IZHAJA VSAK ČET i'EK V ITALIJI:	Naročnina	znaša:	”	'EMCtvvt
Celoletno naprej	plačano	. .L	1040	Celoletno‘K	A“
poluletno „	,	.. . „	5-20	puL
čet tletno .	»	....	2-60	četrtletno
Posamezni Izvod 20 cent., zastareli Izvodi
L 18-20 910
4-60
__________________-	'	} "Drav-
nižavo: Trst, vla Maiolica 10-12. Teleion 1142. — ugiasn /.a vjor mm viso-čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača se vnaprej.
Evropske kapitalistične držav1, ki so povzročilo vojno in tej
Trst, 18. maja 1922. — Leto ID. - Štev. 131.	@i@Sl§9	SC	133	S	alfe	e	SlStBUhe	Italije
zla, špekulirajo sedaj z lakoto ob Volgi. Kaj bi hoteli evropski kapitalisti?
oni kapitalizem OB uuiu, nuam uu Ul HU UH« imuhu iBfuiHuijv, >i» »n«
Z eno besedo: Kapitalisti bi hoteli, da bi se svet sukal, kakor se je pred vojno, Za njih je ruski odgovor še premil.
Ruski odgovor meščanskim državam
Ruska delegacija v Genovi je odgovorila na spomenico kapitalističnih dri a v tako, kakor je bilo potrebno in častno za zastopnike prve in velike delavske in kmetske republike.
V	svojem odgovoru ugotavlja ruska delegacija najprej’ dejstvo, da se ni naredilo v Genovi nobenega koraka naprej v zadevi odncšajev med kapitalistično Evropo in revolucionarno Rusijo. Ruska delegacija je prišla na konferenco z velikimi načrti, po katerih naj bi se korist,ilo- splošni evropski gospodarski krizi in veliki revščini, ki Vlada na Ruskem. O teh dveh najvažnejših vprašanjih se, ni na konferenci dosedaj niti govorilo. Obratno so je govorilo v Genovi prav veliko o starih ruskih dolgov in o drugih Lakih rečeh, ikii so morale narediti na vsakega vtis, da so hoteli zastopniki kapitalističnih držav dejanska le soditi.in obsojati revolucionarno drznost ruskega delavca in kmeta. Zlasti sta pokazali v Genovi Francija in Belgija, da jima je veliko več ležeče na tem, da bi se prisililo Ru-sij!o plačati stare dblgove, kakor pa na tem, da bi se posrečilo zajeziti gospodarski polom Evrope.
Napram povsem opravičeni intransi-genci, ki je vladala na strani zastopnikov kapitalističnih držav, ni preostalo ruski delegaciji drugega kakor da se je postavila še sama na intransigentno stališče.
KapitalistiSne delegacije so zahtevale od Rusije naj prepreči doma vsako akcijo, ki bi imela namen podpirati revolucionarna gibanje v tujini. Ruska delegaciji je odgovorila, da ona. ne more tega preprečiti niti prepovedati, ker se ne more na Ruskem prepovedati nobenemu ničesar kar je po zakonih dovoljeno. — Zahtevalo se je od Rusije naji prizna kot določene sedanje meje ruske države. Ruska delegacija je odgovorila, da tega ne more sprejeti in da bo glede svojih mej že sama govorila s prizadetimi državami.
Kar se tiče priznanja dolgov starih caristi&nih in demokratičnih vlad, jo odgovorila ruska delegacija, da je *e vsaka revolucija uničila dolgove in pogodbe prejšnjih vlad, To so pač pravice revolucije, preko katerih ne more in ni mogel niktdar nihče. Tudi velika francoska revolucija je uničila vse dolgove in pogodbe kraljevih vlad. Kakor francoski revolucionarci so> ravnale ikapitalistične vlade tudi tekom vojne. Onfe so zarubile ne le imetje sovražnih držav, marveč tudi privatno imetje podanikov sovražnih držav. S k#!W®no nravicrt se sedai rahtava nat bi ruski narod plačeval stare caristov-ske dolgove?
Najbolj je pa morala udariti rusko 'delegacijo kapitalistična zahteva naj se na Ruskem uspostavi privatna lastnina. Tako se mora namreč tolmačiti ona zahteva v spomenici, ki je hotela naj bi rešila vprašanje privatne posesti posameznikov posebna komisija, v koji bi bila zastopana Rusija po enem delegatu. Či&erin je odgovoril, cla spada rešitev talkega vprašfinija edinole ruskemu ljudstvu. To pravico si je niško ljudstvo izvojevalo v revoluciji in si je ne bo pustilo vefi odvzeti od nobenega.
Rusija je bila na konferenco v Genovi povabljena. Prišla je in sicer z najboljšimi nameni. Ruska delegacija je prinesla seboj* vse polno načrtov, po 'katerih bi se dovolilo tujim kapitalistom da izkoriščajo, pod gotovimi pogoji, nekatere ruske industrije in nekatere rudnike. Hotela je koristiti sebi in vsej Evropi in se je polka zala na Konferenci več nego dobrohotna. Njeno dobrohotnost so smatrali nekateri za strah. Zato ao hoteli naprtiti ruskemu narodu bremena, ki jih ruska de-legacijla ni mogla in jih ni smela sprejeti.
Hoteli so ravnati z Rusijio kakor s premaganim vojVodo na bojnem poT Uu. Rusika delegacija se je posmejala in odgovorila. Odgovor je pa napravil med kapitalističnimi državami še večji razdor nego jie bil dosedajl
Ko so gospodje dobili ruski odgovor v roke, so ostali prestrašeni. Hoteli so vsi takoj oditi. Kasneje so sprevideli, da bi bila to vendarle pireneiimno in so ostali. Sklenili so, da se bo konferenca morala zaključiti. Imenovali bodo le posebno komisijlo, ki naj ob nenavzočnosti ruskih zastopnikov sklene pogoje, ki se jih naj stavi Rusiji. Ruska delegacija je pa odgovorila takoj pismeno, da ne bo priznala nobenih Oklepov, ki bodo sprejeti v njeni nenavzočnosti.
Genovska konferenca se je torej feou-čala.	rigo še sicer odpoto-
vale in š'e j »s na s ve ul. Mudi, ki se nadejajo, da bo konferenca Nadaljevala svoje delo. Skoro gotovo se pa ta ty& bo zgodilo. S konferenco v Genovi se je povečalo število meddržavnih zborovanj ki niso prinesle dosedaj nobene mu nobenih koristi. Le nekaj se je zgo diio v Genovi. Tam je bila sklenjena mirovna pogodba med Nejnčijo in Rusijo. In ta minovna pogodba pove ob enem, da oni dve državi, Nemčija in Rusija, ki sta bili na konferenco povabljeni, in katerim'j® konferenca hotela enostavno diktirati pogoje, oni dve državi, k4 ste imeli ptf premagani, usužnjeni kapitalizmu'* sta dojansko zmagali.
Kapitalizem ne vidi svojega propada. Se si dlomiSljuie, <% je močan-še si domiSljuje ,da lahko* komandira! Zato postaja smeren kako* so bili smešni francoski f plejnenitati v boju proti francoski revoluciji. Francija, ki le bila predi sto leti ni 5elu revolucije, je danes na čelu realcije. Vodstvo revolucije je pa prevze. proletariat one države, ki je pred sto jeti ustvarila sveto alianco proti zmajpvitemu pohodu revolucionarnih idej. iSveta alianca je poginila. Poginila b> tudi današnja sveta alianca reatociorArnih držav in zmagala bo popoln on* proletarska re-volucija.	j,
Genova je povedala to onim, ki imajo dober sluh.
Gluhi in slepci so pa itak sojeni poginu. >'
Nema mediju nama ni jednoga, koji bi pomislio cla je učestvovanje delegata Sovjetske Rusije, predstavnika sves-nog proletariata celoga sveta, na genovsko] konferenci ji, — niko od nas 'ne misli, da je to odustanafc odi svetske revolucije. Mi znamo da su se ti naši predstavnici uputili u Genovu poslani od radnika i seljaka Sovjetske Rusije, uz odobreni e i v- zato da štite interese svih naš, da 'krče p ut svetskoj revoluciji. A ipak, kad se govori o nekoj suradnji izmedju kapitalista i revolu-eionamog proletariata, a na genovskoj konferenciji se samo o tome i govori, mole kome da bude stvar nejasna. Zato bi valj&lo da malo porazgovorimo
0 toj konferenciji, na. koju gleda da-nas ceo svet.
Forma društvenog uredjenja zavisi uvek) od načina proizvodnje toga društva, pa i komunistički poredak dolazi
— po tom zakonu — kao posledica raz voja industrije. Ali, uslov za komuni-stičko dru&tvo ,je visoko razvijena industrija, i, 'kad se komunistički pere-dak zavodi samo u jednoj državi, ta država rnora da bude industrijalna. Taj slučaj je danas u Rusiji. Ako velimo da su ruski radnici i seljaci us-postavili diktatura proletariata kako bi uveli kiomunisti^ki poredak, velimo ujedno (drugim rečima) da je cilj te diktature prvo da industrializira tu Rusiju, jer dosad nije bila takova. Diktatura proletariata u Rusiji služi zavodjenju kiomunističlkog poretka s tim što mora prvo da industrializira tu zemlju .Varaju se oni što misle d« če se Rusija time ponotvo «kapitalizi-rati», to jest da če se time sve bogat-stvo preneti u ruke malog broja poije-dinaca. Razlika je velika izmedju industrializirala koje provode privatni kapitalisti i onoga što prevodi' država radnika i seljaka. Prvi ga ne provode radi polepšanja života radnog naroda, več ga provode svaki radi svog profita Zato oni podižu samo onu industri-ju, koja im više profita donosi, samo onda kad ga donosi i samo tamo gde im se bolje isplati; radi svog ličnog profita oni jedan drugam ometaju razvoj, pa često i upropa^uju i onu industriju što več pesto ji. A sovjetska država, sam racini narod, razvija industriju svim silama, onu koja je nužna
1 onako kako se najbolje može, da o-lakša i polepša život radnog naroda, da održi državu slobodhih radnika i seljaka, da uništi kapitalističku klasu i da zavede komunistički poredak
*	Razume se, da bi ceo taj put bio sa-svim dmk!6iji kad bi radnici i seljaci celog .sveta oteli vlast buržoazije, ili bar oni iz krajeva najiindustrialnijih. Ali, slava socializdajicama svih vrsta (to im ne moremo zaboraviti!) proletariat je osvojio vlast samo u Rusiji. I zato herojski proletariat R. S. F. S. R-ke mora da snosi muke kakve nikad nijedna vrsta ljudi nije snosila, — da očuva tekovine revolucije, jer če samo tako osigurati skoru pobedu svetskog proletariata.
Pošto kapitalističiki proždrljivci odlično znaju šta je Sovj. Rusija za sve nas,'-otni nastoje da je sruše po svaku cenu. Kad nisu mogli vojnim pohodi ma, da postignu cilj, odlučiše bloka-dom da je osucle na smrt, jer znaju da Rusija sa malenom industrijom ne može da živi bez saobračaja sa ostalim svetom, pa da je sam njihov bog na vlasti; a nisu verovali da je svest ruskog proletariata močnija od tog svemogučeg boga. Ruski proletariat, s kiojim se mi ponosimo i ujedno se sti-dimo pred njim, taj ogromni Hrist — veči od svih Hristovat— je odlučio da snosi nadoovečne muke, makar i desetinama godina, ali da dovede radni-narod do pobede. I mi videsmo plan, suhoparan i hladan — a ipak božan-stven, plan o eletrifik&ciji Rusije. Ruski proletariat je odlučio da provede elektrifikaciju cele države radnika i seljaka, da industrializira tu zemlju i da prkosi celom svetu. Na to su se odlu-čili svešni proleteri Rusije, i ako znaju da če se taj plan provesti najbrže u, deset godina, alko ne bude nepredvidje-nih smetnja Zna^i: podvrgnuti se strašnim mukama na desetke godina
— dobro volj n o, da ponize izdajice.
Ta tvrda i neslomiva volja za pobe-
dom, uplašiila je svetske kapitaliste više nego što ih je zbunila klriza koju sami nanesoše. Svetskdm ratom i ((mirovnim)) ugovorima kapitalisti potko-paše temelje svog gospodarstva, a tu njihovu izgubljepn ((ravnotežu» dotu-Vv.oie	nas bi kadom Rusije rad-
nika i seljaka. Priroaui bogatstva Rusije su tako velika, da beL ru,skih si-rovina mora da propada i ^^'tahstič-ka industrija — bez obzira n£'k!?>snu borbu.	t	\
I evo sad genovske kOnferencije da nadje izlaz iz ovog položaja. Rusiki radni narod nema te snage da danas sam otme od kapitalista sve mašine što im trebaju i traži ih od kapitalista uz neku otštetu, za t. zv. koncesijo. To traži samo zato da se Rusija radnika i seljaka brže podigne, i da uštedi neke patnje, a sve to zato da osigura što skOrijU pobedu celog proletariata. S tim če se svaki svestan radnik i seljak složiti, i nastojače svim svojim silama da obori vlast kapitalista i da oprosti muka ruski proletariat i sebe. — Kapitalisti opet traže način da se opora-ve i da utvrde svoju vlast, sad ili nikad, a to ne mogu bez ruskih sirovi-na! (Neč© ni s njima!) Oni dakle mo-raju da puste svoje kapitale u Rusiji, da ož.ive mrtvo kapitale Rusije, pa — kad ne mogu po svojoj volji — moraju da traže dozvolu od Sovjeta, — od proletariata mučenika i pobednika Oni noče da iskoriste prirodna’ bogatstva Rusije samo u svoje gadne' svrhe, ho-
če da osvoje Rusiju, da pona\^o pocljar me ruski radni narod, a znaju kako j o« samo sad mogu to da pokušaj u, do kje ruski proletariat u bedi. Sad se trude da udju pod što povoijnijim u-slovima u Rusiju, da je posle sasvim potčine
Ako ikad pre, u poslednjih pet godina je ruski proletariat pokazao kako je kadar da snosi čuda i da čuda stvara. Zato če on činiti samo toliko koncesija kapitalistima da im poveča (ipetit, ali da stalno ostane nadmoč u rukama proletariata. Ruski proletariat je odlu&n na sve, samo so nikad neče pokoriti. A kapitalisti če propasti hrza, i sami od sebe, ako ne podju za ruskim sirovinama. Oni sad poslednjim silama čine juriš, ali im je kiatak kao poslednja zimska ciča i ako se nadjo formula zajedni?iki u Genovi za ula-zak stranih kapitala u Rusiju, ali pod vodstvom i kontrolom proletariata, nači če se posle Genove posebni putevi
Piamo iz Jugoslavije
Politični položaj — neizpremenjen. Vse miruje, ker je pred durmi kraljeva poroka. In zato škriplje absolutistični voz dalje in njegova kolesa se pogrezajo vedno globlje v blato. Demokrati in radikali se sicer psujejo med seboj, ali družijo jih — jasli. Na volitve yladne stranke še prav ni8 ne mislijo, ker nimamo še niti volivnega žafcona. — Pravijo, da ima stari Pašič pripravljen še en «izhod», ako bi se zrušila sedanja koalicija belgrajskih «porodic». Ta «izhad» more preprečiti edino-le revolucionarni proletariat.
Sedaj pa nekaj resničnih zgodb iz Eshaezije, iz katerih bo vsakdo lahko spoznal azijatstvo Jugoslavije.
Ko je prišel kralj Aleksander v po-,zni jeseni 1. 1921. v Slovenijo, ee je od-peljala visoka gospoda v Kamniško Bi-istrico na lov na divje koze. «Visdka»
za pojedine grupe kapitalista. — O?it.«gospoida si je najela v Kamniku 30 voz
moraju u Rusiju, jer im jc to ledina, nada! (Ali je jalova.)
Dakle, kako vidimo, Genova ie polje žešče bitke od svih bitaka što se do sad odigra&e izmedju kapitalista i proletariata, samo što je to bitka najnovijeg oblika. Nema ni truna sumnje da su. naši poločaji u toj1 bitki daleko bolji od položaja kapitalista, a ,još manje može da bude sumnj9 kako su naši vojskovodje neizmerno bolji od1 kapi-talističkih. Urodila konferencija ova-kim ili onalam edinkama, skupnim u-gOvorima ili razlazom, mi možemo samo da pobedimo, jer hočemo pobedu po svaku cenu.
Kad smoi to videli, možemo mirne duše da pogledamo »ta se radi u toj konferenciji.
Kad pogledamo zapisnike, memorandume, proglase i razglase te konfe-rencije, osetiipo se u nekom čarobnem krugu: olcreni se na koju bilo stranu
— uvek vidiš isti zid pred sobom. Jed-ni hoče e/konomsku rektonstrukciju Evrope — da utvrde svoje gospodstvo nad radnim narodom, a dragi je hoče
— da ostvare zajednieu sl ob od nog rad nog naroda. S jedne strane se čujc: priznajte dugove vaših prethodnika, vratite sve što ste nam oteli i popravite sve što ste nam pokvarili, pustite nas da radimo što nas je volja i u vašo! kuči, — pa čemo vam dati «pomoč«; jter, kako da u zgrnimo onom koji nam je toliko zataiio! A s druge strane: oteli smo samo svoje i još imamo 'da otmemo mnogo vi&©, sve što nam pripada; jia ipak čemo vam vra-titi nešto, ako nam sad uzajmite da se oiporavimo, j‘er — vidite i sami da — sad nemarno ni sami do sta. Celo vreme se peva ista pesma, a samo se melodije menjaju.
nikov. — In glej, danes sredi maja podpirajo vsi opozicionalni časopisi upravičene zahteve teh nesrečnih 30 >voznikov, ki jim še do danes niso plačali «visaki» gostje niti ficka za vožnjo.
Baranjci so pripeljali iz Madjarske čebele. Vse je šlo gladko do carine. Na carinami so pa pričeli ugibati, kako za cariniti čebele. Ali je uvoz prost ali ne? Pa je začel cariniki študirati: Mesa čebele ne jedo kakor levi in tigri, zato ne spadajo v njihovo vrsto. Pa® pa brenči od cveta do cveta in se pasejo
—	da, da, pasejo se, ta bo prava. In šel je pogledat v knjigo, .ki se ji pravi carinska tarifa in res! Tam je našel odstavek: ((Stoka, koja pase« — živina, iki se pase! — In ocarinil je čebele za vole! .... Kako so ocarinili dotičnega carinika, zgodovina ne ve povedati.
Povečal sem vam že, da si je bradati Pašič med avtomobilsko vožnjo polomil nekaj reber. In — drugi dan je šla naša valuta za nekaji točki kvišku. Ka kor hitno se je pa razširila vest, da se ni. nevarno polomil in da bo skoro vstal, je valuta zopet padla. Eden mora biti torej na tleh — Pašič ali gospodarstvo.
V Celju stavkajo kovinarji že sedmi teden. Očevidho bo zmagalo delavstvo. Kajti net tednov je bilo 200 stavkoka zov, sedaj so tudi ti vsi do Zadnjega stopili v stavko.
V mariborskih železniških delavnicah je prijelo 2000 delavcev s pasivno resistenco.
Tu vam prinašam še uradno statistiko o agrarni reformi. Vsa veleposestva, ki so podrejena agrarni rejormi obsegajo 849.197 oralov. Od tega je po razdeljenih 500.998 oral. med 184.791 kmetskih rodbin.
Ta TronfM-ennjn le Eapravč neki katr-,.. V območju ljubljanske oblasti je ta
taški sto. Partija mora da se odigra, jer je kriza neizdrživa. Svi ulažu, jed-ni če izvuči više, drugi manje, ali krčmar (domačin) najviše. Pošto svaki hoče da udje u to rekonstruiranje E-vrope pod što bolji m uslovima, gleda u Genovi da stvori povol jne usiove za se. Odluka jo« nikakva nije pala i. genovska partija jo® stoji kodi delenja karata. Igrači su prepredeni, te pozna-ju karte i kad su izvmute, pa ni jedan neče da primi one rdjave. Ili če početi igra sa adutima u rukama krom ara (dobrog «i§pilera» Sovj. Rusije kao predvoidinice svetskog proletariata; ili če se društvo raziči — da posle jedan po jledan od partnera dOlaze krčmam, kradomice, «sve po ladu. da nas ne po-znadu»
Genovska konferencija, dakle, nije nikaka izmirenje kllasa. Ona nije kapitulacija proletarske revolucije, niti gotova kapitulacija kapitalizma, več je ogorčena borba na život i smrt izmedju kapitala i rada. Mi možemo mirna da gazimo, kiroz tu borbu, jer smo uvereni u svoju pobedu. Ali, to ne zna-či da možema skrštenih ruku mimo da je posmatramoi Naša dužnost je da uložimo svo svoje sile u borbu protiv tlačitelja, ako hočemo da se oslobodi-mo i ako smo štab ode vredni. To nam je dužnost uvek i svuda, pa makar na kom polju da se borba vodi. Ne mimo-ilazi nas ta dužnost ni sad' kad se te-žište borbe nalazi na genovskoj konferenciji. I zato če svaka svesni prole-ter iskoristiti svaku priliku, stvoriče je gdje je nema, da na najizrazitiji način pokaže kapitalistima kako svesni proletariat celog sveta govori kaoz usta sovjetske delegacije. Mi moramo i na toj konferenciji da se nadjemo u borbe« nom redu pored mgkog proletariata, jer se ruski proletariat penje na Gol-gotu bez svoje krivnje a za sve naS.
