iNtjT.iji »l.miiAi dnermk V«tf»s*VMWto - - - $6.00 Za pol lete.....$3.00 Zm Ne« York cdo leto . $7.00 i Za tnosonuCvo oeto leto $7.00 GLAS NARODA lisi doivenskihideliTcerT Ameriki. Hm tersest Škrata DmZj kt tbo United Stalo. "iid t^j s^jr*1"7* j 75,000 Readers. TELgypy; CHelssa >—«7t EnUted m Second Ciste Matter September «1, lift rt tht Fort 0tPw rt M«w York, g. T, «»df Act «f Oo^w «P March I, 1870_ TKLEP0H: CHeisea 3—3878 HO. »2. — ŽTKV. 282. MEW YORI THUMDAY, DECEMBER 1, 1932. — ČETRTEK, 1. DECEMBRA 1»__VOLU" TlT HOOVER BO PRIPOROČIL DAVEK NA PRODAJO PREDSEDNIK BO VSE PRESENETIL S SVOJIM IZČRPNIM PROGRAMOM ZA URAVNOVEŠENJE PRORAČUNA Davka na pivo Hoover baje ne bo priporočil. — Vedno večje zahteve veteranov spravljajo zako- j nodajce v zadrego. — Ameriška Legija je usta- j novila nov agitacijski odbor. — Garner bo skrajšal kongresnikom božične počitnice. —! Tekom prihodnjega zasedanja bodo razpisani novi davki. — Francija baje ne more plačati. WASHINGTON, D. C., 30. novembra. — Iz precej zanesljivega vira se je zvedelo, da bo pred-j sednik Hoover v svoji poslanici, ki jo bo naslovil na kongres, priporočil davek na prodajo. Predsednik že več dni sestavlja poslanico ter je dospel do točke, ko je treba staviti nekaj konkretnih predlogov glede uravnovešenja proračuna. —j Navzlic splošnem zmanjšanju stroškov, ki ga pred-) laga administracijo za prihodnje leto, bo v zvezni ■ blagajni brez dvoma velik primanjkljaj, če ne bo mo' goče zamašiti vrzeli med izdatki in dohodki. Davek na prodajo je kongres v svojem zadnjem zasedanju zavrgel, dasi ga je predsednik priporo-1 čal. V Washingtonu so uverjeni, da bodo v teku prihodnjega kongresnega zasedanja razpisani' novi davki. Voditelji demokratov, ki so dosti razpravljali s prihodnjim predsednikom Rooseveltom, upajo, da bo razpisan davek na dobro pivo. • Predsednik Hoover ne smatra legalizacije dobrega piva za nov davčni vir, vsled česar tega ne bo priporočil. \ kongresu je dosti republikancev, ki so za da-! vek na pivo in za davek na prodajo, toda odločiti se' bodo morali za to ali ono. Splošno se domneva, da bo predsednik s svojim programom glede proraču-' na vse presenetil. Primanjkljaj znaša sedaj sedemsto milijonov; dolarjev, pa se bo v teku enega leta podvojil, ako' ne bodo uveljavljene drastične odredbe. Velike preglavice delajo vladi in kongresnikom tudi veterani, ki se pojavljajo z novimi in vedno večjimi zahtevami. Ameriška Legija je ustanovila nov agitacijski odbor, kojega člani bodo skušali' vplivati na kongresnike. WASHINGTON, D. C., 30. nov. — Speaker j poslanske zbornice in bodoči podpredsednik Garner je rekel, da so dva tedna trajajoče božične počitnice kongresnikov dosti predolge in da jih bo skušal skrajšati na tri dni. Po njegovem mnenju je I treba v sedanjih resnih časih delati, ne pa počivati. WASHINGTON, D. C., 30. novembra. — Danes v tukajšnjih vladnih krogih izjemoma niso razpravljali o dolgovih. Toliko več so pa razpravljali o svetovni gospodarski konferenci, ki se bo sestala kmalu po novem letu. I ajniki Stimson, Mills in Chapin so se dve uri posvetovali z Egmundom E. Dayem in Johnom H. Will famsonom, ki bosta zastopala Združene države na svetovni gospodarski konferenci v Ženevi. Takoj po konferenci so odšli tajniki v Belo hišo, kjer so konferirali s predsednikom Hooverjem. Državni zakladničar je rekel časniškim poročevalcem : — Ne, o vojnih dolgovih nismo razpravljali. —I Posvetovali smo se le o gospodarski konferenci in posvetovanja so bila le informativnega značaja. Mills je dostavil, da dan otvoritve velike gospodarske konference še ni določen. Konferenca se bo bavila le z gospodarskimi in finančnimi zadevami. PARIZ, Francija, 30. novembra. — Kot se je iz-, vedelo iz zanesljivega vira, je francoska vlada po-j slala v Washingtonovo noto, v kateri izjavlja, da nikakor ne more plačati dvajsetih milijonov dolar-1 jev, ko jih plačilo zapade dne 1 5. decembra.. BREZPOSELNI ! NA POTI PROTI i WASHINGTONU; Komisarji distrikta Co-j lumbia so odklonili pre-1 hrano brezposelnim. —! Trije odposlanci so prišli v glavno mesto. Washington, D. C., 30. nov. — Komisarji d.'strikta Columbia .so odločno zavrnili zahtevo treli zastopnikov brezposelnih za prehrano, Brezposelni prihaja jo v Washington, da bodo vprizorili demonstracije po mestu, ko se bo v pondeljek sestal kongres. Zastopniki občinske oblasti so zadevo (izročili justičnerou department u s prošnjo, da naj da potrebna navodila za ividaljtijc postopanj. Xa mestnik generalnega pravdnika Xugent Ho lds j«* izjavil. da do sedaj še ni bil izdelan ni kak načrt. ] Trije zastopniki brezposelnih so ' stavili komisarjem svoje zahteve ' za primeren sprejem in vzdrža-' vanje "lla<"ne armade" za časa bivanja v \Va*»h !nsrt on u. j Zastopniki so stavili tri zahteve: . 1. Stanovanja za 3000 oseb 4., •>. in ti. decembra. j '2. Živež za 3000 ljudi tekom bi-i vanja v Washingtonu. in sieer ve-I čerjo 4. decembra ter trikratno | jed in (>. decembra bi zajtrk 7. decembra, ko bodo zopet odpoto-! vaki iz Washington«. 3. Dvoram za. veliko zborovanje v noči 4. decembra in ves dan I in zvečer 3. in (>. decembra. Trije zastopniki so se pripeljali , v avtomobilih in niso bili lačni, j ker so jedli v re.st.a vrant u, predno ; so prišli pred komisarje. Komisarji so odločno zavrnili vse zahteve in tudi izjavili! da ne bodo dovolili nobene demonstracije v Washingtonu. 2INOVIJEV SE VEDNO 2IVI - i Moskva, Rusija, 30. novembra. Prejšnji predsednik Tretje Inter-! uacijonale (iregorrj Zinovijev. o katerem je bilo včeraj poroej.no. da je umrl, je še vedno živ. Našel ga je poročevalec United 1'res.s. Zinovijev je po telefonu govoril s časniškim poročevalcem in je rekel, da je ztdo presenečen vsled poročila o svoji smrti. Zinovijev jo govoril v ruskem jeziku in ni hotel »prejeti v svojem stanovanju poročevalca kapitalističnega časopisa. — Xe morem govoriti o svojem zdravju ali o eera drugem, dokler se ne posvetujem s svojimi tovariši. — je rekel Zinovijev. iSovjetske oblasti niso hotele povedati Zinovi jev-ega naslova z iagovorom. da je zasebni meščan in da jih ne zanima preveč poročilo o njegovi smrti. Pred en:m mesecem je bil Zinovijev izključen iz komunistične stranke. Nekdo, ki je pred nek ji j dnevi videl Zinovijeva. je rekel, da so njegovi črni lasje popolnoma' po-siveii in da kaže njegov obraz ve- A. F. of L za zmanjšanje priseljevanja MODERNIZACIJA VATIKAN. MESTA _____ _ j _ • i Napravili so novo kurilno napravo. — Vodovod je že skoro izgotovljen. Novo dvigalo V Sala Re-gia.___ i Vatikan, 30. novembra. — Modeme naprave v Vatikanskem mestu bodo kmalu dovršene. Pred neka'j dnevi je bili postavljena rjova kurilna naprava. Vodovod, elektrarna, železniška postaja in dvigalna naprava v palači bo v kratkem dogotovljena. Modernizacija so je izvršila na os« bno željo papeža Pija XI. Na njegovo žeLjo je biL« tudi zgrajena najmočnejša radio postaja na svetu in moderna telefonska postaja. V palači so bila zjrnajena moderna dvigala, od katerih so nekatera že v uporabi, druga pa dovršujejo. ('♦-ste v Vatikanskem mestu so razkopane. ker polagajo vodovodna cevL Za glavno cev so porabili dvanajst milj cevi, ki so široke dvanajst palcev. Vodovod bo veljal m3ijon dolarjev. Vatikan je med vsemi kraji na svetu najbolj zavarovan pred , ognjem. Vsa poslopja so varna I proti ognju in v mestu že ni bilo ! požara, da bi se ga kdo mogel spomniti. Požarna bramba obsto-I ji iz petnajstih mož pod svojim poveljnikom. Gasilci tekom dneva opravljajo različna dela kot: vozijo dvigala , in odgovarjajo n« telefonska I vprašanja. Pri'svečanostih nasto-' pajo v blestečih uniformah. Gasilsko društvo je društvo samo za sebe. kajti v službi sledi sin očetu. Glavni inžinir pri napravah v Vatikanskem mestu je grof Franco Rat t i, sorodnik papeža Pija. Star je okoli trideset let. zelo vnet za svojo službo ter 4° Iskal Združene države, kjer je proučavail industrijska podjetja. Predno j3 prevzel svoje sedanje j mesto, je bil ravnatelj neke je- ' klarne v Milanu. ! Sedaj gradijo dvigalo v baziliki sv. Petra v Sala Regita« za o-sobno uporabo papeža. Do sedaj je moral pap<*2 iz svojega stanovanja. kadar je žel v bazi Irk o sv. Petra, hoditi po dolgih hodnikih in po več stopnicah. NA BERGLJAH OKOLI SVETA Broken Hill, Rhodesia, 30. nov. j Spiros Ganasapnlos. ki je v sve-i tavni vojni izgubil eno nogo. po-S tuje po bergljah okoli sveta in je | po dveh letili potovanja prišel v ' Broken IlilL Iz Aten na Grškem, ki je nje-j govo rojstno mesto, je odpotoval 1 f>. decembra 1930 in upa. da bo dokončal svoje potovanje okoli sveta do leta 1936. Upa tudi. da bo napravil svetovni rekord in bo ; o svojem potovanju napisal knji- I i __ liko skrb. Pred dnevi je vsled-sre-i ne napake šel v bolnišnico v Kremi ju. Zinovijev bo v kratkem odpotoval na deželo, da se pozdravi. ODPRAVA HAREMOV Po novi postavi bo osvo-: bo jenih nad štiri milijone žensk. — Vlada ne bo več priznala mnogo- ženstva. ________! Šanghaj, Kitajska, 30. nov. — Kitajskem bo odpravljen harem. a ko bo izvedena odredba kitajskega na j vi j še ga sodišča. Ta odredba izjavlja, da. po novi po-sta'vi ne bo več priznana druga, tretja, četrta ali pa še več žena. Edino veljaven zakon bo samo z eno ženo. ! Po tej odredbi bo imela vsaka žena pravico tožiti svojega moža za ločitev zakona, ako bi se poročil še s katero drugo ženo. Toč-ka 1052 civilnega prava določuje prešestvo za vzrok ločitve zakona. Pri vsak taki ločitvi zakona je določena tudi vsota, katero mora plačati mož svoji bivši ženi. Plačilo bo določeno po premožnosti moža. Ta odredba pomeni zmago za kitajske žene. ki m» se že nad deset let borile za odpravo suženjstva v haremu. Ker je s tem podeljena kitajskim ženam enakopravnost z moškimi, so dosegle velik napredek. Tzpreinemfc « v stališču žene na Kitajskem, četudi bo v mnogih slučajih samo na papirju, pomeni veliko izpremembo v kitajskem družabnem življenju. S tem bo odpadel stari Konfucijev nauk, da je moški več vreden kot ženska in da ni potrebna moževa zvestoba do ene žene. Po površni cenitvi znaša število kitajskih prilezli je okoli štiri milijone. Xekateri možje so si vzeli zopet nove žene iz namena, da ibi imeli več moških potomcev; drugi pa mogoče tudi iz ljubezni. Kitajsko časopisje, ki naeprav-lja o t-ej novi odredbi, pravi, da je mnogo žena postalo priležnic vsled sedanjih slabih gospodarskih razmer, ker so jih sta riši prodalfi bogatim moškim, ker so bili revni. Kitajska javnost se- nad prilež-nicami ni spodtikala in so bile v I javnem življenju sprejete z vsem | spoštovanjem zlasbi še. ako so rodile sine ter so nato uživale vse j pravice prve žene. i _ PORTUGALCI SO BILI PRED ! KOLUMBOM V AMERIKI t__ ■ Seville, Španska, 30. novembra. ; Porugalski zgodovinar Corte^ssao | jo objavil, da je našel listine, ki ; dokazujejo, da je Ameriko odkril portugalski mornar Pedro Vas-' quez de la