samostanu, prvo šolo pa so zgradili leta 1870. Za kraj je veljalo dolgo časa ime Sv. Trojica v Slovenskih goricah, od leta 1953 pa se kraj imenuje Gradišče. In kako je bilo v Gradišču med NOB? Leta 1943 je bilo v tem kraju več sestankov, na katerih so sodelovali Srečko Rojs. Mladen Devide. Ernest Golob in njegova žena. Novembra 1943 so ustanovili odbor OF in kasneje v delo vključili še Marico Tomažič, Jan- GRADIŠČE ka Brliča in Valentina Drea. K sodelovaju so pritegnili tudi družino Cartl iz Zgornje Senar-ske. Aprila 1944 je bif organizirana partizanska postojanka pri Jožefu Golobu, kjer je bilo več sestankov. Odslej so se na tej postojanki v Gradišču redno oglašali poleg terencev tudi partizani. Ulica je dobila ime Partizanska ulica. Z Lenartom je bila preko Goloba. Ermana in Bogdana Devidea vzpostavljena nova zveza. Julija 1944 je'bil sestanek pri Pepiju Golobu, kjer je nastala nova postojanka. Poleg terencev se je sestanka udeležil tudi Mirko Holc-Franjo. kije prišel s Pohorja, da bi vzpostavil neposredno •obveščevalno mrežo z obveščevalnim centrom na Pohorju. Junija 1944 je v Porčiču sodelovalo že toliko ljudi, daje bil ustanovljen odbor OF. Jeseni 1944 seje zadrževala patrulja Lackovega odreda pri Jožefu Golobu v Gradišču. Narodnoosvobodilno gibanje se je v tem času zelo razmahnilo, skoraj v slehernem naselju so bili ustanovljeni odbori OF. V začetku marca 1945 je prišla s Pohorja enota fVDV. Med važnejšimi akcijami, ki jih je opravila, je pomemben napad na prosvetni dom v Gradišču, kjer je bil center »HITLERJUGEND«, Centra je bilo po napadu za vselej konec. MARJAN TOS V Gradišču delujejo številna društva. Gasilci|obnavljajo svoj Idom. SLOVENSKO GORIŠKA IKEBANA Nekatera glasovalna mesta ob referendumu za samoprispevek so bila prav po novoletno okrašena. Verjetno so nekateri pričakovali, da bo dedek Mraz pod katero od okrašenih smrek položil novoletno darilo, s katerim bi laže izpeljali referendumski program. Ni pa jasno, ali naj bi ta novoletni darovalec prišel iz lenarške občine ali iz republike. V zgodovinskih virih lahko preberemo: Pri Lenartu so 1685. leta zažgali žensko zaradi čarovništva. Še dobro, da ne živimo v času pred 300 leti. ker bi bil žrtev kakšen občinski funkcionar. Plaz v Lokavcu, ki je odtrgal dobršen del ceste, si je v zadnjih dveh letih ogledalo več komisij, pred kratkim tudi »zelo strokovna.« Zdaj domačini pričakujejo komisijo, ki bo ocenila uspešnost dela prejšnjih komisij. Po vzdušju v kraju je pričakovati, da bo ta komisija zelo hitro opravila svoje delo. Optimistični načrtovalci pričakujejo. da se bo ob gradi-škem jezeru razvil močan turistično rekreacijski center. Lenarčanom v občinskem središču je prav, samo naj bo nekje med Ptujsko, Lackovo, Nikovo in Trgom osvoboditve.. . Pravijo, da se nekateri kraji v občini prepočasi razvijajo, ker v njih ne živi noben od občinskih funkcionaijev. V teh krajih so si sami krivi, zakaj pa nobenemu niso ponudili gradbene parcele — za vikend. Pravijo, da v nekaterih osnovnih partijskih organizacijah niso zadovoljivo opravili nalog okrog 13. seje CK ZKJ. Prepričani smo, da je to samo zaradi vraževernosti. Čakajoči potniki na začasnem postajališču za zgibnike v Maistrovi že tri mesece zaman čakajo na obljubljeno nadstrešnico in koš za smeti. Sprašujejo se, če bosta komunalna skupnost in krajevna skupnost uspeli vnesti obe nalogi v program do leta 2004 ali morda celo prej.