Budimo dostojni da se nazovemo drugovima drugova iz Rusije i poka-žimo da jesmo!	AZ-BUKI.
kih veleposestev 11.586 oralov, poraz deljenih 2.756; v mariborski oblasti 16.117 oralov, porazdeljenih 12.278.
KOMUN OVlC.
Politični pregled
■V Franciji so se pretečeno nedeljo vršile volitve v poslansko zbornico. Natančen izid ni še znan. Vendar se ve dosedaj, da so pridobili komunisti že tri poslance več nego so jih imeli dosedaj. Tudi socialisti imajo tri poslance več. Izvoljeni so med, komunisti tudi oni francoski mornarji, ki so se pred letom spuntali na bojni ladiji, ki se j'e nahajala v Črnem morju. Izvoljeni so v delavskih in kmetskih volil-, nih okrajih.
Na Reki imamo veliko stavko delavcev, ki so uslužbeni v tamo&nji ladjedelnici. Stavka je splotšna, Delodajalci so skušali na vse načine, da bi dobili nekaj krumirjev, pa se jim ni posrečilo. Zato so začeli odpuščati stavkujo-če. Tudi to ni pomagalo ničesar. Odnosno je pomagalo toliko, da je prišlo tudi na Reki do enotne proletarske fronte, t. j. združile so se vse proletarske strank® in napovedale delodajalcem boj do skrajnosti.
Irska nima še svojega miru. Irski nacionalisti se še vedno bore prati Angliji. Oni ne priznajo poslednji nobenih pravic nad Irsko in so zato nasprotni pogodbi, ki je bila sklenjena med dosedanjo organizacijo irskih puntarjev in angleško vlado. V vseh irskih mestih se VF§e poulični boji med ustaši in Vladnimi četami. Iroi hočejo postati popolnoma samostojni, hočejo biti le svoda lastna republika.
Irska gori. To je res. Ali v njenem plamenu se zrcali le položaj' vsega sve-ta;"■ ■	>'’>	■
Na' GrSkem je prišlo do čisto navadne ministrske krize. Kralji je poveril
k
Del
litev dela v meščanski družbi
sestavo nove vlade bivšemu ministrskemu predsedniku Stratosu, od katerega nima pričakovati gršiko ljudstvo nič kaji posebno dobrega.
Nemčija se nahaja pred stavko, kakšne dosedajl ni še imela. Ako ne pride namreč do sporazuma v par dneh, bomo imeli na Nemškem veliko stavko kmetskih delavcev. Položaj teh delavcev se je po vojni izredno poslabšal. Tekom vojne so dali domovini vse kar so imeli4. Danes je domovina nanje pozabila in ne čuti niti potrebe, da bi jih podpirala v bqju, ki sa ga napovedali veleposestnikom. — V mnogih delih Nemčije je že prišlo do prask in do malih lokalnih stavk. Te jpa veš škodujejo nego koristijo splošnemu gibanju. Kmetski delavci bodo prišli do zmage le tedaj kadar bodo nastopili skupno po vsej državi.
11.	t .m. so pričele v Moskvi seje osrednjega vserusklega izvnšeValnega odbora. Seje bodo trajale več dni m na njih se bo reševalo najvažnejša vprašanja vseh v veliko zvezo združenih ruskih republik.
V italijanski provinci Fenrara se je vršila pretečene dni velika stavka, ki se je je udeležila nad1 50 tisoč kmetskih delavcev. Karakteristika te stavke je v tem, da so jo vodili in so zanjo agitirali fašisti. Oni fašisti, ki so se rodili zato, da bi preprečili vsako stavko, da bi se borili preiti delavcem, o katerih so trdili da so vedno nezadovoljni, tisti fašisti so postali, morda proti svoji volji voditelji stavke.
Mi se temu nič ne Čudimo. Fašisti so hrepeneli po tem, da bi dobili v svoje vrste tudi delavce. Dobili so jih. Danes ne govorimo o sredstvih s katerimi so prisilili delavce, da so prišli v njihpve vrste. Ko so imeli delavce v svojih vrstah, so si gospodje mislili, da bodo delali sedaj znjimi kar bodo sami hoteli. Motili so se. Proti svoji najboljši volji so marali priznati, da so kmetski delavci slaba plačani in so morali zato sledili gibanjiu, ki so ga delavci povzročili. Taiko so postali fašisti voditelji stavke. Iz tega sledi, da se razrednega boja no da zatreti. Sledi zaključek, da toliko časa, dokler bodo na svetu delodajalci in delavci, toliko časa se bo vršil oni razredni boj, ki ga niso iznašli komunisti, • marve, ki je v družbi in bo toliko časa dcMer ne izginejo razredi.
Stavka je končala. Iker so veleposestniki pristali na zahteve delavcev in je vlada obljubila,.,da bo pričela takoj z nekaterimi deli, da zmanjša brezposelnost.
V Milanu se vrši sodna obravnava proti anarhistom, ki so obdolženi, da so pred letom vrgli razstrelilni stroji v gledališke «Diana®, kjer je mnogo ljudi poginilo, mnogo jih je pa ostalo pohabljenih. Eden od anarhistov so je priznal za krivega. Na vprašana« ali mu je kaj žal, je odgovoril najl se vpraša najprej kapitaliste, ali jim je žel za vse one milijone, ki so umrli in one, ki so ostali pohabljeni v voflni.
Sodnik mu je rekel, da je ciniki. -
Svetovna gospodarska kriza
Pojav gospodarskih kriz je v ozki zvezi s kapitafemom. Odkar sloni narodno gospodarstvo na načelih kapitalizma^ nastopajo gospodarske krize v gotovih obdobjih. V prvi vrsti so gospocBaireke kriza posledica lova z»a profitoma, ki povzroča, da prodiuciira.jo podjetja toč, kakor pa. mo-jejo ljudje kupovati. Vsled tega obleži blago v oitagacinah, produkcijist &&• mn« zmtanjfeti, podjetja omej o svojia obrate in med diežiavSfivom narašča nezaposataost, mezde se zmanjšajo. V. prvi vrsttt je delavstvo, ki mora nositi vsa težke posledice kapitalističnih gospodarskih kriz.
Te vrste kriz smo inrEili pmd svetovno vojno. Gospodarska kriza., ki: jo preživljamo, je tarezdvotmno istofako kapitalističnega značaja. Ali njeni vzroki teže globlje. In tudi njen znaijaj in njen obseg je vse drugačni, kakor pa jie bilo to pri predvojnih gospodarskih krizah. Gospo (tersko krize v tem. obsegu na pozna zgo do v ima, kapitaflističnegai gospodarstva. Da. naSmjla svieifiovna gospodarska kriza je kriza kapitalizma sploh. To nam kažejo zlasti tudi številke o nezaposlenosti, ki &e nikoli ni dosegla, toke razsežnosti Nezaposlenih je bilo:
V	Ameriki 5 milijonov; v Angliji 2 milijona; v Belgiji 102,000; v Nizozemski 28.000; v Švici 89.000; na Švedskem 37.000; na Češkem 40.000.
Današnja gospodarska kHza je posledica svettovnta vojna, klatee vzroki leže zopet v imptrialiističnem obdobju kaptflalizma. Svetovna vojna je uničito, ogromna bo. gastfva in uničiUa millijone najboljših delavskih sil. Uničena jie vrednost denarja
v prema ganili deželah, zlasti pa v 'Nemčiji in Rusiji. Razdejano je svetovna gospodarstvo. V! Rusiji je kontrarevolucija in ihtervencionistična* akcija zaptadnoev-ropskih kapitalističnih valesil uničila produktivna, aradsiim in readejaiSa' pro-mel Verstajski mir duši nemško gospodarstvo. Na bivših avsiiro-ogrskih tJiah je masraflo nabroj malih držiav, ki so se ob-dialte s kitajskim zidlom carinskih mej, ki silno otžkočajo in cenej ujejo pnotneft in tov govino.
To so vi glavnem vzroki današnje sve. tovne gospodarske krijte.
Kriza pa se je pričeta, na Japonskem. Pojavila se je v tekstiflni industriji vsled padanja cen bombaža, ki je stlal:	,.
Aprita 1920 641 jenov,	•
septembra -920 582 jenov, i > februarja 1921 260 jenov.
Kmalu pa se je preneald kriza v Ameriko in od tam je prišla na Angleško. Danes je razširjena; na celi zemeljski obali. In vedno še ni izgleda, da bi se stianje zboljšalo. Nasprotno, vrtanji znaki kažejo celo po-ostrltev krize.
Kapitalistični sveti hoče premagati krizo v prvi vrsti na račun dalavstva in Širokih ma« delavskega ljudstva. Kapi tal isti odpufičajo delavce, ker jih ne morejo pHa-tati, kar ima za posledico naraščanje na-zaposelnostd in bede. Dseftavcem pa, ki o-stajajo še v dofiu, pa znižujejo mezde. Delavske organizacije se sicer tenu stremljenju odtačio upirajo. V tej! dobi smo valed toga doživlja« ogromne Štrajke v Angliji, Ameriki in; Franciji. Kapitalisti imajo na svoji sfirtanl tudi državo, dočim so delavci navezani sami naa& in na svojo organizacijo. Kapitalizem je v ofenzivi proti proletariatu. PrdMiouriaiti je na umiku. Boda in nesapoaeflnost pa stiai mogočna zaveznika kapitalisima. V Nemčiji mora nositi vsa bremena svetovne vojne delavstvo in ne kapitlaflisti. Isto je tudi v Avatriji in drugod.
V	Genovi hočejo kapitalistične dritova najti izhod iz tis strašne kriza. Staride bi to rada na račun Nemčije in Rusije. Lloyd George, eden izmed najdiadekovidnejSih kapitalističnih poM#kov stremi za tem, da doseže rešitev na temeUju evhopske soii-darnosti. Toda potek konference kaže, da so no tiran ja nusprotstva med kapi tiaiii stičnimi državami tako globoka, da ni misliti na to, da bi prinesla genovska konferenca mnogo uspeha. In skoro gotovo je, da bodo medsebojna nasprotstva zopet izbruhnila na dan. Ni i zgleda na to, da bi ge kriza kmihalu ubltaižila. Bodočnost je zastrta in negotova, Samo ena svetila točka je v Genovi, to jie netmško-ruskai pogodba, ki daje upanje na bolijšo in svetlejša bo-dočnost.
m. L.
Slovenska republikanska stranka
Po tedniku «Nažd Vasi«, ki izhaja v Celju, posnemamo, da se je zemdjonadniška siraaitaa/ za Slovenijo pod vodstvom dr. Novačana na shodu v Pristovi ob Sotli na zahtevo okoli 100Q zborovalcev sprem (v nšfa v «S'tovensko aepublikansko stranko*. Za načelnika je bil "izvcsljieai: dr. •Nov«č*wu Na, Ha. način je stranka, ki šo^jo^osnovali srbski zcmljoradniki (ki so v parlamentu glasovali zia aakon o zažčiti državie) kot opozicijo proti pramindstinslUm aamostoj-neaem, po kratkem času svojega obstoja, na zahtevo v njej organiziranega. jjudU stva, odvrgla zmiešano zemlljOradništvo. in posijala samostojna. Kiakar. je razvidno iz njenega gllasitia imia v programu republi-kanstvo in zadružništvo, njena organizacija pa bazira na rtkzv. «va6kih sveiih«. Značilno jb nad^alj«, da je. to prvai klmečka Stnanka, ki &e; jft HpnmmiluL dk o^itioi«. ni. di detiavs-tvo"kot	fnkittagi-.kar..
p*leg-k«ieititi) v'"ltffi5Siuje tudi delavc^fudi ne pljuje po proiileiteaisi Rusiji, kakor je to navadai pri aamostojnežih, ampak pravi: «Na naših mejaih imamo same .republika to iz velika Rusije čujlemo svarilni glias, da so minili.časi vsakega tlačanstva in tiraniji3». Zanima nas nadalljni razvoj to stranke; ali bo zrnato stopiti in obdržati se na razrednih tleh kat stranka delavnega lijudstm ali pa bo itakcj. po prvih volilnih uspehih odjiadrailla, na pot vseh dosedanjih mottomeSčanskih strank. Da si zaimorejo naši čttatelji ustvaril Stoli jasno sodbo, prinašamo resolucijo sprejeto na shodu v Pristavi:
«1. Da izrekamo vstetmi dosedanjim slovenski mstrankam nezaupnico, kar so te stTU^aJ^^rTOtto fMom-pokmajalo da niso držiate obljub, danih nam prad volitvami.
2. Da. sprteijemamo v celoitl jožefdansko resolucijo SZS in jo spopolnjujemo #tem, da ae od danes naprej imimujia naša stran ka pjled vsom svetettn Stovenska. republikanska stnanka <SRS).
3. IzjaMljamo, da. se bomo z vsemi zakonitimi snedstK’1, toda z vso odločnostjo bojeval za republikansko vltaidaivino naše država, v karteri naj ima vsak iamiod treh narodov, namreč Slovenci, Hrvati in Srbi,' svpjo posetofiio drilaivnosti (konfederacijo). Zato odtočno protestiramo proti namorai-rani dt?HiitYi\SlLoveniii<} v dva upravna dela.
4. Izjavljamo ,da vidimo rešitev slovenskih, hrvatskih in srbskih kmetov in delavcev, kakor tudi mialfh obrtnikov samo v zatdrufertrrrr pmgfimu- naša Slovenska repubSiknirake strankfc.
5. Iziaivljamo, da žeMmo in hočemo slo-venskijEopublik&nci ,teno zvezo s Hrv. se-Jj^čko republikansko atranko/ kiaitiero # te. ga	prveiga	sloMsiasicepa1 republikan
skega shodat toplo pozdiiavljamo.)) — —
Prvi ^ne^eJmik SJatvenske ne^iublikanska strfanke pisatelj Dr. Ante Noviačam j« znan tudi v TfStu, kJcf -JeM^ n^toaj Htesa''' tajnik pri jugoslovanski delegaciji.
AO,
'Boj za Delavske zadruge
V nedeljo zjutraj ob 10 se je v Delavski zbornici vršil ssstaneki zastopnikov vseh političnih in stroiktovnih organizacij' z mesta in dežele, ki store na komunistični podBagi. Na tem sestanku je bilo treba sMeniti, IklakjSno stališče naj se zavzame v novi fazi, ki' j© nastopila v boju za Delavske zadruge.
Po vseh zlorabah, nakaneh in1 lažeh, katerih se pri članskih zborih poslužujeta sedanje vodstvo in upravni svet Delavsikjjh zadrug je komunističnim članom teh zadrug nemogoče, da bi se mogli molče podvreči sklepom social-nodemokiratičnih gg. zadružnikov.
Neznosne sa zlasti nasilnosti in nepravilnosti pri voJitvah v. Trstu, kjer imajo sacialnodemokratičtoi voditelji za sabo vso kivestu.ro in Se plačane žol-te straže, ki hodila z enega volilnega shoda na druzega in onemogočajo tako komunistom vsak svoboden izraz in vpogled v volilne manipulacije vtod-stva. Proti temu treba nastopiti z vso odločnostjo. Komunistični odbor za zadružništvo je poslal vodstvu pismo, v katerem se zahteva kionec z dosedanjim načinom sikUicavania članskih zborov, drugače pade nanj vsa odgovornost za slabe posledice, ki bi sledile postopanju zadružnih voditeljev.
Sestanek je otvaril Juraga. Po njegovih kratkih otvoritvenih besedah se jo izvolil predsednikom s. Crisman iz Milj, ki je podal besedo glavnemu poročevalcu Cavaracchifu, tajniku Tržaške Delavske zbornice. Ta je naštel vae volilne sleparije in na koncu prečital odgovor, katerega je dalo vodstvo zadrug na poslano pismo. Odgotvor je odklanjajoč1. Zato treba ostati pri dosedanjemu sklepu, da se komunisti vzdržijo volitev v Trstu ter da tem silnejSe nadaljujejo borbo na deželi, fcjer zadružno vodstvo ne more razpolagati s tako sleparskimi sredstvi.
Oglasili so se k besedi še: Gustinčič ki je povdarJal precejšnjo važnost zadružništva na deželi; Gašperini iz Gradiške, Carli iz Goriške, posl. Tun-tar, Sema in Lirussi, kateri zadnji so se strinjali s sklepom Komunističnega odbora za zadružništvo in s Cava-roochi-jem. Nazadinje je bil sprejet dnevni red predlagan po Tuntarju.
V tem dnevnem redu se
1) odobri vzdrianie od voliteD 9 Trstu, dokler ne bodo Uanski zbori na nom sklicani z garancijo za kontroli-ranie volilnih priprav, v prostorih o-krafa, Men je shladile ali razprodajah niča inf možnostjo za Člane izreži svoje mnenje o delovanju vodstva in upravnega sveta;
2) poziva komunistične Hane na 'deželi, da nadaljujejo vstraino in pogumno, voHlno borbo;
S) poziva nadalje KommistUno sekcijo in Delavska zbornico v Trstu, da skličeta kakor hitro mogoče sho4 vseh fcomunistipnih zadrutnikov;
4) preloii leoninoveljavna odločitev
o	Delavskih zadrugah pa izidu kongresa le-teh.
DELO
Četrtek 18. maja 1922.
Pomaže vesti Delavstvo ajdovske predilnice
-	na cesti
Dne 9. decembra lanskiega leta smo ijpisali v «Delu» takole: •
(•Ajdovska predilnica .ie imela velika naroiila iz Jugoslavije. Vsled posloma jugoslovanske valute so bile te ; pogodbe odpovedane. Tvornica bo naj-‘brže prisiljena, da ustavi za izvestno dobo ves obrat ali vsaj deloma. Vsled februarske pogodbe je tvomica obvezana, da v organizaciji tekstilnih delavcev združenemu delavstvu izplačuje, tudi kadan tvornica staji, 50% dosedanjih mezd. Akia pa tekstilna strokovna organizacija razpade, razume se, da s tem uniči tudi rečena pogodba in delavstvo izgubi vse z njo pridobljene pravice«.
V	tem članku in* pozneje smo dopovedovali ajdovskemu delavstvu, da je bila takozvana «zadlniga» v predilnici osnovana in vprizorjena v njej1 ona komedija s ponevesrtjenji samo radi tega, da razbije tvornica federacijo tekstilnih delavcev in dobi tako proste roke ,v bodloaih mezdnih sporih. Svarili smo pred mahinacijami čeških uradnikov tvornice, ki so se bili polastili zadruge« in federacije in svarili tudi pred slovensko ajdovsko gospodo, ki ‘je hinavsko podpirala doma in po »Edinosti* razkol med ajdovskimi trpini. Toda vsa ta naša svarila so bila skoro zaman. Delavstvo je boljl verjelo priliznjeni gospodi kakor nam in danes nosi strašne posledice te svoje nezavednosti.
Kakor znano federacija ajdovskih predilccv se ni bila popolnoma razbila, ali prešla je bila v roke fabriških podrepnikov in pod upliv socialdemokracije in neka/kih narodnih socialistov. Ogromen del ajdovskega delavstva se zanjo ni več dosti zmenil in ni razumel njenega pomena. Tvornica je bila dosegla s tem svoj namen. Grgani-zacijia predilcev je bila slabotna in neaktivna ravno v najtežjih trenutkih za ajdovsko delavstvo, t. j. tedaj', ko ie potekala kolektivna pogodba in Ica ie bilo treba sklepati novo.- Tvornica je bila pogodbo odpovedala in sicer tako, da ajdovsko delavstvo sploh ni vedelo za to odpoved in danes, ko tvornica zapira svoja vrata pred nosom dela potrebnega delavstva, stoji le-to pred' njo brez vsake pomeli, brez najmanjše pravice do kakor&nekalisibodi odškodnine, navezano samo na ono skromno podporo, ki mu jo nudi država in ki ni vredna tega imena.