Prontera. Cortessao je \ bil prej knjižničar v narodni knjižnici v Lbcboni. sedaj pa se nabaija kot izgnanec na Španskem. Cortessao pravi, da je v arhivih v Latorre del Tombo našel listine. ki dokazujejo, da je De la .'Prontera v družbi nekega' Portu-' galea Diego Detieve prišel v Ame-roko štirideset let pred Kolumbom. Neka listina navaja pričevanje nekega mornarja, da je de la Prontera pripovedoval Krištofu i Kolumbu, da je daleč na zapadu našel novo celino. Xajbrze je de la Prontera prišel na Novo Fund-, iandijo in je prinesel s seboj do-»kaze avojeig® odkritja. ZAVAROVANJE PROTI NEZAPOSLENOSTI IN ČRTANJE OSEMNAJSTEGA AMENDMENTA WASHINGTON, D. C, 30. nov. — Ameriška Delavska Federacija je na svoji tukaj se vršeči konvenciji sklenila, da je treba priseljevanje, razen v izjemnih slučajih, popolnoma prepovedati. Federacija je bila že več desetletij proti priseljevanju kontraktnih delavcev ter je bila vedno za skrčenje priseljevanja v splošnem, tako daleč pa ni še nikdar šla kakor v svojem današnjem zaključku. Nadaljo se je izrekla konvencija za zborovanje proti nezaposlenosti. Thomiars J. Donnelly, tajnik Delavske Federacije v državi Ohio, je rekel: i — V naši državi je brla leta 1H21 poražena predloga za zava-novanje proti nezaposlenosti. Ako bi biLa predloga sprejeta, bi imela država Ohio ob začetku depresije v svoji blagajni sto štrriin-! osemdeet milijonov dolarjev za ' podporo nazaposlenim. Značilno je. da je bila sprejeta resolucija, ki zahteva takojšnje črtanje osemnajstega amendmen-ta. — Dežela — je rečeno v resoluciji — je spoznala prohibicijo po njenih sadovih. Federacija je zato, da se vrnemo čimpreje k pametnejšim razmeram. Ko je predsednik fireen omenil. da gre Federacija v tem po-« gledu nekoliko predaleč, je na-1 stal v dvorani tak ropot, da ni j mogel dalje govoriti. Albany, N. Y., 30. novembra. — I Joh n 0'IIam.Ion. stari blagajnik neutyorske Delavske Federacije, je rekel danes, da je v newyor-šksi državi 1,100.000 nezaposlenih.. Ako bi bil uveden trideseturni de--lovni teden, bi dobilo najmanj sedemdeset odstotkov teh ljudi delo. TANKI PROTI IZGREDNIKOM Pogreba poljsk. študenta se je udeležilo nad 60,000 oseb. — Več Zidov resno ranjenih. Lvov, Poljska, 30. novembra. — Bojni tanki in oklcxpni avtomobili, oboroženi s strojnimi puškami, so bili poslani na lvovske ulice, da [ustavijo nemire i>n izgrede med Židi in vse u e i 1 iše mk i, ki so razbijali židovske trgovine in napadali i na ulici Žide. Do sedaj je bilo v teh izgre-|dih ranjenih nad 300 oseb. Pogreba nekega poljskega dijaka, ki je bM v nekem spopadu I ubit. se je udeležilo 60.000 ljudi lin nprevod se je razvil v protiži-I dovsko demonstracijo. Ko se je nek dijak vračal s pogreba, je ne-1 .kdo ustrelil nanj skozi okno in dij-aik je kmalu nato umrl. Vsled tega so oblasti, boječ se novih izgredov, izdale varnostne odredbe, ke^ se je bati novih iz-^ gredo v pri pogrebu nove žrtve, i Posebno velika bojazen vlada i v Var;avi in vlada je zaplenila I časopise, ki so pozivali ljudstvo I na nasiLje. Nemiri so se razširili I tudi na druga mesta. Na vseučilišču v Vilni je bilo ranjenih več 1 dijakov in Štirje so bili prepelja- KITAJSKA JE ODGOVORILA Kitajska zahteva od Japonske odškodnino za vpad. — Vedno je na Kitajskem sejala raz* dor. Washiqgton, D. C., 30. nov. — Kitajska vlada je objavila 90<> strani debelo "rnicmi knjigo" k<'£ odgovor na Lvttonovo poročilo glede Mandžurije. Kitajska dol/i Japonsko, da je cela desetletja spletkarila na Kitajskem in povzročala nemire. Zato zahteva od Japonske odškodnino za njt n vpad v Mandžurijo. Kitajski zastopnik pri Ligi narodov dr. V. K. Wellington Ko-) je knjigo izročil Lvttonovi kom -siji. ki je preiskovala razmere v Mandžuriji. Odgovor je v dveli rmenih knjigah, ki odgovarjajo japonski beli knjigi, ki obsežno popisuje kitajsko-japonske odno-šaje z japonskega stališča. Dr. Koo navaja štiri glavne točke kot kitajske pedloge za pravično in kaneeno rešitev man-džurskega spora: 1. Takojšnji o*lhod japonskih čet, ki so nastanjene izven okrožja japonsko železnice v Mandžuriji. 2. Da se izroči Kitajski vsa pravica. da varuje japonske poda.ni-' ke in njih lastnino na Kitajskeni. 3. Obnovitev kitajske nadobla-stii v Ma.7wlžuriji in da kitaj.sk i vlada postavlja svoje uradnike. 4. Pravično rešitev vprašanja glede odgovornosti in odškodnin } za japonski vpanl v tri vzhodno provinoije. Tientsin, Samghaj in drage kraje kitajske republike. NESREČA NA LOVU Seattle, Wash., 30. novembra. Lovska sezona v državi Washington je 'bila dobra in slaba. Dobrn, kar se tiče ustreljenih srn, todm slaba glede nesreč. Ustreljenih j« bilo 17 lovcev. ni v bolnišnico. V Čenstohovi jd bilo ranjenih več Židov, nekateri zelo resno. V Lovovu so bili skoro po vseh krajih spopadi med poljskimi na« eijonallsti m židovskimi komuni* sti. Policiji na pomoč so bili poslan vsi novi policisti, ki se še nahajajo v policijski šoli. Ulice so podobne vojaškemu taborišču. Varšavsko vseučilišče, kjer je bilo ranjenih več dijakov In eij profesor, je zaprto* YOU THUMDAY, DECEMBER 1, 1932. TWK LAKOTI SLOyPjDI fm.X PEAZNIK NARODNEGA UJEDINJENJA Nov požar v Gotni vasi. V 10 minut otl Novega u^esta oddaljeni Gotni vasi je 15. nov. ob pol -petih pričelo goreti pri po-setniei Ani Rogljevi. Ogenj, ki sd je pojavil v hlevskem podstrešju, kjer je im^la poaejsrtnica spravljeno seno in slamo,, se je zaradi mot-reega severnega vetra liitro razširil na najbližje gospodarske objkete. ki so se v kratkem času spremenili v ruševne. Xa kraj nesreče prihiteli gabile i iz Šmihela so se z vso požrtvovaLpoatjo lotili reševalnega ga društva hudo poškodovala. Prvi si je na lomil rebra, drugi pa fsi je zlomil levico. Po-'-»estTUci je ogenj uničil hlev. pod in ILstpjak. Usoden zamah z žepnim nozicem. 13. nownibra zvečer je sedel kmečki fant Avgust Ži&jpah v družbi nekaterih tovarišev in treh mladenk iz vasi Mokinja nad laično v znani Kardingerjevi gostilni Ob policijski uri )-.o se vsi Kar-liuge.rjevi post jo dvignili in (Kisli na cesto. I*o fantovski navadi so nekateri postali na cesti, do-čim sta Rudolf Kuhelj in njegov znanec Mišic iz Studenca spremila dekleta proti Stični. Ko sta se vrnila, so bili fantje vedno zbrani na cqKnem križišču. Kuia- Dolgoletni sen vseh zavednih Slovencev, Srbov in Hrvatov se je uresničil pred štirinajstimi leti, dne 1. decembra. Bobih smo svojo državo, ki se je tedaj imenovala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Svetovna vojna je zasekala strašne rane vsem trem jugoslovanskim plemenom. V gotovem pogledu ni bila usoda zavednih Srbov tako pošastna kot je bila usoda zavednih Slovencev in Hrvatov. Srbi so se borili za svoje pravice in so branili svojo last, doeim so se morali z začetku vojne-: Slovenci.in Hrvati pod poveljstvom svojega zagrizenega sovražnika boriti z ljudmi, ki so jim bih bratje. Šele sredi vojne, ko je Italija i m dolgotrajnem kole- pa*žat i'nobene napetosti, banju odločila, da napove svojemu bivšemu zavezniku vojno, je zadobila borba Slovencev in Ihvatov nekak na-cijonalni značaj. Prav dobro so poznali skriti- naineiie izdajalskega soseda, In zato so se borili kakor levi na s trški fronti. Zavedali so se namreč, da branijo, dasi pod zasovra-žefiini poveljstvom, svojo lastnino in >voj dom. Dvanajstkrat je poskušal Italijan zavzeti kraje, nad katerimi sedaj gospodari. Dvanajst strašnih ofenziv ob Soči jasno priča, s kakšnim junaštvom zna naš človek braniti svojo zemljo. Dvanajstkrat je bil odbit ter se je moral naposled umakniti globoko v svoje lastno ozemlje. Po koncu vojne je bilo treba vojni ijlm razdeliti. Delili so ga zmagovalci, torej v tem slučaju zavezniki. Italiji je pripadel velik del naše zemlje. ; l oči m je bila ® dovoljenjem zaveznikov iz ostalega d* la Slovenije, Hrvatske, Ornegore in Srbije ustanovljena jugoslovanska ' nil. Fantje so šli nemudoma iskat diiava. I *drarnik». ki ga pa niso našli do- es, . . „ ,. iua; mudil oc je v Temenici, kjer Slovenci in Hrvatje so se z veseljem in navdušenjem podali svojemu srbskemu bratu roko, in tako smo si list varili dne 1. decembra preti štirinajstimi leti skupno do movino. Prvotno navdušenje je pa kmalu poleglo, in ponovili so se obupni strankarski boji, kakoršnili smo bili vajeni v stari Avstriji. Ti boji so rušili notranjo strukturo nove države škodovali njenemu ugledu v zunanjem svetu. Ker zlepa ni šlo. je poskusil kralj Aleksand način. Razpustil je stranke in proglasil letniei ujedinjenja o|Mižamo med Hrvati žHjo po odcepitvi. To željo gojita Italija in Madžarska s svojimi pri-] rojenimi besedami in z denarjem. Toda tudi to nezmiselno stremljenje bo poleglo, kajti vsakemu razsodnemu Jugoslovanu je jasno, da sta le v tesnem združenju moč mi l»odoeuost Jugoslavije. Nesoglasja se bodo sčasoma ugladila, in že prihodnja hrvatska generacija bo zrla s pomilovalnim nasmehom na. •današnja prizadevanja hrvatskih separatistov. In tako se bo slednjič približal dan resničnega, duhovnega ujedinjenja, ko ne bo iped Jugoslovani nobenih plemenskih razlik in ko bodo zastavili vse svoje fizične in duševne zmožnosti in sile, da se Jugoslavija poveča še ca eno, za deseto'banovino — za soško. Ko se bo to zgodilo, bo jugoslovansko ujedinjenje po- 4 _ Kuhelj že izdihu M. Truplo .so št- v teku noči spravili v stiško mrtvašnico. Krvavi dogodek je hudo razburil vso okolico teiu bolj. ker si nihče" ni mogel zamisliti pravega vzroka. Fantje so bili, v gostilni med seboj popolnoma prijazni, mirni, neopiti in tudi niso imeli nikakih starih sporov in računov. Prevladovala je sodba, da je treba vzrok iskati najbrž v 1 juosumnost i. Sodma obdukcija, ki se je vrši-ja, j« ugotovila, da je bilo Kuh-Ijevo KTce zadeto z ma3«n žepnim nožičem. Rana ni bila široka niti 2 cm. Žlajpali se ju ves »krasen in obupan javil k zaslišanju, pri okrajnem sodišču v Višnji frori. Iz njegove izjave je posneti, da< je prišlo med njim in K uhljem na ee-tfti do naglega prerekanja. Pravi, da .se pra je hotel Kuhelj lotiti, a Ž! a.ipah m* je pa obrnil. o4j>rl uo-žič in zamahnil v namenu, da bi se nasprotnika ubranil. Pri teau pa -je hotelo nesrečno naključje, da ga je pogodil naravnost v srce. Prijeti ponarejevalci srebrnega denarja. Že nekaj časa so ljudje />paža-v lvajični goriei. Kmalu je prišla j li, ki tvrd- Z glavo pod brzovlak. Železniški obhodni k France Marolt z Dolskega je pregledovali progo od Laz prati D. M. v Polju. Ko jo prišel do Podjrrada pri Za lojna je opazil ob desnem tiru. po katerem vozijo vlaki proti Zidanemu mostu, ue daleč od zunanje tračniee črno gmoto. Bilo je človeško truplo brez ?lave. Ta je ležala sredi obeh tračnic. Pogled je bil pretresljiv. Ob hodnik Marolt je takoj obvestil z zaloške železniške postaje orožnike v Vevčah. Xa ogled sta odšla komandir narednik Sušnik in podnanednik llh-bš. ki (-ta kmalu dojrnala identiteto mrtveca. Nesrečnik jr» brezposelnik tesar Flori j an Bratun. po domače Za-virškov, ki je sie^r veljal za dobrega delavca, a je bil nekoliko udan alkoholu. Že včekrat je zadnji čas jrovoril. da si bo končal življenje, ki zanj nima nobenega pomena več. Pri njem sta orožnika na«la tudi britev in vrv z zanj-ko. Po načinu, kako je bila jrla-va odrezana, oklepajo, da se je Bratun vlegel na tračnico ,pred prihodom večernega beograjskega ■brzovlaka. Še popoldne so ga videli pohajati v bližnjo okolici in tudi v gozdu, ko je zamišljen .sedel na prisojnem kraju. Že pred Peter Zgaga TOPLOTA CLOVIJsULRGA TELESA V Xeu- Yorku smo imeli zadnji teden še precej čedno vreme, od sobote na nedeljo se je pa kar nama h 'izprcvrglo. in je toplomer kazal menda samo šo-.t stopinj nad ničlo. Vi tam gori v Miiine-jioti iboste nemara rekli, da to ni nič. pri nas v Xeut Yorku je pa ttfk mraz naravnost od sile. Kaj hočemo, dobrote velemesta so nas pomebkužll«*. Ne rečem, da j-ovražini mraz. ni mi pa posebno prijetno, če me zebe. Zato se oblečeni za tak .dučaj kot se spodobi. In tako Sf-m šel v .pondel jek. zvečer z doma v debelih volnenih spodnjih hLačah. -porhalasti srajci. debeli volneni kamižoli, suknji in \Thnji suknji, pa tudi debele nogavice, čevlje in hlače sem imel iia sebi, kakopa. Vrat ,>em si ovil z debelo ruto. m klobuk sem po-tisnil prav do ušesa. Najraje bi ^a preko uies, pa ni šlo in ni Slo, mogoče je klobuk premajhen, mogoče so ušesa pre- velika. Na znotraj« se se pogrel s leti si je hotel v razdvojenosti kvartom ne\vfvorčana, misleč id: končati življenje. Skočr! je pri ka-še-ljskem mostu v Ljubljanico, ki pa je bila imka in ga je voda takoj naplavila na suho. DUŠEVNI VPLIV IN ZMOO LJIVOST. Za silo bo šlo. Nekoč sem čital. da znaša normalna toplota človeka osemiude- vetdeset stopinj, toda pri meni mora že ti precej nižja — takole okoli petdesetih stopinj se suče — kot je pred kratkim stro-kovnja*.ko ugotovila neka po toplot« hrepeneča Marjan ca. Stopim na cf.i-10; kar streslo me Tekač aH plavač bosta spravila Neu^orčan ne bo dosti zale- v tekmovanju z drugim več iz sebe ntgo sama za*e. Sama za.s«' bosta moji oče na}M*Ia vs«* sile in bosta mislila. ln' k-»er ^ 1,<>lel n,'kaJ d,,i mir- klicati na pomoč še psihološke. no preživeti. Toda Francetovega j Največje število znamenitih re-povrartka nista nič kaj veselila : kordor Iz zadnjega <'a->«a .i" bilo iiij«*jrova dva. mlajša bratii. 2,Vleliii j dejansko mogoče samo radi tega. Alojzij in 14-Ietni Jože. Ob vsaki ker so si >tali nasj^roti najo,trej-priliki sta iskala prppir in ^rta po-1 ši konkurenti. Za mnoge -portni-vod tudi našla. ' ke n? isto, če imajo zavest, da bo- bru ike. med katerimi je .spoznal, da sta dva ponarejena, lloiiig-mann je Finka vprašal. odk«nl je dobil srebrnike. Fink je odgovo-lu nato se je namenil proti svo-t ril. da mu je dal denar posestni-jemu domu Avg-unt Žfajpah. z ^ki Adolf Konij?. ki stanuje v njim pa je odšel v i-4o smer tudi Rdečem kamnu v oln ini Smuki. KuhHj. saj sta njuni vasi v ne-> ko je njega kupil za 14 I>in posredni soseščini kruha. Orožnikom, ki s» ga zasli- Nekaj minut jk. njuni m odho- j(. K,Vni«r izpjovedal. da je da j« zaslišala tala fantovska j srebrnike moral dobhi najbrže na '11 ja. mla.i«i Jože ]>a z lesenim to-dru»ba neko .stokanje. Mišiv iz j zadnjem sejmu v Žužemberku, i P^riščem. — Iznenada napadeni Studenca je skočil za odišlima in kje-r je kiL]>i4 o10001,1 vega rzloga lotila Franceta v do- se'*1 51,1 n<' 3 n ar i izbi. Lojze oborožen z železnim svedrom za vrtanje kame- mu je samo še dejal: — Pojdi hitro po zdravnika. Žl«j|>ah me je sunil z nožem! — Po teh besedah se jo Kuhelj že sesedel in tunolk- so fantje oklali posestnik o v ega sina lfma>cija Zajca. Zlajpah jKi nt¥»revnem dejanju ni pobegnil. Ostal je v bližini ranjenca in Miisič mu je svetoval, naj se sani pri.javi orožnikom v Stičm. Zlajpah je mirno ubogal in se z MLšičem podal na oi*ožui-ško stenico. Tu je Žlajpali taJcoj ■ da je zabodel Kuhlja. niiki dobro pozna-jo in "ga. tso «ra po zasliši svoji vrnitvi z o-- postaje takoj odhitel v »as Rogovi 1 o obvestit o nesrečnem dogodku Kuhljevo družino. £e preden pa so domači in orožniki prišli do kraja spopada, je Din. nakar mu je krošnjar vrnil .srebrni denar in drujr drobiž. Obema mladeničema so »počet k a verjeli; ko -so ju pa pozneje večkrat zaporedoma zaslišali, sta Zišla čimdalje bolj v pn>tivlovja. Misleč. da je v hiii pri .K«"»ni2:u gotovo <še .kaj )x»narf\}<-if2ra denarja, so orožniki izvršili pri njem hišno smiljeno razbijali po Francetovi glavi. pr\-i s svedrom, drugi s to-pori»'em. Prizadejala i .a mu na glavi S globokih ran. udarce s svedrom pa je dobil tudi po df >-ni strani život-a. nogah in desnici. Ves ob I it s krvjo je Frauo z zadnjimi m očmi -in skoro že čisto zmešan ušel iz sobe. Brata pa preiskavo. Zares so v začetku vi v h«-nost.i še nista mirovala. Pri-sobi našli leseno škatljo. v kateri l"'Ha ^a metati za bežeč i m Fran-jn bri iz mavca lično izdelan mo- eetom kamenje, nato ]»a Sta jo II-del za vlivanje 10-kih sre- brala za njim. oborožena s kram-brwHi norm* sestavljen iz dveh r<>»« »n vilami. \'«-s dogodek se je delov, ki Ma unela ob robu luk- wligral s filmsko naglico in j»red njieo za vlivanje kovinske zme- ,H*mi '^katerih vaščanov. O do-hii. Nadalje so našli polovico mo-! frodku obve^'eni »»rožniki so o tem dela za vlivanje dinarskih uov- j čudnem bratovskem s^vo^dn na-cev m končno eno stran modela pravi-! i prei-kavo m zadevo pri jaza -vlivanje 50-parskih novčičev. i vili sodišču. Napadeni Franc pa ki je -bil Vdelan iz bukovega le-|j'* morrf z razbito «rlavo in potol-sa. P-oleg tega je bilo tudi leseno e^nimi mli v bolnico usmiljenih stojalce. na katerem se je držal j bratov v Kandiji._ model, ko se je vanj vlivala ra-?- j ———————- topina. Pri uatančneši j»reiskavi Samozavest ima tu silen upliv. Podžigajoče upitje človeških množic učinkuje istotako pozitivno, kakor morejo izrazi nezadovoljstva s strani teh muožic voditi do neus|>eha. Tudi določeni čutni litiji imajo upih* na sprožitev vseh sil. Plani nar. ki zagleda ves utrujen gorski vrh pred seboj ali planinsko kočo bo pospešil nehote svoj tempo. Tekanje, je lažje, če teče pred teboj tn te "vodi*' nekdo drugi. Po vsej priliki uplivajo tudi duševni činitelji na nenavadno mi gel. pa tudi topla obleka ne To sem žf* po par korakih konšt-.ti-r»!. V New4 York me je vodila pot. No, do New Yorka je že šlo nekako. Čimbolj se je delala noč, tem o-streje je bril krivec, in z morja jo pihala huda sapi. V New Yorku sem hitro opravil in sem prišel takole okrou devete nre na Journal Square v slavnem Jer>ey City. Tam ve most. na mostu >e pa ustavljajo bus i. Menda je tisti most najbolj prometen .prostor v vsem Jersevu. Yču»i ^e je treba «"lo uro v lajni premikati, predno prideš do k lisa. U»oda nji; je zanesla v la.'no poleg mhdega dekleta. Punče ni bilo nit i dvajset -let i4aro — kolikor sem od strani in nabitro presodil. Sveta nebesa, kako je brilo in pihalo! Po petih minutah že nisem čutil n»- nog in ne ušes. in prsti so mi odreveneli. da si spm tiščal roke globi^ko v žepu. Toda človek je čuden božji stvor. Wako trpljenje dosti laž** prenaša, če ima sotrpina poleg s«lbe. Od strani sem pogledal ubogo žensko bitje, in revi ca se mi je zasmilila v globino sr^a. T;ase priitrižene, u>^ r nepo- iovno zmogljivost besnikov. Kak }krita- A*Tat pa popolnoma razga šne vrste so ti činitelji, .pa Se ne vemo. KOVINARJI — RAZISKOVALCI Pariška novinarja Martinean in Andjče Lesourd sta m.- te dni odpeljala iz Maseillesa v wJiotlno Afriko odkoder se bosta napotila v osrčje črnega kontinenta, kjer ■bosta iskala neko pleme belokož-nih pritlikavcev, ki baje živi ob izvirkih reke. ki teče v Oadako jezero. ii g ljen. Na i-ebi j* imela tako maj-ben. t enak in kratek kožušček, da -bi si jaz niti svojega nosu ne mogel dostojno zaviti vanj. Zidano krilce ji je komaj pokrivalo kolena. dočim so ji take nogavičke segala1 iz majčkenih ^olnov do gležnje v. — U, ubožiea — sem pomislil. — -laz. divjak. oble»"en kakor Pla- ne prioWujeJo. Denar naj ae blagoroli faatljstl po Money Order. Pri spremembi krsjs naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejžnje blvsllMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", 210 W. l&th Street, Ne« York, N. X. Telephone: CHelses 3—387« _-----— --■ -- DEKA3HA NAKAZILA IZVSftUJBiO ZAHE 8LJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8TOPNI SSZN AM T JUGOSLAVIJO s T ITALIJO Pte JJ0---$ 3jiB Ur 1M _l------S 5.70 Wa «0---$ ATfjjUr 300 ..............HZZI $16.40 Otn 500--$ M5[Ur 400 ___$21.75 Dta 1000 --$16-25 ij Lir 500 ______$».75 Dte 5060 -—— $70001 Ur 1000 _______$52.50 ■nate teneirnjeSrSe SUTpaSallr-1- * iao " " ' 60000 " 00L90 Pia|^inl> dm ▼ •tar^ kraia t^laiUa r.dtfotlttu "t CAIVI UBTTM M vfimmrn, av M96TEOPOUXAN- TRAVEL BUBS^U m m MU mam/***** 8A*8g*) " Mali Oglasi s - -i I imajo velik uspeh i g t t V. * . * ' Prepričajte sel | NEW YORK THUB8DAY, DEOP"»*F 1, 1932 BOLJŠE VIŠKA REVOLUCIJA PRED 4000 LETI Ko *u ne utirani nižji sloji v j Franci;! uprli m nastopili 1. 1789, proti aristokraciji, ao pripadniki »tarega plemstva mislili, da je na-j «tal konec sveta in mnogi so šli v! »mrt b trdnim prepričanjem, da no tudi drugim ljudem ure že »tete. Toda strahote revolucije so minile in zdaj živi velika francoska revolucija samo se kot zgodovinski »poinin v mislih potomcev revolu-cijonarjcv samih. O čudni poti, ki jo je hodila francoska revolucija s svojimi vzvišenimi idejami od za-i e&ka do dane«, o metamorfozi njenih idej bi se dale napisati cele knjige. Zgodovina se jK>navlja, to, kar ate je zgodilo s krščanstvom, se je ponovilo s francosko revolucijo hamo v drugač-ni obliki, ker ao bile tudi razmere drugačne. Tudi v Rusiji so smatrale krvavo boijaeviško revolucijo mnogo njene žrtve za zadnje dejanje svetovne tragedije. Po njihovem mnenju je stalo človeštvo pred i>ogojem, Ixig je bil odvrnil svoje jasno obličje od ljudi in Ufctrelitev so smatrali mnogo fanatiki za najsrečnejši izhod od splošnega kaor»a. Zdaj je pa najhujše že minilo, nastal je proces prilagodevanja novim živi jen jhkim rarrmerain. *amo da še ne vemo. če bo ubral tudi ta tretji, največji pouku* se uprli kroni in nekaj zločincev je napravilo konec monarhiji. pravi. JStari družabni red je propadel, palača je bila izropana. kralj pregnan, državni zaklad je pa [Hiatal skupna last. Kdor ni nič imel. nadaljuje Ipuwer. je. zdaj bogataš. Reveži so \ro-stali bogataši, bogatašem pa ni o-stalo nič. Kdor je bil prej sluga. za|M>vtHluje zdaj službanikom. Služabniki so nehali izpolnjevati povelja svojih gotsi>odarjev, služkinje drzno odgovarjajo svojim gospodinjam. Zlato in dragulji kra-e vratove služkinj in čeprav je rodovitna »zemlja polna dobrin, nima go-Hp'*la kaj jesti, ker so se siromaki polastili vsega. Kdor je imel lepo obleko, hodi zdaj razcapan, kdor ni imel niti skorje kruha, ima zdaj polno shrambo in njegove omare «o polne tu;e robe. Zemlja, ki se je prej ogledovala v vodi. ima zdaj zrcalo. Bogataši so izdaj žalostni, siromaki se pa vesele. Sin visokega uradnika se prav nič ne razlikuje od siromakovega sina. kajti vse i-menitne rodbine so pometali na ce.