Tako zna kapitalistična gospoda!
In delavstvo vedno greH, kadar ji sledi, kadar se meša med njo in kadar verjame njenim priliznjenim besedam. To je «Morje adrijansko», to je Fajgljev pevski zbor, to so predstave dramatičnega krožika! Mesto da bi sa delavstvo organiziralo v svojih krožkih, v svojih organizacijah, se izoliralo od gospode in razmotrivalo nepre stano svoja tešfka gospodarska vprašanja, se da uspavati, se udaja v svojem prostem času gosposki lenobi duha — in potem sledijo tudi porazi.
Pred par dnevi so slišali zastopniki ajdovskega delavstva iz ust ing. Bru-nerja in general, ravnatelja Schmidta ravno tiste besede, ki smo jih mi pisali 9. decembra lanakiega leta v «Delu->: »Jugoslavija ne kupuje, ker ima slabo valuto, mi moramo pnodajati svoje izdelke lombardijskim tvornicam in i-mamo zgubo. Naša skladiSffa so že pre-napolnj-ema blaga in zato moramo u-staviti, dokler razprodamo blago*.
Do fcedaj?
»Tega ne' vem«, niti se moremo obvezati za kaki roiki», tako govori podjetnik.
Toda tu Se ni vsa strahota tega. iz-prtja. Tvomica obtožuje jako spretno ajdiovsikla delavstvo, da je malomarno
v	svojem delu, morda celp hudobno, nezmožno, da politizira itd. in da ima radi tega preveč Ekarte v svojih izdelkih. TVcrnka da dtobiva neprestano reklamacije odi strani svojih kupcev, da je izgubila na ugledu in da mora prodajati radi tega nižje svetite izdelke, •kakor drugi fidonklurentje. Radi tega da si pridržuje pravico, da pri zopetni otvoritvi tvornice ne sprejme ve* nesposobnih delavcev.
Stvar je torej jasna: Kdb ao ti nesposobni delavci? Kdk bo imel pravico da odloči, ali je delavec sposoben ali ne? Mar kaka delavaka komisija? Mar Notranja komisija tvornice?
Kaj Se! To bo odločevalo ravnatelj'-stvo, to bodo odločevali gospodje in podjetniki sami — in nesposobni bodo vsi oni, ki so se dosedaj brigali za skupne koristi ajdovskega delavstva.
Ajdovsko delavstvo stoji pred novo teSko preskušnjo svojih moralnih mo-»i. ©ližaia se odpusti z dela in znižanja mezd. Ali bo aj;ctovsfeo delavstvo izdr*alo to preskušnjo, ali je zadostno organizirano, ali zadostno raaredno zavedno ,ali je zadostno poučeno, ali zadosti moralno močno — ali bo rajše
rijovelo po ajdovskih gostilnah «Marje adrijansko«?
To so vprašanja!
Nasproti trditvam podjetnikov, da niso sedanji izdelki ve© na svojem višku bo imelo ajdovsko delavstvo dovolj argumentov, zakaj ti izdelM niso več' na svojem višku. Tvornica naj u-vede zopet stari red v delo, naj odpra-
vi	korupcijo, ki se je v njej naselila, naj odpravi prostitucijo iz nje, da bo imelo delavstvo zopet spoštovanje pred svoBimi predpostavljenimi, naj ravna z delavstvom kot z ljudmi in ne kakor z živalimi, naj no meče delavk pod stroje itd., itd. pa bodo zopet izdelki na svojem vi&uui, kakor so bili vedno prej! Toda ali bo znalo ta svoje argumente v tem težkem boju tudi res vporabiti?
Tvornica računa z razkolom med ajdovskim delavstvom, z njegovo neiz-vežbanostjo v boju, njegovo sebičnostjo, z njegovo duševno zaostalostjo, s pomočjo od strani slovenske gospode itd. Na delavstvu samemu je da dokaže svojo zrelost!
t
Hov© Isfva
razredne bssise v Tsrstaj
Naš sodrug ubil -v- Več ranjenih — Poldnevna stavka — Zavijanje meščanskega časopisja) pred prihodom kralja.
Tržaški fašisti so ubiili zopet eiuogia de-Iiavaa. Ta čin ni prišefL napri&akovsiao, kor fašiiatovsko glasilo Jul. Benačijo «Po-polo di TrJies(ieo» je skoraj vsak diam kii-ca'Jo po maščevanju za svoje tovariše, padlo v zadnjih Clasih mi tirfe&kih u'i!icaih.
Sahato zvečer ob 22. uri m mogli fašisti podi okriljem, tene in neikegia kara-binj eirjia utaM mladiega dslavda, tetko rta-niti »tiiiri druga os etos, med katerimi črnega deliavoa težko in neka žensko. Zdi se, da je ta zločin de(lo samostojnega boj naga adeJka g. Deschmania, katsireg-a se ofi-ciaJna Namoctaa fašistovska stranka poslužujta za »svate naid! pcsannezmimi os'J-bajEli.
Kako se je zvrall sloHra?
V	soboto zvoče? krog 10 ure je slia.1 m vogilu ulice Sefltefcmtame in vilice Tcsa na straži nek karabinjer. Na mah se približata, stražniku dve osebi in ga opozorite. dia rus tj se uimt&kme, ako noče priti v meuisEo. Mesto dia tli karabinjer starate, k&tr M moral napraviti kakor d rila v. ni slMiabruik t j. da bi aratimi oOo osebi, s© je umaknil v mak kolt. Nekaj trenutkov zatem, je pretesta zrak silna eksplozija. S'iiedil j® krik, kletev ljudi in Iteloamje. — Na srodlL ulice SieKlbafontame je 'Jcžiato Irupilo našega mllarilaga sodruga Ralentoreja Sorniga, strmega 10 let, elektrotehnika, bivajočega v ul. Parini št 11. Glava in ramena so bila vsa rasanesar-jena, lobanja popolnoma zdrobljena in možgani razneženi naokrog, da so se opri jedi celo svetilke, ki je nekaj mieitirov oddaljena. Na tfeh so JieiMi ranjeni od drobcev bombe §a 19-'tetini Nicolo Pascal, klepar stanujoč v ulici deffiia Guiamdia št.
12.; imel je težko rano na glavi. Carl o Enenkel, 19-Jtetteii dijiak, stanujoč v ulic: Laaaretto veccihio St, 36., ranjen v hrbet in namena. Lahko ranjena je bila še 48-k4na AntonieVHm Tahisso, v lice ini 42-letni Antonio Gombach, raai deano ramo. Pr\ia dva stla bifla sprejetja v meatno bol-ni&iico.
Kdo je vtrgei bombo? Po naših ugoto-vifcvih in pripovedovanju očiividicejr sta zakrivila zločin oni dve ossbi, ki sta malo prej opozorili - stmnika, dia eie umakne Neki vojak je vijded, kako je ena teh oseb s ceste (Sala dirugri oseUi, ki je sttafta na stopnicah,' ki vodAjo na ulico Morano a vento znumienje z roko, rarao v č'alsu, ko je žel mimo s. Somig s svojima to-varišima s. Ptisculom in Enonkelom. Oseba, ki je stla Ja na stopnicah je \Tgla takrati bombo, ki j® napravica svoj učinek. tsiliai stla to dva fažista.
Od Sadistov do sedaj, ka to pišemo ni še nihče aretiran. Pač pa so karabinjerji tiakoj po dogodku pomotama aretirali de^ lavca CavalierSja Fiausitla, katerega so zamenjali z eno onJih dveh oseb, ker je imel enako belta suknjo. In seveidia, je airetirian tudi eden naših m&adlih sodrugov, ki jfc v nsdeljo nalapdj.all na zidova letiake De-laivske zbornice, ki je pazvallla, trliaSki proletariat, da se iz 6ulteu solidaraostii do novi žrtve bele ga.rde, vzdiriiJi za pol dneva dela.
Poldnevna stavka
Trfaški deOavci, kii so bfui pozmni potom priproetih Je tlakov na poMnervno stav ko, so se temu pozivu — tako izvzamemo natnavne krumirje — '.odzval fia precej sklenjeno.
Stavkali so: kovinarji, zildiarji, kemičn;’ delavci, tramvajski uslužbenci in pristaniški didlavci. Ziadnji so ae prota dosedanjemu običaju zlasti izkaaalli
Tiskarji — ti deflavski aristokmtje — za katere }e prOleitiarialtl Se predi kratkem goMdamostno »tiavkal — uto čutijo nobenega odpora proti mariHcem svojegHi tovariša Miillerjia. — VodiM.ji Delavskih zadrug so pa hujši nego rrae&čamkli »rgov-ci, ki so imeli zaprto menil lam, ko so skl a. diš$a in trgovine Dttliajvskih zadtrug ostale odprite.	.	......	.
Pogreb
PHedvCeialjšSnjean ob .15 se je za6e!l na trgu Sv. Justa priprtavflja.tli -pogrebni apre vod’ podlliemiu sodrugu.	*
Iz Delllavske zbartnioe prihajajo rde« venci, katere so poklonili svojemu čfanu in hojevniku politične in sdrokovne orga-niaadije, komunistična miliadinia, Ženska komunistična skupina, Dijaška komun, skupiraa*. «Llavonaitore», AniaJrtiistiiCn«. skupina in še druigi: Poteg venca njegove druMna so billi tudlt oni, katera ea poslali
posamezni mestmi okraji: Pončama^ Sv. akob, Magdiailena, Staro miesto in drugi.
Nofer v mrtvaški kape® 33 p.i'.adj krsto pociičejo počiaai vnsltla detevoav in delavk.
Polliidija bi hotela mež.art:i pri sprevoflu, kar pa> ji ni dovolil odločeni maetop naaili redšteiijseJv'.
Točno ob 16 se začne pomikati pogrebni sprevod na pokopoli&če v najvvsfjem redu. Zdi venci nosijo mlodii- komunisti krsto, ki ja zavite, v isto 'rdečo zašita.vo 3 katei’0 so .pokrili republikanci ša gorko trupilo plokojnilia na ulici Settefontene. Krstil sJ^dijo mladeniči s šopki cvetflic in delavskai zastopstva. Nakar korakajo mimo z vojaškim korakom odkMki komunistične mladine in mladih dieaavčev.
Na; pogreb j-?, piiišla tudi 100 dr?lavcev iz Milj., So pra(5nl:3x osJ dela. Vidiiti je tudi zastopstvo iz dragih m®1.!? z dežt-rje. V spra vodn jo katoih 10.000 ljudi, ki spmnlja mod gosjimi špalirjem glcdiafiteev pokojnika m zadnji potli. Velika maoffe; so odkrite glave, tiho in uassrjeao pomika po dolgi ulici Istria.
Na pokopališču se zhsrs številna rr.no-žiioa krog grob3> V fcnenu Komunistične stranke se ptcslovi od1 pokojnika s. JUra-pa, v \Smenu komunistične mliadinc pa Berce, ki se spomiinja pokojnietnai sodru-ga, kako jie opiuatžl vse družinske udob-no3-tli in ošabne koristi, saima da i'3 miO.T-r.1 zvetito služiti in se bojevati za pjoTirturski razred. Govcri še miki rapkitStoinec nakar se krstia zavita v rdečo zastavo pogrezne v greb.
SCaj piše meščansko časopisje?
«11 Picožioo), «Era nuovia»> te drugial e-naka, glasila trž-a»k? gaapocl^, ki:..stojijo neposradno v sluitoi kve©tu';'3 pišejo fan-4 taktične stviairi o smrtli s. Sorniga, Ti M-slit dokazu jejo, da na* šodrug ni bil ubit: od potairdi?, kateiro jt? vtrgnl' fašist, pač pa^ da pa je ubila lasiina bomba, katero je nnetlS rod klobukom, ali pa tu skrit, dinamit. <tEra nuove» piše, <2a e& je dobilo tudi .tflak fccimbe tip:i «ThevenoK>, ki jo ick-splodirala pod klobukom malega sodnica in mu tlako razmesarila glavo.
Tako naimireS misli o tičim! uboju policija, ki hoče pričakovanemu kratiju prikrit, da divjo; v Tmtiu po 3 letini odmaiMitvi meSOasiske gverilja, ki je dosedta-j zahtevala. največ žni3?tv med. proHeterinitioim.
Tako so obveščeni tudi maši fiitateljj da. pride to nedieljo v Trst kraljevska dvo-jiicia«.
Nekaterim ssadružnicam!
Podružnice KontoueU-Proselc, Virov-lie, Komen, Selana, Sv. Jakob, Bar-kovlie, SalcS, Sovranišče, Srednje Škofije, Podgora, Steverjan, Štandrež, So-vodnje, Idersko, Vrtojba, Renče, Opat-jeselo, Dol, Solkan, Temova, Deskle in Tolmin se niso odzvale našemu pozivu ter niso poslale niti imen delegatov za kongres. Opozarjamo jih .tem potom slednjič, da to p;amudoma store ter da dvignejo tudi izkaznice za leto 1922, ker smatramo one podružnice, ki toga ne store za razpuščene, ki potemtakem nimajo pravice do zastopstva na fcon-'kresu.
,4' i	VODSTVO.
*
V nedeljo 21. t. m- bo vodstvena seja ob 14-ih v SeSani. Naprošajo se vsi odborniki, da se je gotovo udeleže, ker so nujne in vaine točke na dnevnem re. du.
Tajniki
Podružnica Sv. Jakob n
Po dolgem mojku -smo se zopet začefli' gibati. Mladina, ki se je dosedaj ZKub-ljiaiai po narodnih društvih, se je zavedla, dia ne spada med tisto družbo. Zavedla se je, da se proletarec ne more učiti in zatavati skupaj z narodnimi študenti in sinovi dohtarjev.
Zbraffi so se nekateri mladi dleH&vci ter zbiraj® krog sebe druge in otfvorila sa je podružnica Ljudskega odra pri Sv. Jakobu, ediino slovensko proletansko društvo za mladino dbojogiai spola', v Trstu.
V petek smo imeli II. rodni občni zbor. Izvoljen je bil nov odbor. Vi svojem govoru jte predsednik počasti: spomin na pokojnega sodr.F-erdinanda, Čermelja, ki je umrt pred letom dni z bridko zavestjo, da ni moRSU storiti toliko, kolikor bi lahko storili zia probujo tržaškega slovenskega etesavetva, ako bi še živel.
člani te podirunioe so sklenili, da bodo hodili po 1/isti poti, po kateri bodi nmdna-rodml irevolucllonami proTtetlarfaft minst, in vasi: Z boj«sm’ proti? meščanski dri lavni obtežiti dto svobod® in viSje kulture.
Naprej mliiadiina! Na delo, d’ai bo izpolnjeni na£ ikJeslD.
ZiveLa prolatiarskat zavedtnost!
i	Tajnik.
Delavske prireditve.
Podružnica «Lju(tekega odra« v Desklah priredi v nedeljo dne 21. maja 1922. otvoriiftisDO predstavo s sledečim spor&. ctcim; 1.) Pozdravni govor. 2.) Blobner: Deiavski pozdrav. Pojetlji moška zbora Deskle-Solkan. 3.) *** Delavcem! dietoSa-macij-at 4.) Fr. Gerič: Bučetar, poj® mešan zbor iz Solklainia. 5.) Oton Zupančič: Komšklei, deklam&cijia. 6.) J. Mjai: Zao-steilS pti a, poje mteišim zbor Sz Deskel. 7.) Fr. Korun: Potrkaili na okno...., poje moMii zbor iz Solkana. 8.) E. Adamič: VfliSovialeo, poje motiki zbor ilz Solkana'. 9.) Damokllejev med, burlita v etnem dejanju. 10.) A. Leban: Moraair, poje moški zbor iz Solkana. 11.) P. H. Satlner: Nazaj v planinski raj, pojeta mešan® zbora DeraMa-Solkan — Sodialuje polnoštevilni godbani odsek L. O. Iz Soikania. —• ,Po vat selci j!aiv»n ples.	.	.
Nova podružnica L. O. v Gorjanskon: ki je dobifiu svoja pnavula potejma kom;a.j pred štirftajstimii dnevi, jo zvabila v nedeljo 14. t. m. na svojo prvo prireditev vepo število leraških die^aTcov. Približno okrog C00 jih jie Milo, vi/lic neugodnemu vremenu in vsilfjivl burji. Vise bližnje po-družlnice in celo oddaljeni Loka.vci kaiior tudi nekateri iz Trstix so prisostvovali tej pviri prireditvi Gorjancev. D,a so po tako kratkem Času delovanja nastopili in u-gectao rešli)! svojo nalogo, sla je zahmlitli agiSu^inu učitelju- Hreščaku. Poit pesmi in ono uto dcCga igra na; parostem je bito skciro prevelS pirogiuma samo za' nj>e.Petje so izvajali jako p-recizno, ra zven mate di-stonaftije pri eni piecmi, kar pa, ni zamerili uvaiiije) proailctr in bnrjo in prvi nastop. Na mestu so bili .tnadi šempolalci, Kriftnni, Komonci -in Lokavci s svojimi močnim zborom m izbornim tenoristom katerih ialabcg primanjkuje pri vseli naših zborih.
Siioer pa- sta učitelja Furllan in IIro>?ak lahlco ponosna na v speli svojih povoev člnncv L. O. in: ti so jima hvaJlJfiai. Vsim kmšl&cn podiružnicaim ra k&iiemo, po-S-muo in uauetoažiaao naprej.
Mollov.