*Jto. Princi umirajo od lakote, odlične dame so suhe ko trske iu hodijo razcapane. Odigravali so se strahotni prizori, piše Ipuwer. Otrokom odličnih rodbin so razbijali glave ob zid, zakonike sodnih dvorov so razmetali in ljudje so hodili po njih. — Uradna poslopja so zasedli puntar-ji in odnesli sezname davkoplačevalcev. Uradnike so pobili, vsi spise pa uničili. Vsa avtoriteta je u-ničena in čeprav vlada na jeziku po deželi pravica, je vse. kar ljudje počno, najhujše brezpravje. L ju dje se kar tresejo od strahu, ker so vsi zločinci prosti in nihče nima nad njimi moči. Kmet orje zemljo z orožjem v roki, služinčad krade. Oče vidi v sinu sovražnika, brat se bori proti bratu, ali pa pada zadet ob njegovi strani. Človeška srca so okamenela. povsod je polno krvi, povsod žanje smrt. Ni več dobrih delavcev, revolucija je uničila vse obrti. Lakota in bolezn razsajajo po deželi. Ni ne hrane, ne kurjave. Žetev je }M>vsod uničena, nihče ne orje, živina je prepuščena sama sebi. nihče ne pase čred. Ljudje jedo travo in pijo vodo. Niti ptice nimajo hrane. Vrata, o-graje in leseni stolpi se sežigajo.' skrinje iz ebenovine razbijajo in kurijo z njimi. Povsod je ]>olno nesnage in smradu. Potuješ lahko le v spremstvu, kajti z očinci ropajo j |»0|K>tnike in jih pobijajo s palicami. Vera je seveda propadla, nihče noče več priznavati bogov. Utihnil je smeh. samo tarnanje in' solze polnijo deželo. Stari in mladi' tožijo, da bi radi umrli, mladina* 'H-ita staršem, da so jo spravili na' svet. •Ipuwer prosi na koncu kralja.' j naj se ojunači in znova napravil red. roteč ga. naj se obrne na bo-1 ga za pomoč. Potem pa izraž;t s pomembnimi, skoraj pro roški m i besedami trdno vero. da pride od-, rešenik. ki prinese mir vsemu. kar( je zdaj v vročici. Kralja opozarja, na prorokovanje. ki govori o od-j rešenikovem prihodu, češ, da pride' pastir ljudstva, ki ne bo greha na njem 111 ki zbere razkropljene črede. In v trdni veri. da bo nazadnje dobro zmagalo in da se vrne na zemljo mir. zaključuje Ipuwer svoj opis prve boljševiške revolucije na zemlji. In res sta se mir in zakonitost vrnila. Teror je izginil in boljševizem, ki je dvignil glavo pred dobrimi 4000 leti. je zdaj že pozabljen, le zgodovina ga še pozna. Je pa presenetljivo, kako točno se ujema boljševiška revolucija v Eciptu pred davnimi časi v glavnih potezah z velik-* rusko .socialno revolucijo. Iz Jugoslavije. UMETNO SRCE SO IZUMILI Pretresljiva ljubavna tragedija. V noči od 8. na 9. novembra ,>e je odigrala v Karlovcu pretresljiva ljubavna tragedija. Poročali smo že o tragediji mladih zakoncev Žitnik v Karlovcu; mož je z nožem ranil ženo, j>otem se odnesli h krstu in dobil je ime Milan. Ko so se pa vrnili od krsta. so opazili, da je deklica. Strašna rodbinska tragedija. V hiši Stjepana Gumbareviča v Velikem Bečkereku se je odigra- jo pa zastrupil z ootovo kislino, la strašna .rodbinska trage* "T ™ zapronr^n na" poklical dekleta in fant ji je po-' "'/V a ^ ^ I>ftJHn"" nudil vina. Ančka ni hotela piti, jMatl P 3 1>r0tl ™'ni v,va* m ; iu:» SV°J° hčerko in prosila za pre- nočišče pri kmetu F run.ju X'iko- ^ Moskovski zavod za transfuzijo zalo se je, da so bile operacije brez-krvi je izpopolnil aprat, ki ga po hibne. S tem je. pa sproženo vpra-pravici lahko imenujemo umetno Šanje možnosti operacije tudi člove-srce. Aparat sfa izumila znanstvena ške^a >rca. Kot rudnika zavoda Brjuhonenko in Jankov^ki. S pomoto niune*a i/.-' temelji pogoj uspešne operacije srca je i*oskrbetiT da >e kri med o- pač /e bila f»a pripravljena odit s fantom na izprehod. liču. Km«-t jo je sprejel pod strt \ mila se je v isvojo sobo, da bil ho. ajutraj je bila pa mrtva. Dose preoblek la. Vitomir je od-j mae.i so bi'i zelo pr-strašrni. krr šel za njo. ker je dvomil, da bi .se je bila žen? na videz zdrava. O-yrnila. V sobi j«> je zerpe-t vpra- ghd trupla in zaslišanje njene šal. če hoče pitati njegova žena, hčerke je pokazalo, da je mož in Ančka ga je zopet odločno za vrnila. To jra je tako razkačilo. da jo je zgrabil za glavo, potegnil iz žepa revolver in dvakrat u-strelil. Prva krogla je zgrešila Mart in Jurčič ž< no pretepal. Prav vzrok smrti pa še ni dognan. Volkovi v okolici Bugajna. peracijo ne seseda. Tudi ta pio-blem je moskovski zawal za transfuzijo krvi > reč n o rešil. Znanstveni sot rudniki uivoda so Mlkrili celo vr.-to kemičnih sestavin, ki preprečujejo seseda nje krvi. Kri ostane nedotaknjena ne samo. če jo izpu-*te iz žil. temveč tudi če ovzročajo nagel S poiiHičjo njunega izuma se je zavodu posrečilo napraviti zadnje čase več novih, .zelo važnih jK.sku-ov. ki se znanstveni svet za nje že več h t zanima. Prvi poskusi so se vršili s psom. ki so mu r dreza I i glavo, pa je kljub temu živela še celih šot ur. Presenetljive uspehe so d «M.*gli tudi pri nadaljnjih poskusih x ubitim p>om. Umetno srce je vrnilo življenje ne samo trlavi. temveč vsemu organizmu mrtvega psa. ki je nadaljeval svoje osnovne funkcije tudi potem. ko pravo >rce ni več utripalo. . padec temperature. Rusi učenja- Ta izredno važni izum je om »go- ki d. mnevajo. da bo mog n-e rabiti cil rešiti problem, ki pomeni v mo-| ;|leL.ifi-ne ^abilizatr^rje kot zdr.i-derni znanosti pravo senzacijo. — viIo tlI)Ii pri n<>katerih (ln,„ih ho. Znani moskovski kirurir profeso^r! |ezrij, N. Terebinski je n pomočjo tetra a-parata iLspešno operiral več živalskih src. Profesorje nf.rczal srce in poedine zaklopke, napravil na njih najrazličnejše operacije, neizogibne pri neozdravljivih srčnih bolez- Hollywood, Cal., 25» novembra, nih. napravil je 17 šivov, potem je pjj,,, ka kra^,.:t... t;0tI- pa srce .iašil in znova napolnil S dard. ki >•• je j 1 ala CliarV« krvjo. Vs^» operacijo je delal prrt-1 (Miaplinoiu blizu V intra Cal je fesor 4 in pol minute. M.v| opera-j i ilIvtir."»:i zara li prehitre ci in in n;lilmni«.tnv:(i in nI iti. ' ■» > CHARLES CHAPLIN SE ŽENI cijo je liadomestoval srce in pljn ča Brjulumenkov aparat Funk«-ij«»-uir::l je brezhibno. Takim operacijam je bilo podvrženo nad 10 psov Prof. Terebinski je začel delati svoje poskuse pred dvema letoma. Vsi psi. ki jim je operiral srce. >o ?e živi in o-tali so pri /av-du z;i transfuzijo krvi. Od časa do časn >o jili učenjaki pregledali in i'.ka- Vi»/n e. Pn i — »r m '2. dect-nilVra. je povabi. K" Ma bifa a "t r rana. **a izjavila. >la vračara \r. S;»u Simeon. '"hI., kjf r -ta bila zi praznike. < »i ■ i i je no ravširjmo Tnn-nje. da »Ta Ziin«čena. .-Ta oba i z -h; ! a voriee in'u*«-ni'*I v>c take Kdo si ne želi domov? m VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso po-strežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse pamike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. PJHte nam! Metropolitan Travel Bureau (FRANK SAK8ER) 316 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro* brodne družbe. PR0TIŽ1D0VSKI IZGREDI V LVOVO ' Lvov, Poljska, 25*. novembra. Pri prot izidov* k ill izgredih, ki ho jih vprizorili poljpki dijaki, je bilo ranjenih nad 200 oseb. 2D jih je bilo tako resno poškodovanih, da so jih morali prepeljati v bolnišnico. »4 o-seb je bilo aretiranih. Dijaki so razbili izložben: okna židovskih trgovin ter se napa-; dali Žide po ulicah. V spopadih^ je bil ubit en poljski dijak, deset židovskih delavcev pa je bilo ranjenih. OBSODBA RUSKIH FALSIF1-KATORJEV Berlinsko sodišče je izreklo obsodijo v procesu proti ruskih ponarejevalcem dolarjev in funtov. Ba-zil Mamomov. poglavar ponarejevalcev denarja, je bil obsojen na tri leta ječe, na pet let izgube državljanskih pravic, vrhnu tega pa bo stalno postavljen pod policijsko nadzorstvo. Trgovec Arkadij U-raUtki-Udineev je bil obsojen na devet mesecev ječe, slikar Mjaso-jedov pa na dva in pol leta ječe, na pet let izgube vseh časti in na stalno policijsko nadzorstvo. Fatei-fikatorji so ponaredili za približno milijon dolarskih bankovcev in funtov, katere so razpečali, da so krožili po vsem svetu. ADVERTISE in ""GLAS N AROl) a * druga je pa zabela dekleta v de s-! ^ °^ohc! 1>u^na - stran prsi in ji prebila pljuča. ! vUl y°'koV1 ln (llVJ1 Prasicil Na- k..> „ ^ .....J- "'v. 'Pravl ^ode okoli-( no Dekle se je 'takoj fant je pa pobegnil. I>omači i-o težko ranjeno Ančko za silo obvezali in prepeljali v bolnieo. Xjeno stanje je brezupno. onesvestilo. , ■ , , . | sknil kmetom, ki .so jim rasztrgah več ^-lav drtibniee. Lovsko dru- štvo v Bugojnem je prosilo mini- ! i *trst.vo za šume in rudnike, da ( ______________,...... za okolico Bugojna ukine lovsko i Fanta so dolgo zaman iskali. — prepoved, da bi mogli ljudje po- biti zveri. Odmev rodbinske tragedije. V Zagrebu se je zagovarjal Drugi dan zjutraj so pa naenkrat začuli v Isti hiši. kjer se je odigrala tragedija revolverski strel. Ko so prihiteli v sobo. od koder i • . ■, . , * M^ri'uu s? je zagovarja je odjeknil strel, i-o našli A ek- ^^ , Q1 , . . c . . nit- • . , • Pred sodiščem .31-Ietm -Janko Ja sica v mlaki .krvi .n,a istem kra-ti „ , - . .. . . i-;^ . ti * kopec. ki je ubil svojo zeno Majr- jn. kjer se je zgrudila v prsa za- i , - , . H„t, v«*ira 7 ; , do- ker varala m pretepa a. aeta Ančka. Z istim revolverjem t- . .. , : . 1 , e + , , , Ko JO je zalotil z drugim je pla- ši je fant pognal kroglo v prsa. - - - , T . t j: .. , , . "da nanj in ga je hotela prtepsti. ludi njego so prepeljali v bo!ni- _ - - . .. ... 1 t • v. • ^ moz >e Pa potegnil noz in jo za-1 co. kjer se bori s smrto. Zdrav- , , , ^ ■ ... , , - i niki nimajo nobenega upanja, da ^^ ",e bU dv!Jletl! bi fant rn dekle ostala pri življe- £ ?a »>a \ nju. Iz pi em. ki so jih našli pri " ^ ^ ! Aleksiču, je razvidno, da je za ' krivila tragedijo ljubosumnost. Prst jo je zasula. Te dni popoldne se je pripetila pri Vratišineu blizu Oakovca težka nesreča. 18-Ietna Terezija Xovak je otlšla v bližino vasi po prst, ker so imeli doma zidarje. ŽENA, MATI IN VDOVA V 48 URAH Ta GLOBUS | kaže v pravem razmerju vodovje iu suho zemljo. \ j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih I razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- i j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je p*; vokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN L..oda je časih hudomušna, ka-k'»r ne bi ji človek prisodil. V Iia- Ivopala je prst. pa se je otrgala ' zouckesu ,stir Loire na Francoskem večja -pla t in jo zasula. Ž njo je jc neka mlatlenka v razmahu 48* bil 8-letni sinček tete. ki je tekel ; ur postala najprej žena, potem domov in poklical mater. Bilo je mati in na koncu se vdova, pa že prepozno, dekle je bilo že j Nesrečnica se piše z dekliškim mrtvo. | imenom Suzana Bouleau. Stara je j 24 let. Pred nekaj dnevi se je po-Izpred sarajevskega vojnega so- ročila z nekim Lonisom Touchetom. dišča. j ki ga je že dolgo poznala. Nasled- Vojno blišče je obsodilo na 10 nji ^ [^T^ j° pHje'1 mesecev zapora Jakoba Lavša. ki 'T^11 ^ Po*]»h«> v orodje po nemarnosti povzročil smrt ^T* 'T-,^ V°Xlla zdrave^a 111 ^ • Krpi)kt4flpežal iz domače hiše in se je od' obupa utopil v vaškem ribniku. I Pred smrtjo ni napisal nobenega |M«>Io\41nega pisma. V njegovem j žepu so našli samo seznam oseb. ki so mu dolgovale nekaj denarja, in' jevu se je rodil otrok in babica je spisek takšnih, katerim je bil on' izdavila, tla je deček. Starši so ga ■ upnik. 