h brata in sestro Aiiagiga
NABIRALNE POLE Idrija. štev. ^ Krajna Iv&n: Gantar Ivan, Felrič Bairbkia, ŠinkoMro Fanči, Sors Anton pa L 5; Poljan, žek L 4; B:rus Tons3, Traven Leo-pokl, Močnik Ivan, Brono;se,
Ivrižišnik .Leop. po L 3- Traitnik F o: do, ICrtaSaa Ivah, Zust Lovro,
A. Kcigieij,, Vincenc Poženeli, Kavčič Fiu.nc, Poljlanšek Tino, Ster-n'ad Antoni, Kokalj Franc, Gliha Lapajne Andrej, Pcdcbnik Ivan,
SkvGAVla Fuianc, Ve'!i:iajna Ivan,
Likar Alojz, Benaljak Ivan, Jovan (nuihKijivo), Blažič Franc,
Blaznik Pefcar, IBackl Rudolf, Vie-lika jne Matevž, Malk Ivian po L 2; Kmeti Anton Jurman, Leopold , Vlaji. Šandor. Šliaj-er Ivan,
Božič Vincenc, Ifogej Franc,
HSaidnik Ivan, lvrams Fran, Jereb Anten, Gruden Jakob, Lapajne Štoian, F. Zelene, MMakar Valentin, M. Tmitaik, LeopcUd Hlad,
Viler Valientin, Noimono\7an, Jo-sip Mortavec, Seljak Antbn, Mra-vl® Ivan, Kraipš Miha,, Kosmlači Anton, Kos Anton, E (nečitljivo)
Peter. Pifrc Martin, Vinkler P’a-vel, A. Krač n a Albreht Ignacij,
Moravec Jernej, Gantar Ivan,
Felc Anten, Paušič Jernej, Ferjančič Anton, Josip Vončina, Leo pettd Bllacčiči, Koej:j' Ivam, Jardlan Ivan, Pahcur Kari, Ptitler Zupančič, Neiit!-M!iv, Nečiffijiv, Ko^jl Ivan, Fe2JiRni Ivam', Graditi Ivan po L 1;	skuriaj	L.	137.—
Štev. 2 Krilič Ivan: Carl Anion L 3; Troha Giregor, Emo (nečitljivo), VeiseCia družba po L 2; Logar Film, Kifeioaenčič Pavel, Poljanšek (nočl.iil.jivo), Pilvk Feliks,
Hrovat Josip,' Hrovaiti Leopold,
Erjavc Ivan, Erjavec. Ivan, Pelhan Alojz, Vidmar Florijan,,
Močnik (iKičitUjiv), La.pajno Eu-lahij, Pelhan Franc, Zajc Konrad, Eledenk F'rlanc, Jurman Jožef, Vončina) (nečitljiv), Kuštrin FiD'.p, Brn.3 (neičitiljiv), Zupančič Pavel, Bms Ivam VI,II, Kobal,
Vončina PTenc, Eržen* Franc Sulgaj Matevž,' BreitenbergerVin cenc, Petesin Framjo, Bogataj Jen* ne j, FeogeiJ F., Kobol Ivan, Skvarča Jakob, Z&nilii Pifiter, Bezeljak Malt., Pelhani Ivam, Kacin Anteni go L 1;	skuap	L.	&!.—
Štev. 3. GlihtCh Aloji: Stael Martin, Likar Firan po L 3; Ur&ič Franc; Skok Blaž, Kogoji Galšper,
Vidmar Franc, Betričič Karli, Poženeli Štefan, Brumen Jože, Win-kler, Ivan po L 2; Hum® Ivan VII L 1.70; Žgane Franic L 1.30;,
Meirvfio Filip, Bra.tuS Franc,
Ksiažma Paail, Vidmlar Luka, Fur. m'eto„ Rudlolf Matevž, GroMj:
Ivan, Vojska Franc, Tilaitmik Fr.,
Liklar Blia.ž Ogrič Jiakob, Štabnik Jožef, Vidmar Franc, Jurjevčič Ivan Vilil, Albrecht Ivtam, Nepoznani po L 1; Jereb Marij-et. Logar Leopold, Brus Franc II po L' —.50; Glibat RoaaBijai L —.40;
skupaj L. 40.90 štev. i. Batagelj Franc: Novak Streonipfol L 5: &1taavtS Franc L 5;
Kobal Anitton, Kol^ Franc, Bfiita-geilj lMfl.rt, Vidmar Anrtfcto, Bojc Karli, Jersi Andretj, Poljane Franc \ FerjianHč Ivsh, III, Fu*ar Pieter,
Kosmaič (n©K)®jitv»), Koller Jakob,
Likar Itrniac, I-Badtaik Aug. po L 2; V®liikojniai Valentin, Božlič (nečitljivo), Kobali Franic, Klemenčič Matiijia, Nehiar Franc,
Križič August, Križič Vlancel;
Majnik Anton, Giaura A^iton, Laze ir Anfion, Pei^iirier Štefan, Simonič Stefam, iJapajinie Rami po L 1; Ferjančič L —.50; skupaj1 D. 52.50 Štev. G. Jurjmčič Ivan: Ker-žfšnik Leopold L 5; Puc Fdiamc L 4.30; Jereb Anton, Car Luktti,
Bajt Ivan, Fland^r A., Siimonič Matievž, Jurjevčič Simon po L 2; Ruzložnik Ivan, (nečitljivo) Ive In,
P9j!amc Ivam, Kalan Franc, Koder Leopold, Ozinsk Anlton, Polj an§ek Ivan. Poženel AHojzii,
Traveni Jote. Olfflak Sitle^an, Pivk Ivan, Močnik Franc, Močnik I-van, Ripuzič Financ, Morarec Anton, Gnezda Frianc, Ne.frmonovflni Vončina Tjerapold! Majnik Franc, V(], Rupnik Financ, Jurjančič I\ian po L 1;	skuipa,i	II.	43.30
, Štev. 7. Kokalj Framc: (Nečitt Jjivo) Fram L 5; Družba L 2.80}
Kokalj Anton, Koka lij Jožef, Von-
čina Franc, Lapajne Pavl, Ko- • čina Fitamc, Trainik Polde krojač Pivk Karal, Kogolj Ivan po L 1;-
skupaj, L. 15.80 štev. S. Kavčič Lovro: Vtelikaj-ne Anton L 5; Kavčič Lovro L 3;
Sedlaj Ivan, Vončina Ignac, Von- t činia A., Kavčič eopcild, Lipužič (neeitlljivo), Kosmoč August, Likar Martin, Raven Ivtam po L 2;
Bc-denk Josip, Vončina Karol,
Kosmač I. III, Kosmač Ivan 2,
Poženel Viktor, Koler. Fr., Podobnik LavoslU.v, Moksclj Tonče,
Mihevc Ivan, Jereb Josip, Pože-nral Franjo, Bajt Iven, Beuk Andrej, Bcuk Ivan. Logar Anton,
Ogrič Leopold, Kogej I\"3in, Sedaj Franc, Poženel Fianepo L i;
skupaj L. 43 — NABIRALNA POLA štev. (5. Komunistična sekcija Spodnja Idrija:
Šinkovec Matevž L 10; Brus Ivan, Strel Poter po L 3; Kavčič Marko, V«fear Ivan, Lukan Peter, Burnik lvzt\ Petrovčič Pa-v:l, Ere-l;h Frianc, Lnpa^rie Ga-šrar, Nrtoeno-mjji, Fclc Ivan,
Bizjak Ivan, Kogej Jako. V«to:<r Ivan, Preilcrvec Iv,ara., Simkoveo F-vanc, Čcnr Anion, Geni Ar;|,Jen,
Ca.:',- IvEin, G:WI Jako, Hodnik Ju rij, Skvarili Franc, Chelt Nelji,
Bončina Sluten, La,rajne Jernej,
Jurjaivčič Antoni, Liker Petier,
Kosmsa FraneiSIra, Žakelj! M-?>.
';i:,vž, Poete!:,nik Anton., Š.ne,id-Ma-■'i-vž, Pc.r;;'a.nc Ivam, Žieikelj' F,rane,
Luklem Ari ton, Kumer Franc,
Strpiiilc Jo-:ef, L-ukan Anten, La-pajr.e Ivan, PoltenS^k Ivin, Ton-čič Vikter. Car Ivna, Rovta Pe.
Itt, Bajc Antonija, lamps* Ignacij. Kc"i:-j Ancteej, Boži&tK Fflanc,
F-Olni? PrlTJaž. PolanSek Jotef, Ferjančič Ptrddriiad po 2; Veli-kanii? Andiitoj, skveirSei Igmaeij, Vdikanfe Matovž, TouRič Jako.
Lukan Marko. Carl Nace, Cnrl Ivam, Grošelj Matevž, Felc Josip,
J.ereb Anton, Piedenk Josip, Bončina Igcbcii, Erifen Ivan. Lap-^i-ne Matevž, Breiiiii Franc, Vidmar Terezija, Jereb Marijai, Brus Ignacij'. Hladnik Franc, Pregel Josin, Slafiiaji Miha,el. Pregel Jul-ka, Bo^sVaj Tomaž. Gnezdla Ivam,
Stre*! Mibia^J', Prrltovac Andrei,
S:daj_ Framc, Lapajno Iosasij,
Močnik JoJfef, Skva.rča Vinko, 1.1» paina Franc, Lapajne Filip, Kobal Matevž, Žakelj Dr»minčik, Z-e--lenc Fn-ioc, Balant Jako, Pne-fovec ValjiMto, Zn.kalj Karolina,
Martini Tnattaik, Burnik Marija,
Eefant; Janez po L 1; skupaj L’. 155.— NABIRALNA POLA štev. 37,
Vojš-Mcli:
Hreščak Antoni, Fariolja Franc Hovela P&ndok s Križa po L 5;
Ivam Fiarialjia L. 4; Tavfiar Alojz;
L 3; Za.vad'a.1 Franc, Dugulim Anton, POrc Karl, Pjpiam Kari po 2; Luk.n~.aa Rudolf, Fierfolja Fr.,
Pirc Vido, Pirc Joiof, Miarten A-lojz, Ferfalja Jožef, Pipan, Ludvik, Vlaisaas Luigi, Miha K rži lan po L I;	skupaj	L’.	45.—
Vsega skupaj1 L. 582.50 Prej izkazlamih L. 901.20 in dinarjev 5.—
Skupaj’ L. 1483.70 in dinarjev. 5.—
Bovški razgovori
Miha: Sirečo Bog diaj, Jaka! Ali si Š9 kaj fctv in kaj: podenja©? „	i_-
iukartio aaj \-e^, po stari mavafli. Kaj pa to, dia it« ni btlo itcfllžko časa?
Miha: No sedaj' so j« vnam» spremendado in imiatnio doatd dial'a po polju. Glej, kako vse cveta! Prav vsiako drevo je v cvetj'U. Če ne bodo vaefii kaj ledeni možje, bo sadja, da se bo kar vso lomilo. Jaku: Res, pra.vo ves tuja je hoditi po ledinah in vonjati o mr altu cvetlični duh, Opazil sem pa vtiilco nemarnost naših kmatov in aadjerejcev, ki bi liahko oprostili sadno dmvjle tistih, mehov s črvi, prodmo so tli-Jo razidisjo. To je strašno, po iedini jih je vso polno. Lepo in u-misstno ja, da se občina zavzame za uničienjo boaobih črvov; pa bi se mogla Čudi m črve na siadnem dilavju totere-siiiati.
Miha: Ah, kaj, saj vež, da so maši komunski možjia prevc oblateni z drugimi posli.
Jaka: Seveda, posebno tisti pri posojilnicah, ki se nastajajo na naSe dieiliavstvo, ki j-e volilo za stranko komunistov! Le-.tom nočiejo dati denarja, čeravno so za nje dobri poroki. Andreju Touščerju, nekemu iz Bovca, so v obraz rekli, da mu ne dlajo, ker jie volil z nami. Lepo politiko dtOajo!
Miha: Res, tudi jaz sem pri kimotsko-do-davski stranki, ki pa sa jo pokazala samo pri volitvah. Potem pla naših zastopnikov nisi spravi® ne na protestni shod v Gorico in no v Tolmin. Mlerui so jo vena v na3o stranko omiajala, kor vsak Slovi -lo svoj; dobiček. Tudi jaz sam : poloti 'Domu, da se no diši iz posojil vsem glih. Ker vetrn, /ta1 ga notoeniai no vpraša* ko denar vlaga, ali jo komunist atti wag si ga vedi kdo. — Tudi jiaz čitiaro va^e «Deflo». Prav energično' zastopoite etetev-Bke in kmotske koristi. Še prnaveč povejte vSa®L Ali sa jih jie dosti naročilo? Jaka: Sedaj jih jo nsiročamih šestid:6se)ts kakor vem od tajništva naša sekcijie. Pa nabiranj« ni &e zaključeno. In to bi se moral vsak delavec naročiti n*i «Dalo» in čitaJti ga, počasi in pnemaišiijieno; ne sa interesirati samo za to, kar se pokita-die im pobije! Šo viSje je niaiS oi-iij. Da so zve voč in ne saimo kot v »Edinosti#, kjor so zvo po čefmi jo bob v Trstu. Miha; Res, ona piše samo za tii-sffc gospo-
de liberailco. To so trgovci in kramarji, ki nas s-kubejo! — Kje pa: delaiš ti? Mislim pri Stiavbinski s Trsta, Kali or sem slišal, de4a ta šo najbolj-- Jaz se bom še mialoe premislil. Bom videt mogoče dam itudi jiaz svojo hišo vaši zadrugi.
J akta: Ja pri njej deitelm in sem itudi član iste. To je najv&čjia produktivna delavska zadruga s pribl?ino 5000 člani; pa jo .fla zmir odiprta aa vstop vsakemu delavcu. Tudi je proklleita dolžnosti vsakeu Ea detef.'ca, dai je člcui' iste. Vidiš, jezi me to, ^da pri nas vidijo pogreške samo pri naši finimi! A drugih zadrug ne vidijo, čcira.vno dava,jo I13 Sturjo namesto opek v parcictema. Tu bi morala naša občinska komisija za stavbe protestirati. Nate. zadruga vzamo tudi sa«ne domače detevcla v delo. Če dla-š naši delavski »si-iruipi hišo. se ne bog kesal, kot tisti, ki so farni odstoipiili.
Miha: Bom že videl! Pa saj je občina tch-dar dobra, da je posredovala, da se vzame domačino v delo! Toliko bolj skrbi zlai delavstvo kot projšna.
Jaka: Res, ona aa jo udaila letos pritisku natših. občinskih ma? — komunistov, ki so (itavili ta. pradteg, imtedifeon, ko se lami niso zmenili zato. Bolj energično bi mcniaila naistamti za večino detevstva preiti itvrdkata, ki nočejo vzati domačinov.
Miha: Ža vidim dia nastopate pr? v, tudi jn.z bom ž/.ll drugič z vami. Voščim in žaflira vam uspeha v prid; celokupnemu delavstvu. BM serni prej; pri aocilaMemo-kratih v Nemčiji in sem vidtej kako i-o bilo mečno dKiavatvo v Vcirbandih. Če ctelavci in kmette m bomo držali skup, smo zgubil]i?ai. Stedaijl pa ©nem veferjat. Lahko noč! '	■■■.+—■
Jaka: Lahko noč! Pa bcflj pogosto pridi!
Preživel tira carje
Med incidenti sovjetskega kongresa v Moskvi jo bilo več takih, ki so na človeka naroc®i vtis simbolične slike deJavslce in kinoteke revolucijo. Sarnkaj spadajo govori iz usj naij.paiiprcstejših kanoSov. Že samo cle-jstvo, da so 03 pokazali mat govorniški tribuni, je izzvalo 'tialešno navdu-šemjiei, da so se tiresii oboki in steno velikega opernega gledališča .vsled .aplavza in radostnih vzklikov.
Nikdar ne pozabim prizora, ko je stal na odru stere-c v kožuhu, kime/t-maclstram-kar Čuflkov, ki jie bil izvoljen v prezidij kongresa. £t!iaril.>va postava je upognjona in prodstaVljia tipično stoldtmo ponblaujie ruskega kn^eta, živ znak naših starih o-raliarjiev. resničen pofait liMianstiva’. Curkov govori s pretrgani min tresočim glasom, onemoglim vsled starosti in koščene roke gladu, katera) je nodvommo posegla v njegovo živjUjiemje. In kaj pravi?
«Vidsl sem itlri oarjO im vse ti-i sem preživel: carja osvobodiiteilij-a, carja pomirjevalca in carja vodkarja« (žganj epivca, zadnjciga' niškega carja Nitecitiaja).
Vilnar apj&vaa' ja pozduaivil njogove besede.
Mogoče sa čudite, ker ni v mojih besedah spoStovanjla do carjev, toda kaj naj: •rečem? Za časa vseh treh carjev siem sedeli za pečjo,, todtei zdaj! sem zapusti! zapeček in tukaj slami«
Z impozantno gestb starosti je Cullcov švignil s svojimi majhnimi sivimi očrni po sijajno oprarriljeni dvorani, kii se je bliščailia v alatnini, rdečini in modrini, pogledal ji9 na masto delegiaJItov, po gtlsmah in v stop, ki je ozaljšan z alegoričnimi figurami. Njegov gtas se je še vedno tresal in obotavljal med burjo ovacij.
«Da — prišla je, dia zdaj gradimo novo življenje — vse to je prišlo!«
Košičema rokai lakote je posragffiai v njegov miavdufieni govor in prertrgaia sanje kmeta o «zlati pšonicio, aamračila j's njieigovo zadovoljnost, ki je prišla na njegova stai-ra (leta z novim življenjem v Rusiji. Sta-
rec -iiie prjmaroili baaad. in živo goetiku-
itlra. rttoda on ut pridal kot govornik y Moskvo.
«.. . In tako je prišlo', da zdaj gradimo novo življenje . .. Vse je priš!o.»
Ali čujdte, vi sovnaiilniki Rusije, ki ste položili svoje zadnje nadel na «koščemo roko l'3kotl??»
_ «Pri&lo je. da zdlaj gradimo novo življenja .., Vse to je prišlo!»
A. SERGIJEV.
Iskre
Vsi ljudje so bili hudi, trudni od hudobije, f.iveli so varajoč eden druzegm; pijančevali so. se tepli ir) Šalili eden dtruz-e-ga s teHkimi iaititvami; vsakdo je hotel vladali nad drugim, a nad samim saibo ni mogel vhadenti; ni se vidlslo človeka, ki bi se ne bail nečesa; celo iMjenje je bilo nasičeno s strahom, ki je ločit ljudi.
$
Koren vseh pomanjkljivosti Ijudskcgc iivljenja je — beda. To je jasno. Odtod prihaja mvisit, zloba), grozovitost, odtod izhaja vohltep ira vsem ljudem bistveni strah do Uvljenja, da se boje eden dru. zega.
%
Eni se boje siromašnega tivljmfa, 'drugi se boje, dia ne bi postaSli siromašni.
Kdo lihada 2 tivljenjemi? Gospoda1! Kda je pokmril milo ?!ivai — človeka, kdo ga je pretvoril v nečisto zver? Vi, gospoda. In sed\aj je tvebm vse to, vse Sivi jen j e obrni ti proti vam. Treb/i je odpreti vse ne-čiste vire iivljmja in utopiti vat “o ljudski nečistosti, kamere ste vi ustvarili , . , In bodite vrokleti! Prifal je 6as tudi sa vaSo kazen in pogubo. Proti vam se dvigajo vsi-, katere ste vi pokvariVi — in oni vas boda potlačili. Ste H razumeli?
v
Jaz protestiram proti, nepravičnosti Svoboda ni potrebna poštenim ljudem zato, da bi tlačili eden druzega, ampalc da bi se vsdk mogel obranUi prešernega nasilja našega brezpostavnega iivljenja; Suobodla — boginja vemema. In dovoUj so Sfii? piti rtašo kri! . . , Jaz protestiram! Živela svoboden!
Tako biče v svojih1 (feffihl veJliki ruski pisatelj Maksim Gorki.
PODLISTEK „DELA"
t IVAN CANKAR:
Slovensko ljudstvo in slovenska kultura
Kaj je kultura? Kateri pojem izraža ta beseda, ki je nam vsem takb domača in hkrati tako strašno tuja? Literatura, umetnost, znanost — to je le zu-rt&ntt- lstra§Tle"lC'aoTuriieM narodove kulture, je dokument narodovega du Jevnega in materij alncga Naša slovenskimi
 _____________________.ura, kaifcor j® na da
našnji stopinji, je rezultat vsega našega duševnega in materijalnega ejcla od začetka zavednega narodovega življenja do danes. — Zgodovina narodovo kulturo je zgodovina njegovega političnega, družabnega in gospodarskega Vasvoje.
šo pred nedavnim časom Je bilo sploh nespametno govoriti o slovenski narodni kulturi. Zgodovina slovenskega naroda je zgodovina tlačana, hlapca, ki je služil na vekov veke in ki se je tako korenito navadil služiti, da mu ie prešlo suženjstvo v meso in kri. Stoletja Je služil politično in družabno tistemu gospodarju, ki mu je bil najbližji; stoletja je romal v noči in mraku njegov zasužnjeni duh po cesti, ki vodi v Rim. Prvo veselo znamenje mla dovzklile kulture se je pokazalo v reformacijski dobi. V drugi polovici šestnajstega stoletja sta Primož Trubar in
Juri Dalmatin postavila prvi in veličasten spomenik slovenski kulturi. Omejena in nerazumna je trditev, da ie bilo tisto veliko gibanje samo in edino versko gibanje, da ni toreji pomeni-
lo	za slovenski narod nič drugega, ka-teom malopomemben korak iz ene cerkve v drugo, iz enega duševnega suženjstva v druga V tem kakor v vseh znamenitih kulturnih bojih si je dalo du*ka mogočno, v masi ljudstva dre-majofte hrepenjenje po svojodi. Verski reformatorji so bili buditelji tega Trfe-panjonjtk ao bili njegovi voditelji proti cilju.'V tem boju proti tradiciji Suženjstva so se prvi poslužili orožja li-i terature in so tako napisali prvi dokument kulture slovenske; prvi dokument hrepenjenja po svobodi, po višjem duševnem in telesnem blagostanju. —
In ker so to storili, jih Je doletela u-soda velike večine kulturnih delavcev: jzgnani iz domovine so poginili v temi, njih delo pa je bilo uničeno z ognjem in mačem .... Slovenski narod se je pogreznil v hujše tlačanstvo, upognil je hrbet pod težjim jarmom . . .
Drugo veliko kulturno gibanje so bili kmečki punti(v šestnajstem in sedom najstem stoletiu). Vsaka ped svoboda,
ki si jo pribori ljudstvo, fe korak naprej v kulturi. Tisti obupani, v svojem obupu do blaznosti pognani kmetje, ki so požigali graščine in ki so se upirali cesarski vojsflci s kosami, cepci in vilami, tisti kmetje, ki so obetali valpte in gnali graščake pred plug, niso bili manjši delavci na polju slovenske kulture ,nego Trubar in Dalmatin. — Matija Gubec, fci so ga posadili v Zagrebu na razbeljen tron ter mu dali na glavo razbeljeno krtmo in mu potisnili v rolko razbeljeno žezlo, zasluži v v&ko-men spomin tron od brona na Markovem trgu in krono od zlata. — Trubar in Dalmatin sta zapisala v kinjigo spomenik slavnega svojega dela, puntarski kmetje so ga zapisali v kamenito slovensko zemljo s svojo vročo krvjo...,
Zakaj doletela jih je tista usoda, ki je usoda velike večine kulturnih delavcev: poginili so v sramoti, njih delo pa so pokončali z ognjem in mečem!.... *)
Nobeno delo, ki ga je izvržil človek v prilog svobode, torej v prilog kulture, ne izgine za vekomaj, ne ogenj) ga no more za vekomaj pokončati, ne meči — S krvjo tistih naSih delavcev prvorojencev jo bila pognojena njiva vse naše poznejše kulture. In kadar bo žetev dozorela, kadar bodo kose pripravljene, se bomo spominjali mučenikovi —
Sto let in dalj je ležal na tleh slovon-
‘) Ali naj ta odstavek še ■podčrtam?