1 I Nesreča ne počiva! T*di smrt ««. Podvrženi «te eni ali drugi vsak dan. KAJ 8TE PA STORILI ZA 8VOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROEt Ali tU Jg Mwrowm m »lučaj boletni,. nezgode ali »mrtit Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoalo-▼anake Katoliške Jednote. Kaša jednoU plačuje najvei bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi orgs-nisaeijami ▼ Ameriki Imovina snaša nad $1,100.000.00. članstva, nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Ziroženih državah t 8. ilanL Pristopnina prosta — Berite nmjbotjM sfevensfa iedmk ".Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbašnik, Ely, Minn. V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 lnfiev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED . $2.50 ONI. KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "OLAS NARODA", OZIROMA SE KAROCK. GA DOBE ZA — ^ j "GLAS NARODA" 216 West 18 Street_*Hew York, H. Y. t . 1 -c ■ "QUI II BOB A • JU '!! '".!! mmmmmmmm^mmmmmmmi^^m^mmmmmmmmm S 1— LARGEST gLOVPE PMLT te V. B. X. ——— * n e ■ • ' «i4ii --------L5i j Spretna kuliaricm. trdo vezani ....1.45 Svrto rimo stare In nore savese, ie|N> rrilo Tmu ............——----s.— 1 Sadje v c«*pndinjstsn ___________Ji Hpelna nevarnost --------------------1* Okenlk sneleikesa Jenka ■ tnl<» ves ............................1 Ji | Iwimn« .................................1.23 l vod v filozeCija (Veker> 1^0 Veliki Mleverniki spisavoik: zklr-ki piwm. listin in za is-sebnike te trfovee -----------1.23 i Veliki vsevedei ...............................Jl| \Wilna knjrttra ..............................-M | Zlftrka doanaeih sdrvvM................«• Zdravilna seliUa______________________4i | Zrl in plrirl. slovar naravneia zdm ril siva ................................l^ij /pnkniita ImelnesJi pri Klaven- rte. Urratte te Srkte.......-1-t« /.drsije ml;i(!iite ................................1.25 /tiru i je in belezru r dutcaii blši, ■J. zrezka ...................................1.20 Zfudruna Srbu v, llrvitoriu Sla-irnrrv ovest ........JM Dekle KSsn------------------------------M Delna raka..................................... Da Obrida in Bitelja .....................70 Dali z orožjem ...........................— Dve sliki: — Njiva; Starka _______ -------------------------------JM Devica Orleanska ..........................Ji Duhovni boj -----------------------------54 Uadek Je pravil; Marinka io tkra- -t— ----------------- Elizabete ...................................55 Fsbijola ali aterv e Katakombah....A3 Fra DUvsU*!^___________________________M Goispodariea sveta —--------------JI C miliar v sta H Ljubljani ___________M Grika Mytalofija......................—1*— Iladil Mural (TelsteJ) ..........—M Hči papeža, vre_____________________W Hektarjev meč ________________—Ji Hedvika -------------------------M Vadi fad. Blage dole. veseloigra .75 Hefana < Kmetova» -----------------Ji fhb Bresdno <1L *▼.) ---------JI Hnirti, Groteske te Satire . brofiirsuo________________________ Ji Izlet g. Bmrfka______________________L2i Is tajnosti prirode ____________________Si la nilrmu sveta, ttdo v«s. L.lM Izbrani apial dr. tvaa Mractegrr: 2 sveska ---------------LSi 'ic^to---.n 11. Jurčičevi spisi: Popolna talija vseh 10 sveskov, le[>u rezanih ................——......Ji«— ( O. rvwk: ftr. Zober — Tuf n broširano ............................ -75 ! Jtmn i M serija !Poveatl is Španskega KrUeoja .....................Ji Kako se mm Jaz likal (AlcSovpci !. srrzrk ________JI Kak« M« «e jaz likal (Alenwrec) II. sv. n.,. .... , Kako um se Jaz tikat tAU>Sovec( 111. svesek____Ji Kore|ska brata, povest lx misljonov v Koreji_________________Si Krvna os v rt a ---------......-----------.Ji Kmeihi pout C Swmmi ) Kotenja pri kraljici geaji naaici .-Si Kaj ae je Mazkarn aapjalo-------J3 Kazaki .........................................Ji K rižev pot patra Knpljenika -----.74 Kaj m Je izmislil dr. Oka___________J5 I~evslikovl zbrani spisi _______________JH 1. zv. Pesmi; Odr In elegije; 8o-netje; Romance, balade ia legende; Tolmač (Levstik----7i 5. zv. Slika Levstika te njegove kritHte in polemike _________________-74 Tnlo vezano --------------- IJubljai.slTe slike. Hi^nl Ustnik. Trgovec. Kujičijskl stražnik. Urartu i k, Jezifui rt uit or, Gostilničar, Klejictnlje, Nntavarca, 1 Hilioruik. itd. ______________________di Lav na ženo ( roman) ________________JM Larifer _____________________________________1.— Marjetira ...............................JS9'- Materina žrtev .............................1 Moje -življenje ___________________73 \lall Lord ......................................Ji Miijonar brez drvarja....... ...............73 Msrtm. knčanski dečrk Jz Libanona ....................................JS3 Mladih zauakrrnežav laatni iivo- lapls ......................................-73 Mlinarjev Janez .............................JO SfiiMilino..........................................40 Mrtvi Goslač .................................-53 Mali Klatrž ......................................ti Mesija ................................................Ji Malenkosti (Ivan Albrecbtl ..........25 Mladim srcnin.. Zbirka pcvesti za fcloreiiskn mladino ___________-...........25 Misteri/a. rinoaii ........................1.— Možje___________________________________________lJi 9ia racličnih patih _______________________40 Votarjev nos. humorisska —__________.J5 Narod, ki iznura ................................40 Naia vrj. II. del. 9 povesti ____________.J© Nova Erotika, t rilo ves ---------------74 Naša leta. trila ve*____—____________-70 broširana ...................................,5j Na Indijskih otokih__________________JI | Naši ljudje..................................40 j Nekaj iz ruske zgodovina...................33 Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih j »obodov tdrfte- K* »l"Ti'njkp?j |M>lka ...................1.50 Ob 30 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...23 Onkraj pragozda ...____________________—-Si Odkritje Amerike, trdo vezano .........ii mehko rr/_a>»» ..........................».Ji frsprrčanove zgodbe ...................... .J3 Pasti in zanki_____________S3 Pater Kajetea_____________L— Pingrinzki otok --------------------------€0 Povest o sedmih obeirnih ____________JM Pravica kladiva ------------------------50 Pabirki iz Reža (Albrecbt) ---------25 Pariški zlatar _______________________________Si Prihajal, poveat _______________M *uiigaloc_______________35 Papeateja F a net s----------1J0 Posasžl. pesmi v prosi (Baudelaire) trdo vezano _________________^..J-— Pa atraai klobuk___________50 Plat vvooi__________________________40 Pri eitrirn ____________________—-----JI Prst božji ....................—______________M Patria, jiovrst is irske juaaike do- i -be ___________________________Ji Prva ljubezen................................M Po gorah, te dsflnali __M rlpiiSU n Maja'-----Si Pradtriaal. Prilipnte dragV svat- oiki v jenuaeCaaia________35 Prigodbe čebelice Maja, trda ves L— Ptice selivke, trda ves___75 Pred nevihto_______SS Poznava Boga________M Pirhi ..................i_M Povadenj ________________Ji Praški Judek-------------25 Prisega Hnrente/ga. glavarja ........ JO Pravljice te pi L svesek---40 2. svesek __i_JI Prvi« med Iodljanrl _JM RerateHJa aa Psetacalskam -Si Rdeča te bete fviaiaa. povest -M Slatenaki iaDteee____________ii, Hlifotlil Bsbtwsew. trd. ves_________731 Stric Trnova kak_____________SO Sttikl Invalid________23 Skozi im lndUe ________________Si Snojaka knjiga, mala______________M Sanjska knjiga, velika_______Ji Sanjska knjiga. (Arabska) _____L5i Spomini Jugoslovanskega dohre-roljra, 1914—1918 ............«....„.»1.25 Srrdonmci, trd. ves. .............. bro«. ---------------------------------wit Straoote vojne ___________________________J» Stlri smrti. 4. sv.__________________J5 Smrt pred hib —,.............. .......... -Jo i Stanley v Afriki _____________________________JI Spomin znanega potovalna _________1 Ji Stritarjeva Antbolag^a. broi _______M Slate Šeste, povest is A bruce v____M Ste medvedjega lovca. Potopise! ranan----------------- ——>.....JI Študent naj bo, V. sv. .................J5 Sreta Kelburga ............................J5 Spisje, male povesti _____________________n Sepek Samot arke ----------------U 'Mi ..............•■••MM******...............(iSO Svetlobe te aence _______________L2i Stike (Mefikol ..........1________M Spake, humoreska, trda vez. _______*...J)0 SH.lKCSPEAltEVA DELA: Machbet, trdo vez ........................»...Ji broširano ..........______________________70 Otbete________________________________M Sen Kresne pači -------—---------------70 Skrivnost najdenke ___________-..........JB$ Splošna Knjižnica: Št. 1. (Ivan Albrecbt) Ranjena gruda. Izvirna povest, 101 str.. briši.aoo ..._____________.....______....Jj •St. 2. (Rrdo M umik) Na Meda. Izvirna i«ove»t,-181 otx^ broi. JO fit. 3. (Ivan Koztnan) ..Testament ljmUka drama v 4 iej., broi. 105 strani ______________________15 St. 4. < Cvetko tioiar) .Poletne klasje, izbrane iiesmt, 184 str., broS:xanu ...............................JS9 St. Tt. (Fran MileinskU Gsspud Feidotin Žolna in njegove druži žina. vesclomodre črtice I., 72 si rs □ i. brofiirsuo ____________________..25 $t. tf. i Novak t Ljuebeumnost ...-M St. 7. Andersonove pripovedke. Za sloven.sko mlartino priredila Utva. 111 igrani. broS...............33 i St. a Akt štev. 113 _________________Ti Štev. 9. (Univ. prof. dr. Frenc Weber.) Problemi aadabne zofiJe, 347 strani. bro5. -----------70 .Št. 10. (Ivan Albreht). .J^ndrej Ternoue, relijefus karikatura In minulosti. 55 str.. broS._____25 St. 11. (Pavel Ooliat Pelerčkore poslednje sanje, božična povest Št. 12. (Dr. Kari Engllš) Denar narodnogospodarski spis. posle veail dr. Albin Ogris, 231 str., broi.--------------M St. 12. (Fran iiil&nekt) Megečal prstan, tiarodua pravljica v 4. dejanjih, 01 str- broš..............J« St. 13. (V. M. fJarsln) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun. 112 str^ bro«._____________30 St. 14. - - (fir. Kael Sn^fi) Denar, narodno gospodarski spis pošlo* venil dr. Albin Ogris, 230 str.. Sr. 15. Edmand in Jules de Gen-court, Renee Mauperln ______________:.40 St. 10. (Janka Sa>»9C) ŽitJJen>. pesmi, 132 str., broS. ____________—45 St. 17. (Prosper Mseimee) Verna dok v vieah, povest, -prevel Mir-Ko Pretear, SO atra__________JI SL 18. (Jarosl. Vrclillcky) •poroka lukevikega grajičaka, veseloigra ▼ enem dejanju, pmdsre-nll dr. Fr. Bradač, 47 straai, broširano.......................JB5 St. 19. IGerhart Hanptman) Po-hpljari tvts, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fuatek, 124 atranl. broi.-----JI St. 30. (Jul. Zeyer) Gompnči te -■aaMmaaahi. Japonski roman, is CeSfine pieiel dr. Fran Bra* dat 154 strani, broi.____iS , St. 21. (Frflolit, Solna) Dvanajst brci. i .... ......... f St. 22. (Totstoj) Krentzerjeva I ssnate JI St. 23. iBophaktes) Antigaaia, talna igra, poslov. C. Ooiar, PO str. broiirano .............................. .. , JI r St. 24. (E. L Bulwer) Pssltdnji ' PlflptJ(f| 1« drt, 389 i ML__________ju | St. 28. Psslft^l «MPt rijjjl, I IL del______m St. M. (L. Andnfii) Ana«*. I «MMioatev. Js^Vklmar.Sisir. j St. ^jy^jj^^jy1 St 29. Tarzan sin epic__________M .« Tarsan einaple. trdo vea....lJi ' St. 31. Boka reke .....................-...-25 St. 32. Živeti ....___________________JO . t St. 33. (Gaj Sal ustij Krlsp) Vojna s Jogurte, poslov. Ant. Dok- ^ ler. 123 a*rani, bro*. ______________....JI St. 36. t K saver MeŠkoj listki, 144 strani —...........——-------J3 St. 37. Parnate Hvali _____________M 4 St. 3S». Tarzan ia sve» J-------L— Štev. 39. La Bahesae _______________JI St. 47. Mielerij dnie —--------] Stev. -ta. Tona nove ifioali-----H šter. 40. Tarzanov sip, tri ves —LSI | St. 30. Silka De Graje ------------»IJi fct. 51. Slov. balade in ronaaace...^ii < Št. 54. V aseteiu--------------L— St. 55. NamiUJeai betaik--------- št. 5C. Ta te onkraj Salte...........-31 , Tez __________________________1JI I ŠL 58. Glad (Hamsun) --------------Ji , St. 50. (Dostojevski) ZapkU Js mrtvega dan 1- del.................1— ( St. SO. (Dostojevski) Z spi tki is ^ mrtvega ilima. II- del -------------L— St. 01. (Golar) Bratje te atdit—3S St. 62. Idi jot. I. del (Dostojevkl jM 1 St. 62. Idijot. II del ___________________~S0 St 84. MUct. I1L del ------------M11 Št. 63. Idijot, IV. del ..................ii ; Vsi 4 deli------------L2S St. 66. Kanada, akozl uho sirnn- ] ke, veseloigra -----------—..........-45 . Slovenski pisatelji (L za.: Potresna povest. Moravske ali* ke. Vojvoda Pero i Perica. Črtice ____________________________i5i Ttesovi zobje-------------—1— { ; Tik za irdak —~—-------------.70 Tatič. (Bevk), trd. ves. -------------^75 Tri indijanske povesti --------------20 Tunel. soc. romen--------—--Ui Trenutki oddtea---------M Turki pred Dssstei —< .........i »H Tri legende o razpelo, tr^ vex. —J5 i Tisoč la ena noč: I. zveeek ..................—......_.^1J0 II. zvezek_________________________l.ii in. zvezek________________________1 JI 3 KNJIGE SKUPAJ_______J-73 Tisoč in ena noč (Rape) rez. mala izdaja________--L— i L grabi Jeni milijonar--------LSI V krempljih inkvteteUe------.L3I V robat vu (MatiCič)___________L23 V gorskem zakotju -------------->5 V okiopnjaku okrog sveta: 1. del___________________________M OBA SKUPAJ__________________1 JO Veliki inkviziter ------------------- * - - ». tWaldors), broi. —------------35 Vojaka n» Mham. s sNkami --------J5 Vrtnar, (Rabindraaatb Tagore), trdo vezano .75 broširano —------....—-------------JO trdo vesano --------------------L2S Vojni, mir Mi poganstvo, 1. ov. .... J5 V pnstfv Je ite. III- av.-----------15 Valentin Vodnika izbrani spisi —JI Vodnik s vejama parada----------J5 VadMkova prnttea L 1127-----5i Vodnikova pnUka L 1928 ---51 Vodniki te prepsrsM----H Zmisd smrti_____________H Zadnje dnevr mareinega hsatfa-JI Za ki uhsm. povest................... Ji Zadnja kmečka iljll --75 Zadnja pravda, to.----71 Zgodovina o nevidnem Sovekn----J5 Zanj Is Bene---------—W Življenje slovi trpina, labraal aphd Aletovec, 3. sv. ■ aknpaj _Uil ZUtekapi ....i ------- ^i .Ženini naie Koprnele________________45 Zlate vas__________M Zmote Jn knpes gdč. Raele-,45 I. del__JI IL del------------41 L ta XI. M mak _L— esaaaa-_• ■ ^ m 'tU vezana ........................—............M$ Ztetfpmster 1 r ' ^ * JI ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI t •« i . 2. sv. Hmte brnim ........................W 3. zv. Veevte povesil --81 4. ar. Porasli te sHko , M , '.*>-!< ' i. sv. 4loM PSI tab — M s* daaajl teak , , M SPISI ZA MLADINO (6AN6L) ? 3. sr. trdo rezano. Vsebuje 12 povesti ............................................50 s 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S. povesti ---------------------------------------.50 f 5. zr. trdo vezano. Vinski brat .......JO n ■p- trdo vezano. Vsebnje IO i>o- vesti----------------------------------j|, IGRE a Beaeiki irgoeee, Igcokax v 5. dejanj .00 G Cyran de Bergerac. Herlc-na komedija v petih dejanjih. Trdo ve-saao ---------------------------------------i.7i 7 Edela, drama v 4. dej......................M Gaapn a marin, 5. dej....................„75 | Lokalna želeenie*. 3. dej. __________Si! Marta. Semenj v Ricbmondu, 4. dejanja_____________________________________J| Ob vojski. I^rokas v fitirih sllkab ....JI Tončkove rajne aa Miklaviev večer, Mladinska i^ra s petjem v 3. dejanjih--------------------------00 j < R. U. R. Drama v 3. dejanjih a predigro, (Čapek). vez..................45 | Revizor, 5. dejanj, tnia vezana ______75 I Za krti bi svobodo, Igrokaž v 5. [1 dejanjih----------------------, Ljudski oder: 4l zv. Tihotapec. 5. dejanj ............JO , 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja .........M f Zbirka ljudskih faser: , , 3. snopič. Mlin pod srmljo. Sv. j Neža, Sanje ...................................JO! I 1«. snofiič. Ventalka. Smrt Marije 1 Device. Marijin otrok................Ji j 14. snopič. Sv. Bo&tjan, Jtiaa&ka 1 deklica. Materin blagoslov ............' , 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola In Neža ____________________________.30 \ ] 30. snopič. Just; Ljubea.ee Marijinega, obroka —....................JO . PESMI m POEZIJE 1 Akropol is In Piramide ......................8« '. broiirano ......................................80 , Azazel, trdo vez........................1.— ' Balade in romanre, trda vez ........1.25' Bob za mladi sob, trda vez .............40 1 I Kraguljčki (Utva) ............................J3| trdo vezano ............„„„-..............JO . I Moje obzorje. (Gangl i ..............—1J3 Narcis (Gruilen), broA. _________________JI Primorske pesmi. (Gruden), vez.....J3 8totne'(Albreht), broi. ..................—30 Pohorske po*: rdaser). brož. ..........Ji Oton Zr.-rtCič: - 1 Ste ugank-----------------------------------Ji Vijolica. Pesmi za mladost ............JO Zvančki. Zbirka iiesnlj za slovensko mladino. Trdo rezano ...........JO Zlatorog, praviJee. trda vez _—-00« i PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavdlč) Slovenska koračni«:: 10 rvezkov. Vsak zvezek po-----JO i 10 zveskov skupaj ...........-..........JJi i S mlsdteskih pesmi (Adamič) Ji i , NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM | KLAVIRJA I Album slov. nnmdnlb pasmi (Prelovec) ———----------------Ji Sest naaodnlh pesmi (Prelovec) Ji i ME&AM IN MOŠKI ZBOR [ Slovenski strnil (Adamič): 1 L zvezek_____________________75 i 11. sraaek_________35 1 Pomladanski edasevi. IL av.......,45 Ami r tika slovenska Hra(HoInmr) 1 — Orlovske hterae < ejdoptoec)--1J3 1 II m sikih te ■risnlh sberev — I (Adamič)--------------«5 i MOŠKI ZBOR 1 Trije mofikJ zbori (PsrOČ) — i Izdala CHaahrna ltetloa ___40 Narodna nagroboica (Pavčič)---35 , Gorski aimevl (Lahamar 2. sv. —43 f DVOGLASNO: I Na« hterai---------------------50 MBAIO Mili , „ i OS IpBflliS tMMMWi M 1 "fHjlijJU jjj**iHLJiswm- • NJEM: I Damami. (Foeater)--40 9 , IaMa Glasbena Matica Gorsko eootfiee (Laharnar) četve-roJa petera assnlH cUaoo-45 Jaa bi nad rateCh r^ modklabor J a beri too solom In priredbo aa • dveapev-so a V pepsMKad safl (Satteer), kaa- 8 tarata aa aoB, abor ln orkaeter _ aha^te^kazttra sate__-m [spletih G ram). VM Mihca, — Kranjske ftege ia navada. No- sadoroljstvo, 3 zvezki skupaj L- PESMARICA GLASBENE MATICE! L Pesmarica, uredU Hubad _2J1 pesmi (Svikarilč) L 2, ln 3. ar. skupaj-----------------INHALE PESMARICE: iL L Srbske narodae Upm ......11 •t la. Sto čaiii, Srbine tužnl__13 t. 10. Na planinn_____15 It 11. Zvečer______________18 t. 12. Vasovalec -----------—---15 St. 13. Fadafadca ..............JI •lavček. zbirka Šolskih pesmi — (Medved) .........................M ira, srednješulska. 1. In 2. zvezek PO JI 'mlasni mladirsfci lbor primeren za troglasen ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregel) ......L^ lešani in moški zbori (Aljai) —■ 3. zrezek: Psaliu US; TI veselo poj; Na dan ; LHvsa noč _____—00 . zvežek: <)]>omin k veselju; Sveta noč: stražniki: Hvalite Go-s[*>Ja ; Občutki: Geslo................40 . zrezek: Klavček; Zaostali ptič; Domorodna Iskrica; Pri svsdbl; Pri mrtvaikem sprevodu; Geslo JO , zrezek: TI osrečiti jo hQtl (me-San zbor) ; Prijatelji ln senca (mešan zbori ; Stoji, solnčice stoj; Kmetski bi bi ----------------41 CERKVENE PESMI tomači glasi. Cerkvene [>esml za mešan z'H»r .........—.—------------1,—• 2. Tantora Ergo (Premrl) -50 Ia^ne pesmi za mešan zbor — (Sattner r ........................50 2 Pange il^ngua Tan tam Ergo Ge-nitori. ( Fofmtpr y -----------—-----ii 2 Pange Lingua Tantora Ergo Geni tori (Gelid*) ........................J8 Ivalite Gospoda v njegovih svetnikih. L*0 |K»snii na čast svetnikom ( Premrl > ........—---------—.....-4S .0 obhajilnih in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu (Hrumt ----------iS dima in honorem St. dosephl — (Pogachnik j .....................—-----.—4i £ svetemu Reinjemu telesu — /Foerster) .................................41 »v. Nikolaj —----------------------------81 NOTE ZA CITRE SoZeljaki: Poduk v igranju aa eitrab, 4 zvezki-------------------JJO Suri pride •«. Ju-račnica ......................JI NOTE za TAMBURICE Slovenske aai adne peaasl za taate vaški zbor in petje esmi (Bajuk)_____1.-* Na Gorenjskem je fletno__________Lh RAZGLEDNICE Ncwyortke, Različne, dučat --------.44 Velikonočne, božične in novoletne ducst --------------------------J| Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna nosa, ducat ___________„„44 posamezne po ......,W ZEMLJEVIDI Stenski zroCjevid Slovenije ns mod nlm papirju a platnenimi pregibi ----------------------7Ji Pokrajnl ročzrf zemljevidi: Dravaka Banovina______________.M flla renske Gorice, dravsko ptujsko polje ____________________________-30 Ljubljanske in azaribmske oUmM JO Pohorje, Kozjak_____M Prekmurje is Miilusraije .....81 Msli____________:—U K#fS BfVIpft ase.................................eOOooH ZcmIJwUI« ton, Wyoming, vsaki po -—JM te. MkfttaTViacamte, Waal Wigdi Okte, Near York — ki po---M Naročilom Je pruoUtt tienar^ba-tttsl v gotovini. Money Order tU pofttne znamko po 1 «11 2 centa. Co pofijete gotovino, rekomandlrajto pismo. Me naročajte knjig, katerih m o ceniku. "GLAS NARODA" WBW EDMS IB Al >i»opr * rwm moMT BLotam am? t» g. r-----:---.