—	Op. prired. K,
ski narod, suženj tuMnske gospode. Uživel se je pod suženjstvo kakor konj pod komat. Tako še je vdal in ponižal, da si ni mogel misliti več ne sebe ne svojega soseda brez valpta z bičem v roki. Zelo pravična in resnična je tista lepa Trdinova povest o Petru in Pavlu. (Da bi ta suženjsika slov. zemlja oskrunila podplat svobodnemu človeku!) Vdzramil se je narod! šele pod vplivom sveže sape, ki je dihala s Francoskega, tudi slovenskemu narodu se je zableščalo v očeh, ko je vzplamenela v Parizu luč velike francoske revolucije . . . ,T Vodniki je navdušen pozdravljal ž «u Napoleonovo . . . No, ta prepon dZ‘° bil kakor hipno prebujenje, kr °d Je vek strese in se mu zalesketa; ^ se Llo-Napoleon je šel — in če je bil jo oči . .. tepeno prej z bičem, jo bilo t* o ljudstvo s štkbrpijoni.	„	-peno zdaj
Kal«) se je godilo Slov poleona do Franca Jo-/- ancem od Na-Lončar v svoji brotšv -efa, popisuje dr. nje Slovencev:	.ri: Politična zivlje-
«0bupen je bil	.	„
politični položaj S socialni, kulturni m ni dobi. Domače 1 lovencev v predmarč bili popolnoma; 1 lemstvo so bili izgu-jo bilo odtujeno j ar je bilo plemstva, nemške, laške in irodu in je delalo za slovenskimi žulji nadjarske fcoristi. S slovenstvu. Tudi	5 bogatelo na »kodo
siovensko po du) ^4čanstvo je bilo ne-krvi. Mali trsovi iii in deloma tudi po rih bi se lahko n \i in obrtniki, o kato-ščanov, kadar gri 3klo, ,da ni doma <nio-so bili odvisni od' ido kmetje na polje, tuje gospodo m tujin
uradnikov in so se Jim zato prilagodili v miSljenju in vedenju . . . Kmet ni bil svoboden, temveč podložen svqje-mu graščaku. Trli sta ga tlaka in desetina kakior tudi veliki daviki /, . Tlačanstvo pa je slabo vplivala na moralo slovenskega naroda V- pu ie vzgojilo servilizem, hlapčn -^^^^ prcd
J« umevno, ako se je med u ni uradniki nahajal oskrb-
- . se je bahal: «Ja sem četrta božja ^ba.Va zemljil» —
Ze v drugi polovici teh žalostnih časov je živel in pisal največji slovenski pesnik, Prešeren. V kakšnih političnih in družabnih razmerah je živel, kako ]e živel, izginil in poginil on sam m njegov na Jož ji prijateljski krog, to J®Pr^° in strašno znamenje nove dobe. Prešeren je živel kot proletarec in se jo hotel obesiti, predno ga je rešila smrt; Andrei Smolft, idealen Rele je J*wl harno življenje in Je fclavomo umrl,
^^Življenje^ehanje in smrt teh ljudi Je žsaloigra, ki jo bi Ireba	*»
ki odpira duri nastezaji v preteklost našega naroda iri v njegov prihodnost do naših dni.
siva ni več poznalo tistih, kii so darovali na njegovem oltarju svoje telo in svojo dušo. Začela se je dolga vrsta tra godi j, grozna vrsta, kii ci zaključena do današnjih dni. ( Vsa strma cesta na$e kulture je crošena in pognojena s solzami s krvjo.
Vsi tisti naši veliki in pravični pesniki, umetniki in znanstveniki, ki so s pošteno mislijo in močno voljo zidali dalje in višjo na zgradbi naše kulturo
—	vsi so plačali svoje početje s svojo srečo in s svojim življienjem. V narodu ki so ga ljubili, so bili tulci, v najboljšem slučaju nepoznani, v navadnem slučaju zasmehovani in zaničevani. No z zlatimi, s krvavimi črkami je pisana kinjiga slovenske kulturo.
Zakaj se jo tako godilo in zakaj se je moralo tako goditi — o tem futrit —
vib$s **
11.
Zakaj nikoli poprej kakor v Pre*6r novi dobi so ni tako Jasno odprlo bret-dno med narodom in ljudstvom. Proio-ren Je bil velik pesnik, m ljudstvo ga ni več razumelo; njegove pesmi, iz srca peto, so zvenele-in izzvenele brez odmeva — ljudstva jih ni slikalo. Ui}d;
id1 CenJ’enl poslušalci!
Ka?M>r so mi povedali' nokalori drugače zelo razumni in prekanjeni ljudje, sem govoril včeraj ,na tak način, da mo ljudstvo’til' razumelo. To je narav-noat proHol6tstv6,Ttil le« na meni. Pfišol som da bi svečano protestiral proti temu ’ da ml slov«naki kulturni delavci ne delamo m ljudstvo, da nas ljudstvo no razume — injgleJ1, zdai žo spet protesta In razumelP. To je ros volJtai *a-l*st in bri<U»st; in valtjemit* mi, da s«m se razjolcalj ^ sem tisto slifcl m bral. Z a tort j vtf proeim. cojiJani vf sluSalči: 8* je
ran in u«en nirctoJsk, ki bi mojm M*.
Četrtek 18. maja 1922.
DELO
Predpreteklo nedeljo so se v Tržaški Delavski zbornici sestali delegati Mladinskih sekcij in ženskih skupin Jul, Benečije, da se sporazumejo za nadalj-no delo v smislu sklepov, sprejetih na zadnjem narodnem kongresu v Himu. Predsednikom so bili izvoljeni prof. Mulitsch, Maule in Enenkel. Imenovani sta bili komisiji za averovljenje pooblastil in za pregled računov. S. Pa-scottini je pozdravil kongres v imenu Tržaške Komunistične sekcije.
Prvi predsednik preide takoj na dnevni red in poda besedo deželnemu tajniku Bercetu, kot poročevalcu o delovanju deželnega odbora. Poročevalec začenja z dobo zadnjega deželnega kongresa komun, mlad., v decembru 1921, v kateri se je mlad. gibanje nahajalo v žalostnem stanju, še v posledicah težkih udarcev državne in faši-stovske reakcije. Takrat je redno žive-
lo	le malo sekcij; 90 odstotkov sekcij je moralo v viharju reakcije prenehati s svojim rednim delom. Naštel je ne-številne ovire, katere so morali mladi sodrugi odstraniti v teku štirih mesecev po zadnjem kongresu, da so mogli oživeti stare sekcije in ustanoviti nove. Iz seznama sekcij in ženskih skupin izhaja, da je bilo v zadnjem času ustanovljenih oiktrog 25 Mladinskih sekcij Tem treba prišteiti Se ženske skupine in nekaj deških skupin.
O odnošajih s stranko pravi poročevalec, da bi morali biti veliko boljši. Poudarja važnost, katero ima za komunistično gibanje organizacija slovenske delavske mladine Jul. Benečije, ki v vedno večjem številu prihaja pod naše zastave.
Med odobravanjem celega klongresa zaključi s. Berce svoje poročila s sledečimi besedami:
«Mladi delavci Jul. Ben. italijanske in slovenske naflodmosti so vsi s Komunistično internacionalo. Vzgladi discipline in bojevitosti, katere so dali julijski mladi komunisti so neskončni in stojijo v eni vrsti z onimi, ki so jih dali mladi komunisti Italije in ce lega sveta. Borba proti nacionalizmu je tu najhujša. Vsled te vstrajne borbe, je duh' internacionalnosti v mladih delavcih obeh plemen tembolj ukore-njen. Mladi julijski delavci so se ne glede na narodnost, ne glede na meje oklenili rdeče zastave Internacionale komunistične mladine za triumf mednarodnega proletariata!«
Pcrtot je nato podal klratko slovenska poročilo.
Pri diskusiji pouefri s. Vidali, da je v zadnjih mesecih izvršeno delo res veliko.
Čita se nato upravno poročilo, Katerega je sestavil s. Eva. Mladinske sekcije, zlasti slovenska in hrvatske, ki so najmlaiSe, morajo posvetiti več pažnje upravi svoje organizacije. Na pisma in vprašanja deželnega cdbora morajo od govarjati brez odlašanja in z večjo natančnostjo kakor dosedaj. (Pri pisanju zapisnikov in vodstvu blagajniške knjige se mladi delavci u&ijo uprav-ne*a dela in ?e taki* pripravljajo na upravljanje večje organizacije pred proletarsko revolucijo in na vodstvo državnih usttanev in obratov po proletarski rovoluciji).
S.	Biondi predlaga, da postopa no-
vi	deželni odbor najstrožje proti o-nim sekcijam, ki bi ne vršile svoje materielne dolžnosti napram zvezi.
O nalogah komunistične mladine (kakor smo poročali že v «Delu»: teze rimskega kongresa!) je govoril Berce, po pooblastilu osrednjega odbora.
O ekonomski borbi komunistične mladine govori Buscemi:
Vprašanje ekonomske borbe delavske mladine je bilo postavljeno na dnevni red II. kongresa Internaciona-le ikloiTiunisticne mladine kot ena naj-glavnejših nalog komunistične mladine. Ni se govorilo o tem prej, ker je delovanje mladih komunistov bilo izčrpano po trajnem ostrem boju proti cialnodemakratičnemu oportunizmu. Sedaj, ko je treba napraviti vse potrebno, da sklepi zadnjega mednarodnega in narodnega klongresa ne ostanejo Samo na papirju, moramo temeljito spoznavati razmere, v katerih živijo julijski mladi proletarci in v tej točki zavzeti .boono stališče. Vprašanje ekonomske borbe zavzema danes ogromno važnost; z reševanjem tega vprašanja dosežemo mi dva namena. Prvič oprostimo sindikate socialnodemokrl-tičnega vpliva z živo revolucionarno Silo novih vrst delavske mladine; drugič pridobimo naši mladinski zvezi simpatije in podporo mladih delavcev sploh. Na ta način sledimo mi pozivu internacionale, ki se glasi: Prodirati med mase.
Poročevalec govori o izkoriščanju mladih delavcev v velikih iu malih podjetjih, tvoirnicah, rudnikih, delavnicah. To izkoriščanje škoduje tudi
odraslim delavcem. Da se takoj začne s praktičnim izvrševanjem kongresnih sklepov, treba je najprej' ustanoviti Studijske odbore, pod nadzorstvom iz-vTšievalnih odborov Mladinskih sekcij in onih Komunističnih sindikalnih skupin. Ti odbori proučujejo položaj mladih delavcev (vajencev!) in kmečkih dninarjev v posameznih krajih in išliejo najprip-ravnejSto obliko bojnih sredstev v svrho obvarovanja mlad. delavcev pred izkoriščanjem in za dosego vseh pravic mladoletnih delavcev.
O propagandi med mladimi kmeti govori Bavagnan, ki konstatira takoj v začetku svojega poročila, kako so marajo komunisti razlikovati v svojem postopanju napram kmetom od socialistov. Medtem ko je stara Italijanska socialistična stranka s svojim šumnim in lahkomiseljnim maksima-lizmom privlekla nase kme9ke mase, uporabljajoč potem njih število za svoje — volitvene namene, stepa Komunistična stranka med srednje in male kmete, kaj žari e in kmečke dninarje s parolo, da kapitalizem izko-rišiSuje (posredno ali neposredno) tudi kmečke množice. Kapitalizem pa se more odpraviti ie z uspešno proletarsko revolucijo.
O	propagandi med dijaki poroča Enenkel. Opisuje delovanje nanovo u-stanovJijene Komunistične dijaške skupine, ki šteje že znatno število članov. Skupina priredi skoraj vsak teden kako predavanje ali diskusijo, katerih se smejo udeleževati vsi dijaki (brez razlito političnega naziranja). Poziva sodruge študente na deželi, da osnujejo podskupine, kii smejo obstojati tudi samo iz 3—5 članov ter da po tom teh ali (kjer to ni moga?e) posa mezno pristopijo osrednji Komunistič ni dijaSki skupini v Trstu. v O ženskem gibanju (propagandi med ženami proletarkami) govori sa. Bosca-rol. Žensko gibanje v naši pokrajini se je v glavnem začelo razvijati po fa-šistovdki reakciji. Cita nato svoje teze, v katerih predpostavlja, da se mora kot podlago za propagando med ženami proletarkami vzeti gospodarske pogoje, v katerih le-te živijo. Žene sindikatih marajo vršiti enaiko delo kakor Komunistične sindikalne skupi ne. Treba je iti med maso; med maso pa se ne gre, ako se ji stavi takoj pred Oči vprašanje proletarsko diktature in meščanske demokracije, ampak treba ji je govoriti o gospodarskih pridobitvah, naj si imajb t-e-le tudi zgalji vsakdanji in predhodni značaj.
Bcrce sporoča delegatom in delega-tirajam, da se bo v kratkem vršil kongres vseh Komunističnih ženskih skupin. Na tem kongresu se ustanovi tudi nekaka zveza med že obstoječimi skupinami. {Opozarjamo že sedaj' Mlad. sekcije na ta kongres. Kjer mogoče naj se ustanovi že sedaj žensko skupino. Na tem kongresu morajo biti zastopane tudi slovenske žene proletarke.)
O	organizaciji proletarske dece (o propagandi med njo) poroča Jaksctich, ki prikazuje delo, izvršen1« v Trstu. Tu obstoja skupina proletarske dece, ki šteje nekaj stotin dečkov, deklic in o-trok. Z organizacijo proletarske dece se bo prešla v kratkem tudi na deželo, kijer tudi obstoja žo kaka mlada skupina.
Po teh poročilih se izvoli novi deželni izvrševalni odbor.
Vsled kasne ure in feer sa morali
delegati iz Goriškega in Istre oditi, je bilo nemogoče govoriti še o vprašanju propagande potom športa (Mladinske sekcije dobijlo o tem še potrebna pojasnila).
Kongres je tako zaključil svoje delo. Dolžnost sekcijskih delegatov jo, da poročajo o njegovih sklepih članom, da preidemo tako z razumevanjem in odločnostjo na praktično delo.
drugega nad kraljevati. To rodi la ostudno sovraštvo med njimi. Prišedši do te-gia piiapnifiainjla, zdiato sa mi je da ssm zagretimi pirjivo luč. Božlamska miaal me je navdala, dela.1li za svobodo oedega človeštva, pmm&giati grdo sebičnost, ki gloda msb vse.
Spoznal sam svoje Človeško dosfiojian-stvo, akt)?ne@a na izpodrine nobena siia..
Spoznia.l sem idejo sveito, kakor sveto je doslijjia.nstvo človečanska samsga v katerem tičita resnica in pralvica, kateri nlsUa še prišli (Sa valjlave Bili priti morata edinole potom enega klevia in omaga pa-stvria.
Mladi komunist.
m©I@ id&ie
Štiri naj s tiMms mu dečku mi je rojila pa glavi misel, dia ima čllovek v sebi nagon za nečem stremeli, se aa naki&j žrtvovali. Pričel arioi ta skromno škMduiati. Kakor sami slišaj iin kakor sa mi je zd-elo moglo bi bitti to: EietaM za ljudi, ki govo-113 moji jeizik zlai llakaimiemioviami nairod, da ee ila-lo bxwj kot mogofe kuituirno in gospodarsko -razvij«. — Kaj hitino s.nm napredoval in z vso diušo pri&fl misliti in delsitji na tto. Kakor je napobitno, da oe Slovak v gotiovili letih hitrejše razvija, tako sem se tudi jaz. In porodilo se mi je več misli, radi katerih »san bil v dvomu, Sanjtefl sam nekako tlako Ja: čiamu vem-diair žrtfcftovatti so samo za. svoj narodi? Ali nismo vsi J,j audije enaki, ali nam ni dala ruamva, vsem enake ptiatvioa uSivaitli ta svat. In ko bi se nekdaj' ušflanovifii j'3zik, lci bi valjal po vsem svetu in bi se ga ljudje hitiro oprijeli, kaj bi cBflailo Še od tistih razflik, ki točijo nemod edi narod«. Narodno čustvo bi »e nai tla. m>Mn razpršilo v praDsn nič, Da so narodi med sabo koljejo je k/nivo ravno to, ker v arak z>3*-se dieta in hdfo dinuigegai podjarmiti, eden
LOJZE MLINAR:	.^ .
Mal kr^lj Matjaž
Trudni rudarji so sedli k oddihu in 'položili so krampe iz rok.
Sključeni, stari od silnih naporov sedli so tjakaj pod Srni obok.
Prvi med njimi je glavo podprl, tiho pomislil, na glas je dejal:
«Težko trpljenje in teHci so clnovi, a ta naš boj ne bo nikdar končal.
Sužnji rodimo se ,sužnji umremo suženj sem jaz in suženj je sin.
Pa če trpiš, pa če se upiraš, kakor si rojen, ostaneš trpin».
'<v
Drugi se dvignil je in spregovoril: «Kaj pa, o bratje, naš kralj Matjaži Saj ne bo dremal na velce pod goro. Kadar zbudi se, rešitelj bo naša.
Tiho je bilo trenotek med njimi —
Pa spregovoril je tretji rudar:
«Silno, krvavo je naše trpljenje,
Krut je nad nami usode udar.
Toda, zakaj naj obupamo, bratje, če tista misel živi še v nas vseh: da nam zaman je iskati Pravico, če je ne iščemo v svojih pesteh.
I .
Kaj bi čakali na kralja Matjaža?
Kaj bi se vdajali volji Boga?
Če nam je sojeno■ izprazniti kupo, dajmo, sami jo izpraznimo do dna/
Ce nam je sojeno večno prokletstvo, bolje za nas je, da pademo v smrt. Toda, čemu nam besede o smrti?
En zamahljaj in naš jarem bo strt.»
Tiho sedeli so mračni rudarji, v dušah jim vstala, je krepka zavest: še je Svoboda in še je Pravica, pot, ki k njim vodi, pa krepka je pest.
Socializem in krščanstvo
Ne smei se zamenjavati krščanstva z današnjimi cerkvami, pa naj bodo ta že katoliške,' protestantske, pravoslavne ali pa «narodne». Današnje cerkve so reakcionarne in udinjane mogotcem tega sveta. Pravi Kristov nauk, nauk ljubezni in miru, nima nič skupnega s temi cerkvami, ki blagoslavljajo morilno orodje, in vsem vam je znano, kako so netili sovraštvo med vojsko po vseh cerkvah.
Kristov nastop je bil eden največjih dogodkov v zgodovini človeštva. Prvič je učil, da so vsi ljudje otroci enega o-eta, vsi enako vredni. In posebno je ljubil reveže. «Kar boste storili za naj-skromnej&ega mojih bratov: to ste sto*-rili meni1)).
Krist je bil prvi, ki je vlil nove upe v srca zatiranih in ponižanih. «Lažje pride kamela skozi šivanikino uho, kakor pa bogatin v božije kraljestvo«. — Krist je zapodil kupce in trgovce iz templja. «Ni mogoče Bogu služiti in obenem denarju«. On pravi: «Kdor ima dive suknji, naj da eno tistemu, ki nima nobene!«
Prve kristjanske občine so bile komunistične (t. j. posamezniki niso ime-
li	osebne lastnine, ampak vse je bilo skupno vsem). Apostplska zgodovina pravi o Jeruzalemski občini: «noben ni rekel o svojih posestvih, da so njegova, ker vse jim je bilo skupno. Tudi ni bilo nobenega reveža med njimi; ker ti, ki so imeli hiše in njive, so jih prodali in skupiček so položili aposteljem pred noge in razdelilo se je vsakemu toliko, kolikor je rabil«.
Tudi pisma aposteljev pišejo v ttm smislu: «Dirago ste odkupljeni ne bodite hlapci ljudi«. »Kdor ne dela, nuj ne je». Ta stavek je danes tudi v vstavi proletarske ruske dnžave. Sveti Pavel piše dalje: «Jokajte, bogatina, nad gorjem, ki bo prišlo Hz ^is. Vaše boga-! stvo bo izginilo in molji bodo požrli vaša oblačila. Vaše zlato in srebro bo vzela rja. Ostanek! bo pričal proti vam in izjedel bo vaše meso kakor pgenj. Glejte, plačilo, ki ste ga odtrgali delavcem, ki so poželi vaša polja, kriči na glas in kričanja žen j cev je prišlo do u-šes Gospoda vojsldnih trum.«'
Povsodi so bili sužnji, reveži, zatirani prvi, ki so so oprijeli nove vere.
O	tem pričajo jasno prvi cerkveni očetje. Sveti Klemen iz Aleksandrije: »Vem Bog nam je dal pravico na užiteks ali le do meje potrebnosti, in po njegovi volji
mora biti užitek skupen. Ni prav, da sedi eden v izobilju, medtem ko jih mnogo strada«. Sv. Giprijan: «Vse, kar je Božje, je nam, ki smo si to prilastili, dano v skupno uporabo in nikomur ni dostop k Njegovim dobrotam zabra-njen, da bi cel človeški rod užival v enaki meri božjo dobrota in darežlji-vost«. Sveti Bazilij Veliki: «. . . tabo so ustvarjeni tudi bogatine!; oni vzamejo to, kar je skupno, v naprej v svojo last in si prilaščajo to, kar so to dobili po-' prej, kot svojo lastnina«. Rufin: «Zemlja je dana vsem ljudem v skupno lasi; nihče naj) ne imenuje pa svoje to, kar je šiloma pridobil čez svojo potreba iz tega, kar mora biti skupno«. Sveti Ambrozij: «Dq katerih mej gre vaša brezvestna poželjmost, bogatinci? Hočete sami stanovati na zemlji? Zakaj za-vrgujete sobrate v naravi? in si prisvajate posestvo narave? Zemlja je skupna last vseh, revežev in bogatincev«. Sveti Krizostom: «Bog ni v začetku e-nega ustvaril bogatega, drugega revnega in ni delal izjem s tem, da je pokazal enemu pot do zlatih zakladov, drugemu pa branil, da jih najde; ampak vsem je prepustil v last isto zemljo .. . Ali mar ni zemlja in vse, kar je v njej, last božja? Ce spada torej naša posest Bogu, spada toreji tudi našim sobratom v Bogu. Kar je last Boga Gospoda, je vse skupna last naai.vseh«. Nadškof Antonin v Florenci smatra, da je dovolj kratka delovna doba za zaslužek potrebnega. Sveti Tomaž Akvinskj zahteva odpravo privatne lastnine. Ni grah, če bi si kdo v sili prilastil tujo stvar.
Toda čimbolj je v cerkvah pojemalo pravo krščanstvo, čimbolj so se cerkev in njeni služabniki borili za posvetno moč in bogastvo, je zginjalo iz njenih naukov socialistično prepričanje. Bili so vedno le posamezniki, ki so mu ostali zvesti. In moderen socializem uči isto kakor prvi kristjani. In zato sfno mi pravi nasledniki in učenci Kristovi, ne pa tisti, ki so njegov nauk pokva-rili.in predelali tako, kakor je bilo ljuba mogotcem' tega sveta.
KATI LINA.
Gtai nisi Ira in Mm
»Socialna misel«, revija katero urejata A. Gosar in F. Terseglav v Ljubljani prinaša v svojem pregledu pod naslovom «Marxizem in ver as za njo najznačilnejše misli iz prispevkov k tej naši diskusiji.
»Socialna misel« citira in komentira:
V: Verski problem in komunizem (»Delo«, Trst, 19. jan. 1922; posebno pomemben je stavek: ((Materializem je postal filozofija meščanstva, proti kateri se mara proletariat boriti«). •
A. Špacapan: Odmevi naukov Marxa in Krista («Delo», 12. jan. 1922. Pisec se označuje za resničnega katoličana, ki veruje v vse dogme jkatoliške cerkve je pa obenem pristaš komunizma. Podčrtujemo stavek: «Aik)o bi bil materializem res podlaga ali svoj stvo komunizma, zakaj pa niso vsi oni, ki so materialističnega svetovnega naziranja, v komunistični stranki? Pa kaj to, da niso v komunistični stramki vsi materialisti, oni tvorijo celo večino in jedro vse bur/.oazije, so jedro izkoriščevalca kapitalizma. Ako pa je na katerem iz med njih kaj verskega, je to sama na vlaka, pesek v oči, ker v resnici nimajo nikake žive vere, naj se že prišteva jo katoličanom ali mohamedanam, judom ali poganom«.) — Ruski: «Vera in sodobni (komunizem («Delo», 2. fe bruarja 1922; ne prinaša nobenih novih vpogledcrv in se giblje, v toku starih materialistično-marxističnih gesel) — I. B.: Komunizem in vera («Delo», 9. marca 1922. — Pisatelj sodi, da na-spratstvo med krščanstvom in komunizmom ni bistvenega, ampak akci-dentalnega značaja. Če se cerkev ne veže z reakcionarnim družabnim redom in če se na drugi strani komunizem ne veže z materialistični dogmatiko, ta nasprotje odpade.)
Objavljamo to, da sporočimo našim sotrudnikom, kflko mislijo o njih slovenski krščanskPmancisti.
Glasuvi Is dežele
Idrija
PROSLAVA PRVEGA MAJA.
Idrijski proletariat je praznoval letošnji prvi maj sknro tako 'kakor pred časom vojne. Na predvečer se je vršil v rudniSkem gledališču slavnostni večer s prosto vstopnino. Nastopila sta mešan in moški zbor, katera sta zapela več krasnih proletarskih in umetnih pesmi. Med odmori je svirnla delavska godba. Ob koncu se je pokazala živa slika. V sredini delavec s proletarsko zastavo, na levi boginja z bakljo, v pod nožju pa dva otroka, katera sta ponujala boginji šopek cvetlic in venec. Na desni in pod zastavo pa so stali delavci vseh strak. S pomočjo bengalične luči so se barve spreminjale. Proletarska mladina je tu .dokazala, da je zmožna veliko narediti, dasiravno ni bilo med njo niti enega talCozvanega inteligenta.
V	jutro nas je vzbudila delavska godba, ki J« svjrala budnico. Bo 7.30 je dospelo skoro do zadnjega moža delav stvo iz Sp. Idrije in sicer na trg, kjer je bila zbrana velika množica idrijskega proletariata. Ko je odsvirala godba je zapel moški zbor «Delavski pozdrava Nato se je začel pomikati sprevod z zastavami in godba na čelu. Sprevoda o-koli mesta sa je udeležila vse zavedno delavstvo brez razlike spola. Pa obhodu je bil javni shod pri «Barbare». Tu se je videla prava slika. Izmozgana delavstva je stalo mirno na velikem prostoru, voditeljev naroda, takozvanih in-teligentav ni bila vmes. Kaj njim mar delavstvo? Oni se bore za »narodnost#.
Shod je otvoril sodrug Ivan Kraina v imenu Komunistične stranke. Referat je imel sodrug Vidmar. Govoraik je orisal v kratkih in jasnih potezah pomen proslave prvega maja in splošni današnji položaj proletariata. Spomnil se je ruskega naroda, ki bije gigantski boj za svobodo. Vsi napori bur&oazije uničiti komunistična državo so se razbili ob jekleni vstrajnosti ruskih komunistov, kateri se bore še danes za svobodo svetovnega proletariata. Ker ni uspelo kapitalistom uničiti Sov. Rusije so io poklicali v Genovo, da se ž njb pomirijo. Spomnil se je tudi vseh žrtev, ki so padle v borbi za komunizem. Opozarjal je delavstvo, da mora biti združeno organizirano proti organizirani buržoaziji, ker le v slogi je mo5.
Po končanem shodu se je delavstvo mimo razšlo ter se popoldan zbralo k veselici v rudniSkem gledališču.
zvesti hlapci 'kapitalizma gnali na ital. bojišiče, kjer je bil ranjen. Ko se je ob prevratu vrnil domov je začel bolehat na pljučah, nekoliko radi ran zadobljenih v svetovni vojni, nekoliko radi pomanjkanja, H danes upropašča cvet proletarske mladine in tira v prezgoden grob toliko mladih življenj. Pogreb mu je bil nepričakovano sijajen in ob tej1 priliki so zahvaljujemo vsem, kateri so sočustvovali z nami, V prvi vrsti se pa moramo zahvaliti fantom in dekletom tukajšnjega društva za vence in cvetlice in zato ker so ga spremili na njivo smrti, šs enkrat hvala vsem skupaj! — On pa naj mirno spi.
Žalujoči ostali.
Črni vrh saad Idrijo
Dne 3. maja nam je ugrabila kruta smrt našega mileiga brata Matevia Ila-be-ta v mladeniški dobi, 23 let starega. Bil je žrtev svetovne vojne. Ko je bil star 19 let so ga avstrijski rablji,
Marezige
«Čuvariii reda« sa se zopet enkrat izkazali, kakio imenitno znajo vcepiti« tukajšnjemu prebivalstvu ^ljubezen da domovine« — posebno pa onemu delu prebivalstva, ki se prav pošteno požvižga na vse domovine!
Naši zavedni fantje so na prvega majni-ka, — kakor običajno — napravili sprehod v bližnjo vas. Na tem sprehodu jih j‘e spremljala godbena lupina.
Samo po sebi umevna, da to ni ugajalo tukajšnjim karabinjerjem, ki so ta sprehod smatrali za ((demonstrativen«.
Da se maščujejo, so iznašli nekaj, kar se menda niti pri Culukafrih ne dogaja. Na 4. t. m. je imela omenjena skupina godbene vaje, ki so se zavlekle malo čez 11. uro. Pridrveli so v prostore karabinjerji in, mesta da bi postopali v tem slučaju taka -kakor predpisujejo zakoni, to je, da bi jih radi navadnega prestopka klicali na odgovornost, — sa mladeničem toratkoma-lo odvzeli godala in jih odnesli v vojašnico!
To je nov način »prepričevalnega dela«, ki ga vršijo ti kulturonosci!
Tolmin
ORGANIZACIJA VOJNIH INVAL1~ DOV.
Ker se je dbpisnik iz povca že dva-ktrat oglasil v «Delu» in pozval vojne invalide, vdove in sirote fe ustanovitvi te organizacije, javlja podpisana vodstvo, da je ta za Tolminsko že ustanovljena in da deluje že preko enega leta. Izposlovalo je že mnoga ugodnosti svojim Slanom tolminskega političnega ekraja.
Toliko na znanje dopisniku iz Bovca, kateremu staji podpisano na razpolago za nadaljne informacije.
Narodno udru*enje pohabljencev in vojnih invalidov Sekcija Tolmin Vodstvo.
Sv. Anton pri Kopru
Drago nam «Delo!». Tudi pri nas
smo proslavili prvi majnik. Pa vsi nismo mogli zbog zaostalega dela na polju. Pa večini smo storili to v srcih in dajali dušika svoji zvestobi do komunistične stranke, ki nas vodi do bo-ljih in srečnejših dni.
Tudi na tebe, oj dragi naš list smo se spomnili. Zbrali smo L 20 za tvoj Tajni sklad. — Tem potom predlagam, da bi. se še večkrat spomnili na glasilo trpeCega in usužnjenega delovnega naroda.
Živel rdeči sv Anton! Živela svetov« na revolucija! Živel komunizem!
Rdeči vaščani.
Brda
Če pogledamo par let nazaji: Kakšna so bila naša Brda? Sam cvetači vinograd in sadni vrt. Sedaj vidimo le žalostne sledi svetovne vodne.
V	Času vojne je pohajala buržoazija v gledališča in kavarne in se zabavala, medtem, ko so delavci in kmetje v strelskih jarkih in kavernah trpeli lakoti, žeje in mraza. V Brdih se to ponavlja Na eni strani se gospodje vozijo v avtomobilih in s kto&ijami na razne zabave, ubogi kmetje-koloni pa trpijo v svojih bornih kačah in na polju vsega pomanjkanja.
Kmetje-koloni! Sužnji! Vstanite in odprite svoje oči Poglejte, kako neustrašno se bori delavec v mestni tovarni in delavnici Tako borimo se tudi mi rama ob rami z delavci, v enotni fronti, da dosežemo cilji svobode in e-nakopravnosti.
Videl sem v Drnovku ubogo ženico, kaka je s krampom čistila kamenje z njive V času vojne so prinesli na njiva kamenje zato, da zgradijo barake za morilno orožje in municijo. A sedaj mora to kamenje z njive čistiti sama ženica, ker so ji moža-gospodarja ubi-
li	v vojni. Gg. veleposestniki pa si za ta ka dela najmejo delavce in denar od vojne odškodnina vporabijo še lahko za razne požrtije.
Koliko časa bo trajala ta krivica v Brdih! Ali bo treba tudi tu zagrabiti za vile, sekire in kose? Vse zdi,, da se bo tako tudi zgodilo.
Oko komunista n Brdih,
Škrbina
Pred dvemi leti je obstojala tu podružnica Ljudskega odra. Podružnica je pričela že uspevati, ko je morala pod pritiskom domačih narodnjaških razgrajačev zaustaviti svoje delovanje. Potem smo ostali zavedni delavci in kmetje te občine brez zavetišča.
Poživljam vse bivše člane in članice podružnice L. O., da se zberejo zopet skupaj, da ustanovimo nanovo ta prepotrebno društvo.
Vsak delavec in kmet mora vedeti, kako se godi tam, kjer vladajo pravi narodnjaki. Tam se zavedine delavce o-be§a in še to v tujem jeziku. — ZraW na kamnitem Krasu se mora a&istiti narodnjaštva. Zavladat mara duh inter nacionalnosti. Delavci in kmetje celega sveta smo si bratje in sestre.
Živel komunizem, ideja mednartK^ nega proletariata.
  Delavec A. L.
Nabrežina
Dramatični odseki Javne ljudska knjižnice uprizori v nedeljo dne 28. maja t. 1. ob 5 uri popoldne na dvorišču kavarne v Nabrežini, burko v f/i-rih dejanjih (Vražlja misel). Burka nudi mnogo užitkov in zabave.
* Kaj je gospodarstvo?
Vsak človek čuti neke potrebe (hrana, obleka, kurjava itd.) in hoče tem potrebam zadostiti. Zadoščenje teh potreb pa zavisi od zunanje narave. Da pa tem svojim potrebam zadosti, mora smotreno delati in to delovanje poe-dinca se imenuje gospodarstvo.
Zunanja narava sestoji iz dobrin, od katerih nekatere same brez smotrene-ga dela (zrak, voda itd.) zadostijo člo-, veškira potrebam, druge dobrine jo • treba pridelati in obdelati (hrana, obleka), da postanejo porabne. Prve dobrine imenujemo proste dobrine in druge pa gospodarske, ker jih moramo žele z delom prigospodariti.
Proste dobrine so neobhodno potrebne; nimajo pa nobene vrednosti, ker jih imamo v izobilju, medtem ko imajo gospodarske dobrine svojo vrednost, ker se mora za njihovo pridobitev porabiti trud in čas
Dobrine se dalje razdele na kom-sumtivne dobrine (hrana, obleka itd.) to so tiste dpbrine, katere se pri zadoščenju človeških potreb uničijo in produktivne dobrine, ki služijo, da dobrine producirajo in se pri tem ne uničijo, temveč le obrabijo.
Vse dobrine pa, ki spadajo pod človekovo oblast, s katerimi lahko prosto razpolaga, se imenujejo premoženje.
sed ne razumel, naj se oglasi in blagohotno mu bom razložil, kar bo treba.
In ker je ravno prilika tako lepa, naj omenim še neko čisto posebna kurijoz-na stvar, ki me jte doletela v Trstu. Neki narodnjak je govoril in pisal, da jaz ne razumem trža^kih razmerhrtfa Tržačani rie razumela kranjskih — da bi bilo poteffi«em''boTje; če^ bi jaz ostal v Ljubljani (Ljubljančani bi spet rekli, da naj ostanem na Dunaju) — kar se
{>ravi po domače: kakšen hudič pa te e klical sem, pojdi ,odkoder si prišel. *— V enem oziru je imel tisti narodnjak prav, da ne poznam tržaških razmer. Nisem namreč vedel doslej, da so tržaški narodnjaki vrgli Zedinjeno Slovenijo v morje adrijansko m da imamo zdaj spet sedem slovenskih provin-
eil. Jaz ponižni slovenski pisatelj in vse
slavonski socialist sem si mislil, da sem povsod doma, kamor postavim svojo nogo v slovenski domovini Zdai vidim, da so narodnjaki ukrenili drutra-če in jemljem to stvar na znanje. Kar bc pa nas socialnih demokratov tiče izjavljam, da ostanemo vseslovenski kakor smo bili m da se držimo trdno svoje narodne avtonomije, ki ne bo obsegala samo tržaško okolico, temveč vso Slovenijo od Adrije do Drave!
Sinoči sem govoril oi narodu in o IJud stvu, o strašni usodi naše duševne kulture in o bedi naših kulturnih delav->ev. Dovolite, da nadaljujem o tej ža-lostni stvari!
* ♦ *
Ni dolgo tega, da sem videl dolavce,
ki niso ne strokovno, ne politično organizirani. Sedeli so v gostih gručah, ženske in moški, v umazani, zatohli klrčmi; pred vsakim parom steklenica žganja. Nikoli še nisem videl tako izpitih, upali h, obrazov — izpitih in upa-lih od težkega dela, od slabega življenja in od žgaria. Peli so narodne pesmi — hripavo kričanje brez melodije in brez besed . . Ko sem jih gledal in poslušal, mi je bilo slabo — slabo ne od zatohlega vzuuha, ki je puhtel iz krčme kakor iz apneni"/ .Jtudi ne od alkoholnega smradu — te '.več slabo od srama in srda.
V	srdu in sramu sem ponli. Vl- kaj niso celo ti ljudje, neizobraženi, neorganizirani, ki jih je dostojni kulturni narod z zaničevanjem zavrgel in ki jih imenuje poživinjene — kaj niso celo ti ljudje kulturni delavci? Kaj ne sloni vsa kultura na njih izmučenih plečih, kakor je slonela nekoč grška kultura na plečih helotov, rimska kultura na plečih vsenarodnih sužnjev? Kaj ni delo teh ?aničevanih, nepoznanih tisti
temelj, na katerem zidamo svoje kulture babilonski stolp, ki se skoro cloti-ka že oblakov? . . . Oblakov se dotika babilonski stolp naše kulture in tisti, ki ga nosijo na svojih trudnih plečih, ga ne vidijo, ker so njih motne oči uprte v tla! . . 4
Se sem slišal njih divje, nerazločeno kričanje in sem povesil glavo in sem »el osramočen po svoji poti . . .
Par dni pozneje sem prišel v prijazno ljubljansko rodbino in pogostili so
me s čajem. Stanovanje je bilo urejeno po nenavadnem, čisto umetniškem oku su. Tam sem videl pohištvo, zbrano in izbrano s skrbno, čuteGo roko in zrelimi olmi, taka da so se starodavne dragocenosti: umetelna rezljanje kranji&ke skrinje, omare, stari stoli, majolike iz različnih časov in krajev, pozlačeni pasovi in zlatom vezane avbe stare slaven ske noše — da so se vse te stvari prijetno in naravno družile z izdelki nove obrtne umetnosti.
Prijetna je bila izba in še prijetnejši so bili ljudje v tej! izbi. Na malih obrazih, v veselo smejočih se očeh, v lahkih kretnjah — samo živo življenje! Niči preteklosti, nič spominov, ne obžalovanja, ne strahu; vedri pogled veselo :uprt v veselo prihodnost!
Govoril sem z njimi; že njih čisti glas jn razodeval duševna in srčno inteligenco. 'I/ar je lepega rodila naša kultura, jim je ij-Jp znano in drago, jim je prešlo v um in srce. Z lahkoto in brezskrbnostjo otroka so potrgali zlate sadove, ki jih je obrnilo drevo naše kulture, to drevo, ki ja yzraslo is zemlje, pognojene s trudom in trupli naših kul turnih delavcev . . .