----r *;-— KRATKA DNEVNA ZGODBA 1 . »f. dRAMIH: 02IVLJENJE l)obermain»ki nc je vračaj iz pisarno k obedu in komaj je odpri v fata, ga je pozdravila žena z besedam i : — Ne vem, kako ti bo danes teknilo. a v*e dopoldne sploh ui-Min prišla v kuhinjo.... Obiskov je bilo toliko, da uifeem utegnila. — Kaj |K>ve«! Kdo je pa bil? — Takoj zjutraj je prišla Pu-nja Vrnila se j«* * jiočitnie. imenitno m* je popravila in tudi o-t rokom .se poznajo blagodejne posledice 1/premembe zraka.... Toda, s«j ve«.... vrnila se je brez »>eliea in priala ine je prosit, naj ji posodim nekaj denarja ; pomL-ii, uiti za obed ni imela. — In si ji pogodila .' — JStiri zlate. Saj dobro veš, da rem imela zadnji de.->etak, ki si mi jra dal včeraj. Toda kaj storiti ? — 8eveda, aeveda.... — A komaj m> sc zaprla vrata za p »'i*'! Trzymalkiewicz.... Vrača m? s počitnic, pa je suh in ti si mu baje obljubil poravnati takoj j K) po\ ratku dolg na menieo. ki je zapadla že spomladi. Rekla neti mu. naj uredi to zadevo s teboj, da pa poj de tudi težko. kolikor mi jc znano.... — Prav .>i povedala. — No vidiš; in poininli, potem je' priUa naša .soyda. Tudi ona se je prav kar vrnila * kmetov, pa niti n 1 avtotak*i ni imela, da bi se od peljal« s kolodvora domov; hišnik •e moral založiti za njo. Zadržali me je tako dolgo, da niti na trg ni-noih uteiruila skočiti. Molila me je. iaj ji posodim »io prvega 20 zlatih.... Seveda sem >e i i ,»a»mejala v obraz. Človek .aj vidiš, da 100 v hiši na najboljšem gla>u. Ljudje mislijo, da sedimo na denarju. — se je zasmejal l>ober-utan-ki. — No. a kdo je ie Ml pri — Kh . •"!«»vek bi kar iz kože koi'ii Potem je prišel mizar. «"eš. naj ni n vendar plavamo tiste polipe. ki jih je nam naredil že pred lobrim let >m; no. ta res že dolgo ■aka..., Obljubila M*m mu, da dobi rlenar .raneaJjivo prihodnji mesec. Toda bil je zelo robat. Dejal je. tla mora pribijati ženo in otroke s l»0Čitnic. pa izterjavi stare dnlgo-t e, toda povsxl mu odgovarjajo, da Jobi d^nar prihodnji me»»ee. — Zakaj pa pošilja ženo in o-froke na počitnice, ec nima denar-ia! — je zagodmjal Dobermansk?. — Saj bi lahko sedeli v Varšavi. kakor mi. — Že rea, toda kaj hočemo' Mi. ur rea že d^go čaka. A nazadnje. p< misli, bilo je že opoldne, ti jo ^rimaha še Dcipajlo. Sladak je bil kakor med. dejal je. da pride me-uiea jutri k sodišču, da to nerad -tori, pa ne more drugače;vele vee- V tolikem pogonu t o h ni škili iz-I najdb, kakor je bil zadnja leta in . kakor se je iMisebej zdaj v vseli panogah tehnik« razvil, ni čuda. 'da poskuša človeštvo zmagali tudi morske globočine. V horicon-ta'ivi črti zemlje nima čJoevk več kaj zmagati, zato se je vzpel v višine ali ce*o rije v^ osrčje zemlje. Komaj smo -Višali o drznem I poskusu Amerikanca IJeeba. ki M' je .spustil v jekleni krojrli v 1 globino 700 metrov, ter tam motril in fotografirati morske prebivale^. se že seveda iz Ameriko. o n ovnu aparatu, ki pa bo -luaH n« le znanstvenim s\-rham, marveč tudi trgovskim: dvigal bo zaklad««, ki leže na morskem dnu. (ire njHirer za tako z vatli podmorski tank. ki se kakor jroseni-ca pla/.i z mnogimi jeklenimi nogami po razpokah in nevarnostih morskega dna. Ivo bo t a- "počast" gotova, bo iuog •! iti človek ž njo v globino 400 metrov. I)a moremo to do kraja zajeti, moramo pomisliti. da ni ■ e noben podmorski čirtn "egel globlje kot !Hi m; potem tak"m ni še bila iurja -MX) metrov v v« m i ivo »lobirifi doežena. (V bi kdo izumil snov. ki bi ^ po svoji moči uspešno upirala ogromnemu vodnrmu pritisku, ki mogel ta tank t ml i v glo%rno 500—600 metrov. Tank je zvezan z žerjavom, ki jjoni zraeni pritisk. Ta bo dvivral zaklade, ki jih .skriva morje. To pa še ni vse. Drugi iznajdba je jekl: na potapljaška obleka, j ki jo je sestavil Ilarrj: Rotftcjrn. j Potapljač, ki tiči v tem masivnem i abW-iln. Isiiko t operno dela tudi \ v irlol.ini 150 m. Potemtakem nil več daleč čako se l»odo nklijon-' *ki zakladi, ki jih je nekoč mor j** oofroftnHo, flvigoili. Še!'» pr J nekaj leti so prišli razo* podjetniki na to, da bi ra-l oijonalno segnli po liekdnj potop-1 J jenih zakladih. Sedem le* po potopu "Lu-sitanie" se je posrečilo dvismiti njeno bogastvo. Potapljači -»o imeli takrat (bilo je to leta 1927) velik dobiček. Stroški pri dviganju so namreč znesli več kot procent** \~rednosti zaJcla-da. — Pri Kap Vrrgimji leži v glohiu: 1000 metrov, parnik "Me-rida". ki je leta 1911 utonil. V njem -leže v neki kaseti kraljevi drajrulji. ne-rečnega cesarja Mak-kuii»lijn.na. ki se ji naenkrat. Kakor da bi bili ljudje skovali zaroto proti nam. — Kaj se pa čudiš, žena .* Saj veš. da je konec poletne sezone, drugače tudi ne morebiti, saj je či-4o naravno, da je nastalo nekakšno oživljen je. Na to bi morali biti itak pripravljeni. hike, a je moral ta poskus plačati z glavo. Ti dragulj* nimajo vred-| nost 4 milijonov dolarjev. To bi j T»ii tečen grižljaj za potapljače, j Harry iBodvrdin, iznajditeij jc-, klene potapljaške oprave, je pre- J pričan, da se bodo dali dragulji j prinesti v živi svet. Drugi projekt nieri na ladjo | "Prineesa iz Asturij-e**. ki se je i potopila lota 1915 ob o-bali Firazi- ' lije. Njen zaklad -e ceni na 18 milijonov v zlatu in srebru. Drugi parnik *'Hlio de Janeiro", pa je izginil v vodo Iftta 1911 pred San • Franciscom. Leži še vedno ni. istem narsUi. v trupu skriva tri| nulijone dolarjev. Pa vso it o ni nič v primeri z bo- J gastvom. ki leži v bližini luke Vi- • go v Španiji. Leta 1703 so se vra-: č&l e velike španske galione iz Južne Amerik« v domovino. Nji-, hovo breme je bilo zlato in sre-1 bri». ki so ga Spanca tekom tn-li . let nabra'i v zlati deželi. Ko -o se i bližale te lad.ie španski luki. Vi-1 go. jih je nenadno napadla a.n-jrleška mornarica. Ko "-o Kpanei . videli, da ho izid boja za nje po- J razen, so potopili >koro v»e boga- \ te la^ je. Le nekaj srebra so j»olo-' vili Anq4eži za^e. Apan^ka vlada ima točno za- • znamo van kraj zaklada in jc sklenila za siin"aj. da !tj v dobr»i-delne namene. Do danos e je že zgodilo, da se zakoni ločili, ker w žena ni več -smejala. Čudno .-.e to ^liši. pa vseeno je re>. Mož ima rad veselo ženo. ne mara mračnih obrazov okrog sebe. Ženina žalof*t ga odbija pa si gre veselja iskat v krčmo. Toda, ali je samo žena kriva 1 Nikakor ne. Kaj težko se. je smejati v današnjih težkih dneh. ko tarejo goepodinjol tisočere skrbi. Mož pa ne najde nobene ljubeznive besede zanjo. Žena večkrat porabi na svoje skrbi in z vedrim obrazom hiti možu naproti, ta pa ostane mrzel in mračen, Kako naj bo potem žena vesela! Mož si mora znati ohraniti ženin smeh. Ne sme misliti samo nase. Prijazna beseda, vesel pogled, malo več uslužnosti in žena se bo zopet smejala, pa naj jo skrbi še tako tlačijo k tlom. Slavni Marcart je zelo ljubil .svojo ženo. Nekoč je prišel domov, pa soba ni bila za kurjena, zmanjkalo je drv. a žena ni imela denarja, da bi jih kupila. Kaj naredi Mozart ? Pograbil je svojo ženko in zavrtela šta se po sobi. "Si bova pa tako iza-kurila." ji pravi Mozart, in oba s*a r iz srca smejala. Ko bi v naših družinah vladala ljubezen, pa tudi smeha ne bi primanjkovalo. Možje, ne zvračajte vse krivde na žene! Ako ni veselja v hiši. ste večjidel sami krivi. --—. t SKOČIL POkVUfclN OSTAL M Blizu Subotiee si je hotel kopirati življenje novosadaki čevljarski pomočnik Ste.van Bavlovič. Skoeil je pod vlak, ki mp je odrezal lero .nogo v gležnju m desno roko. Prepeljali so v bolnico in zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje. Mož noče po-vedati, j« pngnrirur ■ DRUŠTVA Kl> NAMERAVALE PRIREDITI VESELICE, —m- ZABAVE - O O LA Š U JTi wpamni fiw ■ i »iti a m n'iihim n m» "GLAS NARODA"' k čffe. mim članstvo, ptept Sto«M>ci v vrnil okolici. CHftZiidttisiSOZKRNE ^tar pregovor pra\"i: — Kdor ničesar ne vidi. tudi ničesar ne I ve. AH to je spa k. ker prr-prost delavec nima ča^a. da bi si lahko ogledati, kar Ki zaželi. Ako se pa pripeti, da ima časa dovolj, p> nrma denarja, in zato je na vsak 1 način zapreko, ki w je ne da pre-• migati. Mednarodne razstanre. ki jih od j časa do časa prirejajo v raznih I večjih mestih v Združenih drža-. vali. so tako velrkega pomena, da ; bi se moral vhak. aiko mu le raz-[ mere dopuščajo, zavzeti in si ogle-! dati predmete iz raznih dežel, ki se razprostirajo^ .preko širne zemeljske oble. Marsikoga veseli potovanje v i druge kraje, kjer bi «1 rad ogle- I dal razne zanimivosti. Toda' to i laliko privoščijo le bogataši, ki imajo natrpane mošnje denarja. Mednarodna razstava, ki se je vr- »zadnje dni v CleveHandu, je 1 pa revnejšemu i-loju pripomogla ! za nizko vstopnino, da je lahko ' nekaj videl, kar bi mu drugače ! ne bilo mogoč0, i ^ ^ velikem poslopju se človek ' kreta. napravi nekaj korakov, pa j mu zazdi, kaikor -bi se znašel daleč na severu med fcve di. Gre , (Lrljean že se znajde v vroči Afriki med domačini temnopolt ne barve, ki razkazujejo stairodavne zanimivosti, zgodovinske predmete in razna dHfe iz novejše dobe. I Po-etnjku razstave .se odpirajo čudovite stvari, samo obrniti se I je tre-ba. pa se mu dozdeva kakor bi v dullu švigal preko širne oble. S Severa na Jng. od Vzhoda na ! Zahod, iz Rusije se trenutno znajde v Mehiki in tako dal.r. Človek gleda in gieda in >e ne more j načuditi. Narodi, ki so nam malo znani na .zemljevidu in ki se nekaterim zd*\ da Mj morda še-napol divji, imajo ra7i "!a vljtne predmete, ki jih je izdelala izurjena roka z naj-večjo "previdnostjo. Le pomislimo, če ni to nekaj pomembnega za tukajšnjo mladino. katere stariši so' dospeli sem iz raznih drugih oddaljenih de-j žel. ko opa?i ^n-edm^e ki vi bili izdelani v deželah njenih dedov in pra« led o v. večinoma ročno delo. za 'katero je bilo treba žrtvovati tedne in mesovt*. p red no je bilo izgotovljeno. Teda>j šele opazi tukajšnja rnla-dhia. kakšnega naroda potom-1 vo. je. kako je narod delaven in mar- j ljiv in kaj vse si je znal napraviti. Ko mladina dobi več pojma o e nekateri drugi narodi. Bolj bi bilo treba potruditi in bolj poglobiti v delo In dosegli bi še dosti več.. G-lavni predmet v slovenskem oddelku se mi je zdela kra&na blika umetnika-slika rja Maks ima Gasparija. Slika .predstavlja slovenski živel j — od pisateljev, pesnikov. umetnikov do najnižjega sloja. To je krasno tlelo in velikega -pomena. 