Ko sem stopil na c sto, sem se spomnil na tiste pijane,'4,-ipite in izmučene ljudi ... Bog vedi, če ni bilo naključje tako hudobno, da je baš kulturno delo tistih pri živem teletu mrtvih, zakopanih ljudi naDravilo tako čudno pot, da se je spremenilo ne. poslednjem svojem koncu v prijazen smehljaj lepe, ne dolžne Melite ..,
In spomnil sem se na mladoletne,
prezgodaj ostarele, v prašne cunje oblečene, trudne delavke — ki se rode in delajo in se zgrudijo v prezgodnji grob
—	ki so živele in niso videle življenja. Bog vedi, H ni hotelo hudobno naključje, da je delo in življenje one izmed tistih kulturnih delavk napravilo tako čudno pot, da se je na svojem poslednjem cilju spremenilo v svetal pogled črnooke nedolžne Anke ..,
*	* *
Kultura je šla, kakor ne more biti drugače, v svojem razvoju vzporedno s političnim in socialnim razvojem. V po litičnem in državnem življenju se je uveljavila moč meščanstva, v socialne mživljenju je zavladal kapitalizem neomejeno. In vsa kultura, kolikor se pojavlja v svojih zunanjih znamenjih, je postala meščanska in kapitalistična, ali bolje rečeno, je stopila v službo meščanstva in kapitalizma. Velika masa ljudstva je bila s svojim delom producent kulture, ne pa njen konsumeni Kitajski kul i ji kopljejo v Transwaalu diamante, nosijo pa jih dame v New Yarku; delavke v Belgiji izdelujejo dra gocene in umetne čipke, nosijo pa jih demimondke v Parizu . . . Dragotin Kette je dopolnil Prešerna in je pisal nesmrtne verze; on je umrl mladoleten v velikem uboštvu, dragocenosti njegovih verzov pa ljudstvo ne pozna, pola-*' stil se jih je tisti mali del meščanske mladine, ki je umetnosti željan ...
Kakor si je osvojila moderna kapitalistična družba ljudske roke in ljudsko
dela, zato ker se je polastila produktivnih sredstev, tako in natanko tako si je usužnjila tudi umne delavce. Pisatelj, umetnik, znanstvenik je prav tak hlapec in suženj meščanske družbe, kakor tvornišika, železniški, rudniški delavec. Duševno blagostanje, duševna kultura se ne da misliti brez materijalnega bla gostanja, brez materijalne kulture. — Kdor si je osvojil sredstva za proizvajanje materi,jalne kulture, tisti si je o-svajil že tudi hkrati du&evno kulturo ter si jo je najel za deklo in hišno . . . Kadar služi naporno telesna delo milijonov in milijonov le neznatni manjšini v blagor in udobnost, tako služi duševno delo prav tisti neznatni manjšini v veselja in razvedrilo.
*	* *
Konikireten slučaj': Graščak stanuje v lepi vili, pod ure otd mesta. Naflrt za vilo je napravil umetnik arhitekt, zidali so jo delavci zidarji, poslikal jo je slikar umetnik kipe je postavil kipar, vrt je obdelal vrtnar. Ko so delavci in umetniki opravili svoje delo, so šli pa Bvojih potih, graščak pa je prišel in se je naselil tam tako po domače, kakor da je bil vilo sezidal in olepšal sam in kakor da njegov pravični in zasluženi dom.
Pod večer se obleče v črno obleko, ki mu jo je napravil krojač, popre ji še potožijo malo večerjo, ki mu jio je pripravil kuhar, nato sede v voz, ki so ga napravili tvomiški delavci in ki ga vodi voznik ,ter se pelje v gledališče, da posluša dranp ali opero, ki jo je ustvaril umetnik gospodu graščaku v čast in
razvedrilo in ki je proizvajajo dramatični umetniki ali operni pevci; za njim
v	laži sedi livriran služabnik, da ploska ali žvižga namesto svojega lenega gospodarja, in naposled sede gospod graščak morda še v restavracija, večerja tam vdrugič in bere morda navsezadnje še humorističen feljton, ki sem ga napisal jaz gospodu graščaku v boljše prebavljanje.
To je plastičen slučaj, ampak zdi se mi, da razodeva vso smelost in hkrati vso krivico ustroja kapitalistične družbe. Seveda' pravi graščak ves srdit in užaljen: Saj so plačani vsi po vrsti: arhitekt,’ zidar, slikar, kipar, vrtnar, krojač, voznik, tvorniški delavec, vsi do pisatelja, ki je spisal dramo, do komponiste. ki je opero uglasbil, vsi do zadnjih Statistov na odru . . . in morda celo Cankar ni pisdl svojfega feljtona zastonj ...
Vsekakor: edinole* prekanjeni Ribničan je pripravil svojega konja tako daleč, da se jo navadil živeti brez hrane; ampak komaj1: se je tega navadil, je pp^ ginil ...
Delavec in umetnik stojita v službi kapitala, hranita ga in množita z močjo svojih rok in svojega uma, kopičita, neprestano in zmirom višje matearijal-no in duševno kulturo ... V njih rokah, vnjih umu šele je poetal kapital živ, so postala produktivna sredstva de-. lujoča ... Kapitalist sprejomlije bogat) blagoslov, sedi v restavraciji in prebavlja ...
(Kanoc prihodnjič.)
D L
Delavska šola
Zgodovinsko poslanstvo proletariata
(Nadaljevanje — glej štev. 123.)
f' V svojtem delu «Mizeriia filozofije» (str. 94) nam Mara objasnjuje na sledeči način to dialektično gibanje: «Kar tvori dialektično gibanje je ravno so-bitje nasprotnih si terminov, njih boj in njih končavanje v nova kategorijo«. In to gibanj® je gibanje ljudi, ali bolje rečeno: gibanje razredov. Objekt mar-acizma ni individuj, ki je abstrakcija razredne družbe, v kateri družbi se slcrivajo pod senco kapitalista — zasebnika razredi, ki resnično ustvarjajo .prochikcijo, — temveči pripoznava mar-xizem edinole socializiranega človeka. Tega človeka pa ne smatra kot oddeljenega od družbe, v kateri živi in »e bojujte, marveč narobe: smatra ga v družbi. Radi tega je ta objekit razredni
1človek kot član lastnega razreda; ampak razredni človek, ki je na potu da postane zopet človek, ali — kakor je rečeno v deseti tezi o Feuerbachu «Na-ziranje starega materializma je meščanska družba; naziranje novega materializma pa je člove&ka družba ali so clalizirano človeštvo«. Vsled tega je njen objekt proletariat kot razred in boj proletarskega razreda je proletarska revolucija kot sredstvo da postane ičlovek! neproletarski človek, nerazred-ni človek — član ((socializiranega« človeštva«. Marxizem ni hotel nikdar biti «tolma5enj©» sveta, temveč hoče izpremeniti ta svet, to družbo.
I. Potreba in svoboda v zgodovini človeško družbo
f Tukaj se bo zdelo, da pada marxi-Zem v protislovje. Reklo se bo, da ni naloga znanosti vplivati pri tvorjenju zgodovine. Zgodovina ima svoje zakone. In ti zakoni se lahko razikrijejo. V kolikor pa so zakoni, je naravno, da izvirajo iz neke gotove potrebe. In res, čeprav sem j!az potom Keplerjevih zakonov odkril one zakone, ki držijo v gotovem'tiru planete, ne morem kljub temu v najmanjši meri vplivati na Jifih, da bi vzeli drugačno pot.
Pa vendar ponavlja Marx neprenehoma, da so ljudje sami mojstri lastne zgodovine. Zdelo bi se, da se ne more vršiti v istem času spočetje in pred-jetava gotove drame: ali se godi vse ,vsled neke potrebe, ali pa delajo ljud-i)e sami, — po svoji izbiri, — zgodovino.
, Potreba in svobodno izbiranje, — Kot protislovna termina —, sta čisto buržoazni protislovji. Podlaga buržoazne družbe je zasebni proizvajalec, ki •kot tak živi in misli. Pretrgana je vez z drugimi zasebnimi proizvajalci, z drugimi, skupno živečimi ljudmi. In le od srunaj, nasilno, se mu je t$ zveznost vce pila v njegov dušo.
Zatorej se ta zveznost predstavlja kot nekaj, kar ne obstoji tako površno, marveč kot nekaj s silo ustanovljenega, kar se uravnava po naravnih, ne-izpremenljivih zakonih. Z druge strani pa se zasebni 'proizvajalec počuti kot gospodar v lastni tovarni, kjer lahko počenja kakor mu se najbolje zdi. On je torej istočasno svoboden in podvržen potrebnim, zakonom.
Isti prizor, — samo v večjem obsegu *— nam se nudi, ako vzamemo ne posameznega kapitalista, ampak cel kapitalistični razred, ter raziskujemo zavest, ki Jo ima ta razred, to je, da raziskujemo predvsem njegovo političnj ekonomijo. Kapitalistična družba je družba kapitalističnega razreda. Ta 4ružba proizvaja in vlada svobodno, kakor Ji kiažejo lastni interesi. Ona pa 8i nika/kor ne zna razlagati, kako nastaja to njeno proizvajanje in vladanje. To pa radi tega, ker se jle zgubila zveznost med posameznimi člani razreda. Zaradi tega bo šla njena volja po poti nasilja. Ona mora udejstviti med Svojimi člani obstoječe odnošajfe s tem, da spremeni človeške odnošaje med o-Bebami v realne odnošaje med stvarmi, mora ustvariti lastni organ — državo, Id izvršuj© njeno voljo in usiliti sami sebi in drugim razredom svojo voljo in itje produkt, — državo. kot produkt po-jtrebe. In znanost kapitalističnega razreda, politična ekonomija, je bila, po SVodih klasičnih zastopnikih— Smith-u in Ricardu — gotovo prosta predsodkov, v kolikor je stremela za dosego 'Objektivnih spoznanj. Samo po sebi u-mevno je, da je bila ta »objektivnost« pripisati dejstvu, da se niso ie v onem fcasu pojavila nasprotstva kapitalističnega razreda. V spisih Ricarda ne najdemo še nobenih teorij! o .krizi. Šele
V	spisih Sismondi-ia je nekaj omenjenega. Predvsem pa se ni še pojavil kontrast s proletariatom. V takšni kapitalistični družbi je politična ekonomija kaj' lahko ostala objektivna.
Kaj pa je pravzaprav politična ekonomija videla v tej: svoji objektivnosti? Ona je videla — in opisavala — družbo, ki je kljub svobodnemu delovanju svojih Slanov (svobodna konkurenca, svobodno zamenjavanje, svobod ne pogodbe) še vedno navezana na potrebne zakone vrednosti, denarja, konkurence, profita. Ona je seveda tudi konstatirala temne strani te družbe. iVidela Je, kako propadajo milijoni in milijoni Uudi, katerim ni bila sreča mila, ki hiso bili deležni bogatstva in blagostanja. Bila pa je vseeno prisiljena proglašati, da je revščina večni zakon (Malthus). Ta večni zakon revščine je moral konstatirati s cinizmom id Ricardo (Marx «Mizerija filozofij°» str. 23). Pozneje pa jo je morala vulgarna ekonomija zakriti pod' paičolanom »humanitarnosti«, z namenom, da se ne izda skrivnost buržioazije. Od tedaj naprej se v politični ekonomiji pojavlja kapitalist kot dobrotvorna oseba, v •interesu delavskih razredov«, na isti liačin, kakor je bil, — po pojmovanju fiziokratov — kapitalist v interesu velikih posestnikov. (Teorija o nadvredno-sti, 1, *5). Čimbolj« so se pojavljala
CetrteK jbO« ni&jct
tnulirati — glede zatiranega razreda
—	teorija «naravne potrebe». kot ideologija konfuzije in prevare. V isti men pa je tudi svoboda postajala ideologija. Na ta način je potreba postajala orožje, naperjeno proti proletariatu, zato da se zadržuje revolucijo. Svoboda toot orožje v rokah kapitalističnega razreda, s pomofijo koje se ima vzdrževati njeno naetoladje. In ta razdvoJitev se je razširjala vedno bolj. Tako jo vidimo v Dolitiki. kjer ie na eni strani demokra-
cija a na drugi strani prisilne mere v razrednih konfliktih, — sploh brutalna nasilstva; v verstvu, ki nam na eni strani predstavlja vsemogočnega boga, zakonom katerega smo podvrženi, a na drugj strani imamo človeka, ki naj bo odgoVoren za svoja .dejanja, za svoje grehe; končno jo vidimo v Kantovi filozofiji, v kateri deluje empirični človek pod vplivom naravnih zakonov, transcendentalna osebnost pa deluje svobodno. Razdvojitev gre pa še daljše. Kapitalistični razred je bil celo prisiljen zatajiti njegov zgodovinski izvor. Moral se je predstaviti na način, ki ga napravlja kot večno obstoječega: vse pretekle dobe ga predstavljajo kot meščansko družbo. Kapitalistični razred je moral pripisati lastnim zakonom obrazovanja večnih zakonov, zato da odvrne pozornost zatiranih od dejstva, da je on sam — to je kapitalistični razred postal, izšel iz neke druge družbe, drugače oblikovane, iz fevdalne družbe in da je vsled tega tudi ta — kapitalistična družba prehodna.
Samo po sebi umevno je, da ne bo nihče rekel, da je to zavedni proces. Ne! Ampak v kapitalistični družbi obstoji kontrast med potrebnostjo in svobodo: tukaj je vse! Ta kontrast se poraja v gospodarstvu in odtod se razširja dalje v politiko, v pravo, v verstvo in v filozofijo. Ta spor pa je, *— kakor vsi drugi spori kapitalizma — dialektika. Končno pa to pomeni, da ta spor ni razrešljiv v okvirju iste kapitalistične družbe. Rešitev je pričel Š8le proletariat, ki predstavlja v notranjosti te družbe negacijo. Ta rešitev pa se privede lahko do konca edinole z uničenjem družbe razredov.
Zatorej je dialektična rešitev dana edinole po proletariatu in proletarski revoluciji.
Proletariat je del kapitalistične družbe. Kapitalistični in proletarski razred si stojita drug drugemu nasproti kot člana ene in iste skupnosti, ki je ravno moderna družba. Vezana sta eden z drugim in za delj časa se zdi, da tvorita en edini razred, kfDter na primer v boju proti fevdalizmu tekom buržoazne revolucije.
V boju proti fevdalizmu se proletarci navdušujejo za kapitalistični gospodarski red, — kljub revščini in nadlogam, ki iz tega reda izvirajo. Še za mnogo časa pomeni interes kapitali stičnega razreda tudi njihov interes. — Oni se podvržejo zakonom kapitalistih nega sistema in smatrajo te zakone kot neizpremenljive, nič več in' nič manje od tega, kakor jih smatra isti kapitalistični razred. In kadar jih sili beda k puntanju, tedaj hočejo samo odrezati gnjile izrastke tega sistema, to je, zahtevajo boljše plače, ampak jim ne pri de ni najmanje na um, da je mogoče zasuniti bodalo naravnost v srce tega sistema. Njegovi prvi zastopniki, socia-listi-utopisti, vidijo revščino samo kot tako in tej revščini hočejo kolikor mo goče odpomoči v okvirju kapitalističnega razreda.
V razvoiiu kapitalistične družbe pa nastane moment, v kiojem se razredna nasprotstva razvijejo do take mere, da postane narava teh nasprotstev zelo jasna. V tej fazi razrednega boja se proletariat, stoječ v boju proti buržoa-ziji konstituira kot razred, ki ustvarja svojo lastno teorijo. Pri tej točki pra-
vi	Marx: »Dokler se je ob pričetku boja, vidi proletariat v revščini samo revščino, ne da bi videl njeno revolucionarno, prevratno stran, ki bo poslala staro družbo k hudiču. Od tega momenta postane znanost zavedna produkcija zgodovinskega gibanja, neha biti doktrinama in postane revolucionarna» (Mizerija filozofije str. 109).
Ta znanost je marxizem. Porodila se je v boju in za boj proletariata, kot »zavedni« produkt zgodovinskega (proletarskega) gibanja.
Marxu se je očitalo (n. pr. Tonnies, Življenje in nauk Marxa), da je Marx politik preveč vplival na Marxa-uče-njaka, namreč v tem smislu, da je prišel v svojih raziskavanjih do takih u-gotovljenih rezultatov, ki so mu bili Baš kot revolucionarni všeč. Za Marxa pa niso različne stvari revolucija in politika na eni strani in znanstvo na drugi strani. Marx ne loči raziskovalca od revolucionarja radi slabosti.
To je namreč podlaga principa, je metoda njegovega revolucionarnega raziskovanja. Znanost proletariata mora biti revolucionarna. In to radi tega, ker je sam proletariat revolucionarni razred, ravnotako kakor je morala postati znanost buržoazijo od onega dne, ko je popolnoma zavladala — konservativna in ni mogla ne biti taka.
Radi tega pa se mora v tej revolucionarni znanosti, v marxizmu, kojega objekt je revolucionarni proletariat — zrcaliti to, kar se resnično dogaja v proletariatu. Vsa nasprotstva, s katerimi je prežet proletariat kot produkt kapitalističnega družabnega reda, so morala najti v marxizmu isto rešitev, ki je imajo v samem zgodovinskem procesu. In to v tem procesu se pojavlja proletariat kot razred, ki reproducira v sebi nasprotstva kapitalizma, jih poojstruje do skrajnosti, da jih potem re&i. Tudi nasprotstvo med svobodo in potrebo v socialnem postanku najde v proletariatu revolucionarno reHtev. (Sledi.)	LADISLAV	RUD	AS.
HMi organi lAga to
Tvoje telo, čitatelj, je najfinej^i, naj-delikatnejAi in najpopolnejši mehanizem na svetu. Najvažnejši deli, tega mehanizma so sledeči:
Najprvo možgani. Ako so možgani za nič, je ves človeč za nič. Možgani so zavarovani s koščenim klepom in človek jih mora vaditi z dobrim, globokim mišljenjem, ter z dobrim čtivom; skrbeti je tudi treba, da je kri, od katere možgani žive, čista in zdrava. Čudovit stroj so možgani: kepa hladne, bele niaso s temno plastjo na vrhu, v kateri deluje misel. Možganska materija nima svarilnih živcev. Lahko se odreže košček te materije in človek ne bi čutil nič več kakor če se odreže šop las. Možgani se dvojni. Ena polovica je sedež govora, Ako ie ta del ranjen na kak način, se moč govorjenja lahko prenese na drugi del, Če ni človek že prestar. Jeziki so shranjeni v plastmi možganske materij« kakor plošče na polici. Aiko se poškoduje plast, tedaj človek naenkrat pozabi dotični jezik, lahko govori drugega, če ga zna. Zgodilo se je že, da je kdo, ki je bil ranjen na glavi, nenadoma pozabil angleščino, govoril pa je latinščino, katei^ se je naučil v mladih letih v šoli.
Mehanizem možganov nar. je že
preceji znan, toda kako se vrši proces mišljenja, nimamo še najmanjšega pojma. Zdi se, da sploh ne moremo misliti o tem. Možgani se branijo misliti o sebi. Komaji nekaj stoletij je tega, da vemo, da je aparat misli v možganih. Starogrški učenjak Aristotel je pisal, da možgani niso za drugo kakor da porajajo solze v očeh in mokroto v nosu. Drugi so bili mnenja, da j:e sedež misli v srcu, jetrih ali v drobu. Očaki, ki so pisali biblijo, so nekje zapisali, da človek misli z ledvicami.
Za možgani pride srce; stroj1, ki namaka telo z življenje dajajočo krvjo. Snce jemlje kisik, ki prihaja v pljuča, in ga pošilja bilijonom živečim, dihajočim in vživajočim celicam v vašem tejesu. Srce je telesna čistilnica. Kri, ki zapusti srce svetlo rdeča, se vrača
«Obračunavanje sa nepismenoščm.
Unatoč svili poteškoča naučilo se či-tati i pisati samo prosile godine najmanje 4.000.000 osoba. To je bilo mo-guče — kafco mi je rekla gospoclija Lenin — u sij e d ogromne težnje za znanjem u cijeloj Rusiji. Narod je kao ne-obradjeno polje, i on'je išao za prosvje tam ista onaiko pohlepno, kao šfo suha zemlja upija kišu. Otpočela je velika kampanja za »obračunavanje sa ne-pismenošču« — i ona se još vodi. Upo-trebilo se više vrsta novih metoda.
Citava vojska umjetnika je risala slike veoma živahnog obilježja. Neke se slike tiču jedrno buducnosti, a u svima se prikazuje — kao što se je izrazila gospodja Lenin — vrijednost znanja. Jedna je slika sječam se, prikazi vala slijepog selftka, ko ji korana
po žilah nazaj: temno rujava, polna ne- j po grebenu. Time se je izražavala opas čistote, ogljenčeve kisline, smrtnonos- nost neznanja.
Proletarske pesmi
a. s.
VZOF
Razno
nega strupa, ki se nabira v telesu. Pljuča precedijo kri, jo napolnijo s kisikom, nevtralizirajo nevarne kisline in srce jo zopet pošlje celicam.
Ta proces se vrši sleherno minuto in uro, sleherni dan in noč, leto za letom dokler je človek živ. Začne se predno je človek rojen in preneha, ko pride zadnji dihljaj! zraka v pljuča. Drugi organi telesa včasih počivajo, toda srce in pljučni ne počivata nikdar skozi sto let, ako človek učaka to starost. Kajne, čudovit je ustroj osrčija!
Razvoj ras**®dne zavesiti je predpogoj za zmago proletarske revolucije.
Meščanske državne naprave in ustanove* voj ska, uradništvoj policija, so ovira tega raz* voja.
Odprava le - te napravi prosfco pot delavskemu razredu.
Sovražniki jugoslovanskega proletariata so tudi narodnjaki in njlk društva, knjige, časopisi.
Vaš list, so drugi, je najvažnejše orožje v boju proti meščanski državi in njenim pomočnikom, narodnjakom.
Čitajte, razširjajte in podpirajte Delo.
Za srcem so pljuča, o katerih smo pravkar govorili. »Kri je življenje«, pravi stari pregovor. Toda kri bi bila hitro črna, strupena in smrtonosna tekočina, ako ne bi bilo čistilne in kisi-kovalne sile v pljučih. Pljuča, ki se redno stiskajo in razširjajo, zalagajo krvna telesca s kisikom in čistijo kri kakor oseka in plima čistita morje. •Alko bi ne bilo oseke in plime, bi morje postalo mrtvo in strupeno. Sreča, da ima zemlja luno, ki povzroča dviganje in padanje oceanov.
' Četrti važni organ je želodec. Želodec je laboratorij, delavnica, v katerem se hrana izpreminja v kri in kri se obratno izpreminja v duševno in fizično moč.
Znani učenjak) John'Tyndall je nekoč dejal med predavanjem ,da bi bil enkrat skoraj padel v močvirje, ki je bilo polno rakov. Ako bi bil utonil v močvirju, bi ga bili pojedli raki in Tyndall bi bil spremenjen v možgansko tvarino rakov. Tako pa je on pojedel nekaj rakov za kosilo, ki so postali del Tyndallovega telesa. Zanimiva ilustracija izpreminjanja prilagoditve snovi.
Kaj je dolžnost človeka napram njegovemu telesu? Držati možgane jasne in kri čisto z rednim spanjem in zmernim življenjem. Kri je čista, kadar človek vživa različno redilno hrano in diha globoko, tako da pride dosti kisika v pljuča. Telo se mora gibati; med gibanjem se pljuča navadijo globokega dihanja. Gibanje, bodisi s fizičnim delom ali telovadbo povzroča potenje in t6 je potrebno za čiščenje milijard luknjic v koži, s katerimi diha telo. Vsakdo ve, da bi umrl, ako bi prenehal dihati s pljuči: malokdo pa ve, da popolno zamašen je luknjic v koži tudi povzroča smrt.
V	srednjem veku se je zgodilo, da so
v	Italiji pozlatili več otrok z namenom da bodo izgledali kot angelji v cerkveni procesiji. Vsi otroci so umrli, razen enega, katerega je rešil Leonardo Vinci. Zlata barva je zaprla potne luknjice na koži in posledica jte bila smrt. Kadar koža ne more delati; to je odvajati nečistoče na piano, tedaj) je veliko breme tega dela naloženo ledvicam. Zapomnite si: koža je drugi sistem dihanja in vsled tega je ravno tako važna kot pljuča. Zato je potrebna redna ko-pelj' s trdim drgnjenjem. Delavci, ki opravljajo težka dela, lahko prestanejo brez redne kopelji, ker se spotijo pri delu in potne luknjice dihajo stalno. S tem pa ni rečeno, da morajo biti u-mazani. Vsak delavec, ki zna cepiti svoje zdravlje, bo držal svo^je telojlisto.
Življenje je krasno, ako je človek zdrav, pa če je tudi sto let star, toda v boleszfti in pohabljenosti je življenje velika muka.
(Po Arthurju Brisbanu.)
Prosvjeta u Sovjetsko] Rusiji
Divni prosvjetni rad, koiji se obavlja kod djeco u Rusiji, priznaje se opčeni-to posvuda, a o njemu komentiraju gotovo svi posjetioci te zemlje.
Ono, što nije opčenito poznato, jeste količina vremena, truda i misli, što se posvečuje, da se digne velike mase odraslih radnika iz dubokih dubina igno ranče (neznanja) i nepismenosti na veču intelektualnu (umnu) razinu.
Imam zahvaliti dobroti gospodje Lenin i Lunačarski što mi se je pružila prilika, da zavirim u nutrinu tog rada
—	kako sa teoretske, tako i sa prak-tičke strane.
Jediio pero na pedeset diaka.
Veličina ovog programa može biti shvačena Jedino, kad se •razumije, da ima u zemlji 22,000.000 odraslih osoba, koje ne znaju ni Citati ni pisati. Uz to je jo® 1 velika nestašica materijala, pisačeg papira, pera, olovaika i slično.
Rekli su mi, da se je na jednom mje ntu tražilo šest pera na svakih deset d jaka, ali je bilo na raspolaganje samo jodno pero na svakih pedeset djaka. Isto tako je i nestašica učitelja, i prva .stvar, kolu se Je činilo nakon revolucije, bila je, da se odgoji što vedi broj učitelja i to na takav način, da bi se uhvatui u koštac sa nepismeno&ču.
Veoma je težaki zadataik — dobavljanje i raspodjela knjiga. U Rusiji ima 52 gubernije, a vijece svake gubernije opskrfoljuje mjesna viječa knjižnicama ili «čitaonicama», kaiko ih nazivlju.
Cesto se uzme kuču u kojem selu, a knjižničar čita na glas seljacima i tako malo po malo pobudjuje u njima že-Iju za naukom.
U drugom slučaju «čitaonica» se na-lazi u velikim putujučim kolima, koja se zaustavlja ju po selima, i tarno -knjižničar čita seljacima.
: Na taj način se stvaraiu jczg.re djaka, organizira se izmjenjivanje knjiga
i	učitelja. U tu s vrl iu su zaplijenjene sve stare privatne knjižnice.
U Moskvi i Petrogradu ima knjižnica, koje su bile stvorene prije revolucije i odanle se posudjuju knjige na či tanje. Naj teža je stvar gledom na hiranje i raspodjelu knjiga u selima, koja su -jako udaljena od gradova.
Značajna je erta odgojnog i društve-nog života Rusije veliki broj. klubova, kodih ima posvuda.
Ima klubova, u fcojima se čita i ras-pravlja o knjigama, gdje se izdaju časopisi, priredjuju domače zabave i slično.
Največi je Mub — dvorana zanat-skih unija u Moskvi.
Tu čita ju predavanja i drže govore specijalisti i književnici, vještaci svih vrsta a članovi polaze, slušaju i su-djeluju u raspravama.
Opaža se jednostavni, neobradjeni komunistički podsticaj, koji kao da prožimlje maki značaj i čud i koji čini, da je ruski život u klubovima ona-ko lagan i naravan za Ruse.
Mnogi su klubovi vezani za tvomice, a radnici se sastaju na večer i željno vode raspravu o radovima Tolstoja, pa ,čak i Shakespeare-a. Ljudi su iz nara-
vi	umjetničfci raspoloženi, viole glazbu
i	ples.
Klubovi dajiu veče i manje komade, koji više puta imaju u sebi čisto od-gos'ne c-rte.
Poipomaganje slazbe je isto tako dio prosvjetnoig sistema. Posvuda, a naro-eito u Moskvi — stoji glazba na veo-ina visokom stepenu. Za ljucle, koji ne znaju Citati i pisati — a mnogo je seljaka i gradskih radnika u takvom stanju — osobito su korisne slike i drame.
Prosvjetni brodovi i želfeznice.
Mogaoi bih pisati još mnogo. Naročiti brodovi i vlaiksovi su odredjeni u svrhu pnosvjete, a puni su raznih pred meta za pdkuse i odgoj.
Može se jako mnogo pisati o poteš-kečama u vezi sa raznovrsnim jezici-ma, kojima govori stanovnižtvo u raznim ktrajevima.
Kremlinsfci megafon.
Ali ja ču završiti uz kratki osvrt na pdgojnu metodu, koja kao da je uzeta izravno iz stranica znanstvenih romana H. G. Wellsa.
Na neklolikla je javnih trgova u Moskvi postavljen telefonski aparat. U sta noviti sat dana dolazi tamo čovjek sa ogromnim megafonom (aparatom za pojačanje glasa), kiaji on spaja sa telefonom.
On>da neka iz Kremlina poči nje Citati, a ljudi se sikupljaju i slu«ajiu.
, Ja sam sluSao jedne noči, kad nam je nevidljivi izvjestitelji javio sve naj-riovije vijesti o gladu u gladujučim predjelima.
Rodii sem se v hiši proletarski in ne v bogati, ne učen.
Oče, mati so me učili:
«Bodi priden, poslušen, pobožen in pod-
loienln
Učitelj pa mi cepil v glavo imperializem in nacionalizem.
Duhovnik me rotil, naj bom podložen. Ko prišel sem iz šole domov, oče me poslal na polje.
In ubogal sem.
Pretekla so leta in minil 'je čas, moral sem iti s trebuhom za kruhom. Toda iAiost v zavesti prijela me js, nikjer zaslombe in nikjer svobode, le samo gorje in preganjanje.
In kdo je kriv tega gorja?
In kdo lega preganjanja?
Obljubili so nam svobodo, a klali so nam očete in brale.
Uničili so nas hoteli telesno in duševno. In razočarani smo šli in spregledali, tedaj sc nam zopet kaižejo z lipovo vejico, da hodili bi za njimi.
O	ne, sedaj smo spregledali.
Mladina, glej, na vzhodu zarja vzhaja za tvoja razočarana srca.
Le zarja, ta osvobodi nas, ki je edina nam. zaslomba.
Zato le združi sc, pripravi, da vzhajajoče solne e svobode tc nušlo bo pripravljeno!
In glej, na vzhodu žar svobode nam jasno kaže pot naprej.
Le zavestno, vztrajno se borili,
idejo našo širiti
med proletarske vrste.
Glej, ko širi se pravice boj, buržoazijo je strah.
Zato obc.5>a našo kri pošteno, trpinči po zaporih druge naše.
Toda kri le zvesta nam ostaja do konca življenja.
Prebili smo dosti gorja, prelili smo dosti krvi, _
a vendar naprej se bomo radostno borili. Za pravico in svobodo še mnogo bo krvi prelite —
« vendar je bodočnost naša.
Kapitalizem, nam z -vešali grozi, a Ideal naš zavestno živi boreč se z reakcijo, da buržoazijo je strah, ker hodi mladina po pravi poti.
Mladina le nccprej!
Svetovni pravici nasproti!
Buržoa.ziji poslednji udarec zadaj!
Da v bodoče pravica na snet zadoni!
Da se svetovni proletariat osvobodi! Mladina, le po tej poli naprej, nasproti svetovni svobodi!
Konec sveta. Lete, 1910., ko sa je Imel spronuladli pokazati HalHeyeiv komeifc, so prerokovali konec sveifa, kiatr je povzro-
1	čilo med Ij uctouL velika razburjenja,, da so mnogi izmed njih zaradi silirata končali s samo-morom. T,od(ai prerokovanje se j/e izkazalo zai tako Jažnijivo kaikor tisoč drugih. Sedaj p|a sa ja našel neki dr. Deimd, ki prerokuj^ d!a bo leta 2000, konec sveta. Svoje prerokovanje utemciljujo s praroka-mli irskega šskofal Mailahije, živečega v 12. stoletju. Škof MaJahi j a, je izdal’ knjigo prielrokb, v katteri navaja, «tiočno» vse pa-psžp. Vsakemu papežu jie dla;l posietao označbo. Tlako ima po Maiahijevih prero-komnjiih papež Leon XIII. pridevek« lu-men dfc coeiMs» (luft z meibss) bar s® kolikor toliko ujtema, kajti papež Leon XIII. jie imel v svojemu grbu narisano zvezdo repatico. BemiedlMfu XV. Je dajal Malahija »reMgio depoipiuliaitia« (ljudje binsa vere), kar bi za današnji Sas tudi veljailb. Po Benediktu XV. našitega Malahija samo še osem papežev: poslednji i?icied njih naj bi bil Peitlar Rimljan. Tedaj, bo Človeštvo propadlo in strašni sodnik bo sodil svet1. Dr. Bemd pravi, da bo to okoli ilfeitta 2000, kar sa ujema' tudi s prcirokovmii drugih narodov. Vzhodni narodii tetiijo, da bo obstlcjaJo človeštvo le 8000 let — 3000 teti pred1 noij^ftvom veili-kega modrijana Zaratiustinei in 3000 let po njegovi smnlli. Ker jo bil rojen Zaratustra 1000 teti pred Kristam, bi čakala torej naštel naslednike lettia 2000. neizogibna smrt.
Produkcija premoga v Sloveniji. — Pro dukcija premoga v Sloveniji je edem. naj.-lepših in najpametnejših delov narodne-go gospodarstva jugoslovanske države, kajti ona prispeva 40% celoti izkopanega premoga. — Pnemoga je bilo izkopano v Mu 1913 — 1,587.137 ton, v MU 1919 1,169,636 ton. v Mu 1920 1,216,376 ton, v iletu 1921 1,284.018 ton od tega pa< odpada saimo na Trbovlje 41%. V Sloveniji je preteklo 'leto obratovalo 22 pdieaaagokopov, od teh 10 vetjih in 12 manjših. Promogo« kopa v Velenjlh in Zabukovcih stUa držav, na last, vsi' drugi (Trbovlje, Zagorja Hmstinik, Kočlevje, Krmelj. Mirna Prevalje in še nekaj drugih) so lasti privatnikov.
IZ UREDNIŠTVA
Komen, A. V.: «Delo» nie obj&tvljla ta-Icflh stvari.
Podgora, M. S.: Pošljite se emtoiaits obe porofiiii v enarni!
Trst, M. B.: Sedaj moraš' pa&alm o konkretnejših vprašanjih n. pr. o svojieim gospodarskem položaju, o svojem delu, tež*, kočah illd.	■	.	_____
Izdajatelj: lzvrševalni »dbor Komunistične stranke Italije.
Odgovorni urednik: Egidio Gennari Tiskarna: „11 Lavoratore".
Delavci, kmetje!
Naročujte se na ..DELO", razširjajte ga, prispevajte v njegov tajni skiad. Zahtevajte nabiralne pole od uprav-ništva.
..DELO" velja v letu 1922 nastopno:
V Italiji: celoletno naprej plačano L. 10*40: poluletno L. 5.20; četrtletno L. 2.60. Posamezne številke L. —-20.	■ ,~V	'
V inozemstvu: celoletno naprej plačano L. 16-20; poluletno L 9i0; 3mesečno L. 4-60.
Naročnino se pošilja vedno naprej. Na samo pismena naročila se ne moremo ozirati. To je v vašem in v interesu vašega lista. Denar pošiljajte po poštni nakaznici.
RAZPRODA3ALCI ..DELA"! Odračunajte redno u-pravnišfru.
Imena naročnikov, denar in pisma pošiljati na upravništvo (ne uredništvo!)
„DELA“
TRST - Via Maiolica 10-12.
' Opaska. — Gortrji članak1 o prosvjeti u Rusiji napisao je engleski novinar B..M. Fox, koji je bora vi o neko vrijeme u Sovjetskoj Rusiji. Članak je štam-pan u ((London Labor News».
? Upepeljevanje mrličev.
, Siežigtanje mrličev je bilo v navadi že v takozmni dobi brona predi tari tisoč leti Vsi arijski rodovi (stari Grki, ItilaVci, Kelti, Slavanii, germanska plomseom itd.) so sežigali svoje mrtva in shranili pepel v arah, katere s<? potom pokopali. Grobovi v severni Evropi iz zadnje periode neolitsko dobe vsebujejo Ule lončena ali kame-hiCe posode s človeškim pspelonu Sežiganje je bilo primitivno. Mrliča so položili na veliko grmiado drvi. lcojo so zaafeali Rimljani so na tla na/čin eežiitgiali sivoje fefljiike na javnem tirgu. Čistega telesnega pepela seveda »iso moglli ohraniti, ker ie bil v ittakeirn primitivnem procesu sežiganja pome&an s pepetem lesa.
Motemo seMganfe m rtiče v, kii ae vedno bolj nazšlrjia po v asm kulturnem svetu, se vrši na drugi nat&in, vsled1 6egar se ne imenuje več sežiganje. Dane« je mogoče dlobiti čist pepel, v katereigja se iz-premsni truplo, brez kakšne primesi.
Upepeljevanje ste vrši v posebnih napravah ali krematorjih. Truplo sa položi v podollgaetio kamrico iz opeke alfi železno, pod katoro .je pe>č. Ogenj v peči razgreje zrak v kamrici dio visoke stopinje, takt) dia se razkroji v plin®. Plamen natzMjenegia luidrokiarbona te pllinometim vniasm? plina, ki potem hitro up&pefle ■truplo. V kamrici ni nobenega prepiha, Dako da ne pride notri zrak od: zunaj in plin me more uiti. Škodlfivi plini, ki se naradie v začetku iz trupla, odhajajo po postolmi cevi v drugo peč, kjur so tiakoj absorbirani in unitema.
Na tia način ae truplo, ki tehtia. 144 funtov, spremeni v 50 mikiut.ah v SrtlH funt« apnenčevega prahu. Za kretmiranje 4_ la se navadno porabi 200 funtov J-'
Moderni prooaa sežiganja/:
In hiter. Medtem ko preteče se frupto v smilji teprerr ^ p^pel» (toda le mieiso,	o^0Ao)	in
gre mrtev človek skozi ’3"n^ogibn" procese gnitja m č^n “ »ostane ■truplo v krematoriju 8 pfiptel v manj kot' eni L ^(fdabi t^žrli črvi. Pepel se potom ^i™ !aro ta t» koplje aJi pa shrani imajo v krematorijih. prea®un’ Kl m
Socialna Matica »LJUDSKEGA ODRA«
   ..........................
je izdala za leto 1922 svojo prvo knjigoi
Komunistični koledar
uredil Ing. D. GustlnSI?
Komunistični koledar je v razprodaji v Trstu: Knjigarna J. Štoka, inseratni oddelek „Lavoratore“ ul. Maiolica 12 m ob večerih v Delavski zbornici; v Gorici v Del. zbornici; na deželi pri vsih podružnicah L. O. in Kom. sekcijah.
Knjiga je znanstvene in poučne vsebine in jo bi moral imeti vsak proletarec, bodisi kmet ali delavec, ker mu bo mnogo koristila in ga o marsičem podučila.
 Vsebina Komunistične^ Redarja Je sledeča:------------------
Internacionala (delavj^a himna). — Koledar za navadno leto 192S.
— Mere in teže. G.l Pogovor pod lipo. — O Sovetih. — Anini Proletarske internacionale. A. Prva internacionala. B. Druga internacionala. C. f ret ja internacionala: L kongrea Komuni* tižne internacionale:	Poziv Rusije, b) Delo kongresa: i. Smernice Kom.
internacionale. 2. O buržoazni demokraciji in diktatun proletariata.
3 Manifest na proletariat vsega »veta. II. kongrea Kom. internacionale: I. Pogoji za vstop v Komunistično internacionalo. 2. Nacionalno in kolonialno vprašanje. 3. Kdaj in pod katerimi pogoji se smejo ustanavljati Soveti. Ul. kongres Komun, internacionale:
Teze o svetovnem položaji. 2. Taktika Komunistične internacionale. -Pertot Jožei Pote mladine. - PROLETKULT. Alojzij Hregčaks Šola in vz troja v Sovetski Rusiji- ~ N. Buharin in E. Preobra-žensklji Šola in komunizem. - GOSPODARSTVO In*. D. Gn-otinčlčt I. Pojava in bistvo zadružništva. II. Uloga zadružništva v proletarskem gibanju. Ul. OMike zadružništva. I. Denarne *adruge.
2. Konsumne zadruge. 3. Obrtne ali produktivne *adruge. 4. Poljedelske zadruge. — IV. Zadružništvo in politika. — In«. D. Gustinčič t I- Hranjenje rastlin in gnojila. U. Zakon najmanjše količine ali zakon minima. IIL Potrebna količina posameznih gnojil IV«
Glavna umetna gnojila in njihova uporaba. V. Splošne pripomnje.
— Rečnik sloveaačko-srbohrvat. razlika.
ml	pokopal^
•	“L mIL “ >stlh v Italiji. Vallko rtu	»r»nj!enlh. Kdor ima
rlmrn v	Ohnai^l	BVOj	0	tPll-plO
kjer hp sam n posuSi,
Cona S Lir, po poill Ur 3.50
Kdo Seli Imeti koledar v nutprodajo naj ae obrne ae vodstvo, ul. Oattarl 3», III. n. v.Trstu.
pepeli.
i, je bolje da. se u-