'Nadalje so bile razstavljene tipične starokrajake stvari: ribniška suha roba. lesoreai razni okraski ter druga drobnarije. Dad je: zgodovinski predmeti, xsaaka roe-, na dela. posnetki starokrajskega orodja m raznih predmetov primitivnega izvora in še več stvari, ki so pretV-tavijale tipično slovensko življenje teT prizore v slo-vetuiki gastiini. Nisem se odloeal. da bi vse podrobneje opisal in je .skoro ne-mogo<'e. Kajti na rajfcAavi je brio na tisoee in tisoče predmetov, ki so predstavlja H milijonsko vrednost. Ako bi hotelo pa vse to opisati, bi veelojirlno d<*4i časa. in opis ihi napolnit precej debelo knjigo. MEDNARODNA RAZSTAV A VGLEVELANIHJ Pnufc Troha, Berberton. Ohio. Kdor je iui«*! željo, natančno >i 'vse ogledatii. moral biti vsak dan tekom razstava navzoč in vse opazovati ter ogledati, tla se nm je utihnilo globlje v spomin. Jaz sem, iii tocI osem ur časa in po možnosti ogledal, kar mi je bilo mojzoče. Torej na riavedpm s čim so bili ra«ni narodi zastopani: Švicazanimivročano. da nameravajo tam izdajati zauaprej svilene bankovce, da bi na ta način pomagali svileni krizi. Ta tiavica ni .'.a na> ni«" novega. Papirnati bankovci so ž'« dokaj *>tar izum. Saj jc znano, tla >o ne kdaj delali bankovec iz usnja. ali celo iz rož^vinc. Prve banko vre. ki se izdajali na obresti, jc uvr-dla Angleška v 17. stoletju. Francija ji je sledila 1701. I.. Avstri ja pa leta 17G2 .s svojimi bančnimi li-ti v Pru.-siji. T »da papirni d«'iiar ,i<' veliko >tare.'^i. in jc l»i! v Kini f*. -to-l«»tja v rabi. Bt'n«'ški popotnik Marco Polo, ki je živel včasu Kudolfa Hal>sbur>kega. poroča v >vojiii '4*Mirabilia mundi". da ><• imel: Kitajci papirni denar. Ti bankovci so imeli peeat velikega kana / i zna<"-bo vrt^lnosti in l:ud.ie jih morali sprejeti k »r pravi denar. Toda v Kvropi nt ni p«»ka/.al tro-sjK.dar.-ki napredek p<»tn-U*. rabi-i me."»to kovina.-tega denarja papirnatih bankovcev. Le v časih obleganja ali vojne so se posluževali fiapirj.i mesto zlata in srebra. Posebno j«* izka/.alo r.H to pripravno inije. Xavadilo je hila to le nakaznica /a 'poznejši' plačilo. Najstarejše porodilo o takem nakazilu je i/, easov Konstantina Kopronima 1. 74-"i.. nato iz Benetk 1. in iz vojn Angleškega Janeza hrez dežele. Francija si je privoščila to novost p'^i kraljem Ludovikom IX. Vtisnjeni zlati in srebrni žebljički so enačili vrednost. Leto 184S je prineslo tudi Češki in ostali Avstriji u.snjat denar, pa le iz privatnih virov. Denarna stLska po -svetovni vojni je prisilila večje občine in podjetja. da so izdale zasilni denar, ki je bil. včasih tudi iz usnja. (Tovarna usnja Vogel v Mattighofen leta 1920> Pa ne le u>nje. tudi steklo, porcelan. gumi. kost .-o uporabljali ^a izdelavo bankovcev. Porcelan najprej v Vzhodni A.ziji. pozneje tudi v naših krajih, dokler ni naposled Saška leta 1921 izdala v porcelanu v Meisenu enoniarknih in dvo-marknih enot. Delali so celo poskuse za državni denar. t'e torej segajo Japonci sedaj po svili, je to razumljivo: Cesar ima ledo v izobilju, to mora najprej porabiti. !To in ono f j IZ VSEH DELOV SVETA i .....——..—----------PM^fc. i /'OKOPALIŠČE SLOSOV Pri kopanju zemlje za neki kanal .-ho v Palermu \ bližini takozva-nega Angleškega vrta izsledili pokopališče slonov, ki meri v globino in. Xu pokopališču --u i>a okla in zub»\ ki so !>ili dobro ohranjeni. Vodja geol >>k« ga /a\i.»lii palerm-sk»- univerze, ki -zu poklicali K nujdišiUi. je izjavil, da .-o okostnjaki slonov po njrgovi -r* *« i t * i ^ta i" i okolu trides»*t tUo:' let. Xajbrze je slone zasulo pri kakšni potresni katastrofi. < >ko*tja slonov '\nra t in jih bt,.|o prenesli v palermski intizej. kjer bwlo velika privlaruo-t za tuje. HO/JIH \ S K A IMK\A 1 r r urin Turška vlada j-- sklenila novo reformo, ki p».vga glol><»k;> v življenje turškega ljudstva. V <»-stih mesecih t. j." do polovic«' 11*33. m mora v>aka družina izbrati lodbin->ko iiiit*. Doslej .-o imeli Turki veri noma .-amo imena brez priimkov. in še ta so bila večinoma arabskega |iorekla in \erskega pomena. Zdaj si vsaka družina lahko izbere poljubno rodbinsko ime. katerega pa mora oblast overoviti. Prednost teh imen--bo ta. da bodo pristno turška. Jsr DOKTORSKIH DEL O V Eli S Al L L ESKI POdO DB1 Kakor poročajo li>t i. >o doslej napisali kandidati ru doktorski naslov v Xemčiji 2H7 disertacij, ki obravnavajo versa i lie.-ko mirovno j pogt-dbo. Meti njimi obravnava 28 | disertacij aagodovinske dogodke pred svetovno vojno. S jih ima za j neposredni Yredmet vojno krivdo. 42 se jih bavi s teritorialnimi do-ločbami. 13 s kolonijami. 102 de^ | sertaeiji obravnavajo pravno plat ver-ailleske pogotlbe. 40 del pa določbe o reparacijah in financah. Xa koncu statistike stoji še 21 tlel. ki se bavijo z gospodarskimi posledicami miru. 25 tem o rekah in prekopih ter 8 disertacij o razorožit venem problemu. Božični Izlet v Jugoslavijo priredimo na našim rojakom pomanem paraiku Vozni list do Havre na parniku "Paris" $77.— Železnica od Havre do Ljubljane---$ 14.73 Vozni list iz New Yorka do Ljubljane in nazaj do New Yorka s parnikom "Paris" samo--------$166.— J t Davek posebej.) Pišite takoj za brezplačna pojasnila, da Vara pravočasno preskrbimo povratno dovoljenje, potne liste in potrebne dzfjc. METROPOLITAN travel bureau ______________________________________________ FRANK SAKSER 216 West 18th Street New York, N. Y. L a • moor HEW YORK THURSDAY, DBOKMBEE 1, 1832 til U1QB8T HOYm PAILY tnU I I. VSAKDANJI KRUH mmmmmmmmKmrn,OMAH IZ žtvtjctja. j Za Glas Naroda priredil L H. © (Nadaljevanje.) Mno;ro u> utrl jenih rok drži obupano mater pokonci. G-Iavo 11a »Ioni i »t ramo prijatelje«* in držev Eli za roko. se jrospa Režekova •naje skozi sobo. — Tako. tako. Potolažite se malo. — ji prigovarja Bukovce-va. — Pojdimo ma'o ven na sveži /Tak. Pojejte saj eno jabolko; gotovo he nimate ničesar v želodcu. Tako! — Pelje jo v prodajalno in »'-i w drenjajo za njima. Tu je bil zrak boljši; ne tako plesni v. Zrak je prihajal skozi vrata. Rež'kova sede na-sodčetk. Ko gleda po trgovini, se prične zo-|»et nekoliko zavedati. Prične tudi govoriti. Čutila se je olajšano, ko je vse na dolgo pripvedovalo m ženske so je je natančno povedati a. — In jrrem v kuhinjo, o jnd sedmili — in hotela sem pristaviti kavi — spala je še. Pogledam jo, kolikor je bilo pri slabi razsvet-l.i«A"i i nog oče videti, pae črnino. Pokličem jo: — Xo. Greta? — Pri- tnem jo za roko: «— Kaj pa 1i je že zopol- noma .mrzla!---Ko bi bila to vedela! .Saj bi ji bila vse. vse naredila. Mati zopet prične krčevito jokati ter zakrije obraz s premo-č"mim robe« m. , — ŽalrjKtno. žalostno! — se ogla.se v zboru ženske. — Žalostno—! — pravi lopa. rožnata služkinja z belim pred-p srikoin in pri tem sune s svojo košaro drugo služkinjo. — Kaj. gospodična, ko bomo nie bolne, bo vse bolj žalostno. Za nami ne bo noben pes zalajal. Moremo biti že mrtve in .pokopane, pred no bodo naši doma izvedeti. Pri prejšnji .službi sem dobila revmatizem v členkih — — Putem ste .pa gotovo spali v kopalni sobi. — jo prekine neka ženska. — Spočo*ka s« m -^e vlačila, nič nisem rekla. — človtk vendar no sme biti -preveč hite.n — potem pa. ko nisem mogla več, so me hoteli i praviti v bolnišnico. — Se\-eda. v bolnišnico! Pa je bila polna, kaj ne? — Kn teden sera morala še 4ežati pri jraf-podi — zelo so skrbeli za me, to moram reči — toda gospa je imela sedaj -polne roke dela. V sobi ni bilo peči, in zima. in jaz tako trda. nisem v? libogla premakniti, morali so me pitati. — To ni še nič. — za upi j« druga. — ko sem jaz imela živčno mrzlico, sem takoj prvo noč hotela rkočiti skozi okno. In morali so me zvezali. — Mene so pa morali štiri ure voziti okoli z zlomljeno nogo, |»revino .so se me znebili v neki bolnišnici. — Kaj poveste! — Žalostno! — No. kaj takega ! Majhno lepo *hlžkjnjn so vedno inotilc; vsaka je hotela povedati avoje trpljenje. K oner no vendar more povedati: — In ko pridi 111 v bolnišnico. sem morala še iH*t tednov na enem mestu ležati. In potem — v i hižbo s«»reda nisem mog-la nazaj — potim pa grem domov. M«>ja mati je vdova — In še sedem majhnih otrok — veselje ni bilo preveliko! O. tega i»otovanja celo življenje ne bom pozabila. Nisem mogla niti sedeti, niti stati in nisem vedela, kako boni zdržala. Potem pa še eno s polomljenim vozom s ,.csta> v vas. v dežju in -negu. Ali rte sedaj zopot popolnoma zdravi? — jo vpraia neka žena. — O. da; samo majhna *rčna uajKtka mi je ostala. Mlada služkinja sladko za^rnej**. nato pa s strahom ]»ogleda lteŽ4'kovko. »"e ji zaraili .-meha ni zamerila. Toog|ed -e je zapisi v voščeni obraz. Njnv trepalnice se ne ganejo, nobena solza ne znoči njenega očesa. Bila je ko* zakleta. To t«d»j jc bila >11111 —! Še nikdar ni videla mrliča; %amo ne-katerikrat. «e prej pri materi, majhne mrtve otroke; pa so bili kot Jtaka igrača. i Tukaj je pni mntvi čdovek. Globoko dilme — to ni bilo nič hudega! Xi se mo^la pretila-jrati; prime za rob odeje in jo pridvijme. da pogieda trdo. velo po-1 »tavico. Z roko pogladi oake -prsi. nalo roke, vrat. lica. Vse je lede-1 po mrzlo. Toda nobenega Mrahu ne občuti. Celo lase ji pogladi s čela. j Ko re Berta č«z pol i»re preriva skozi prodajalno, je bilo le še malo žen^k; večinoma so že šele po svojih opravkih. Tudi Rei*ikovka je že stala za mizo; z desnico daje neki kupo-vaiki zavitek čebule, z levico pa si briše solze. ii bi lime prinese neka deklica venec za mrtvo Greto. - !>*leč run*j. za zadnjimi hišami je bujno eretri. geranij, ki ga . j« Mina ponašala. Zelene važe, ki jih je mala Eli igraje položila na «Tob. »o lepo ozrlew. Veter je prinesel različna semena , -plevel in ' '"•grad je poganjal n trave. IWckora mati ni nikdar mirta boljšega otroka. Vi ako nedWjo popoldne je šla h p»adnico m je zalila grob. BK. ki je prihajaj* z materjo, se je medtem igrala med grobo-n N riuWr m šla ft ves zgrbanČil. j A rt ur j« še vedno delal v tlakami ui jt< bil uj na videz xa4o-« W**» «nu ir ni bila nišana. de vedno ni imel drugega d Ha Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. T8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Ko je turški sultan Saladin navalil na križarje, je }*obegnilo iz Palestine mnogi Kristovih vojšča-kov. Saladin jih je pa neusmiljeno preganjal in begunci prispeli končno v gorske kraje med zasnežene vrhove, globoke prepade ii; divje hudournike. Pa tudi tu nL-o bili varni pred Saladinovo osveto. Križarji so .se umikali vedno vi^je v g:>re, za n. imi pa predirali krut i Saracen i. Že na meji večneg j snega so beli vitezi zagledali pred *eboj odpiraječo se gorsko kotlino. Komaj vidna o^ka stezica je vodila doli v raj večne pomladi. Previdno so se križarji spustili v toplo domovino. komaj >o .se pa razgledali po nji. >o se pojavili na stezi nad nji ini Saracen i. In tedaj .se .jc zgodilo nekaj nepričakovanega. Z zasneženega gorovja j e pridrvel plaz, ki je vlekel .Ta seboj kamen je in prst. tako da je m* vernikom zagradil- pot. Križarji .so bili rešeni. toda za vedno jim je bila «Klre-zana pot iz bogate doline. Minila so stoletja, spomin na križarje pa živi na Kavka.ni še vedno. čeprav ni znano, kje leži ti-ta dolina. Dolgo so smatrali za potomce križarjev fWtniee. slednjič je bila pa ta čast priznana Hevzu-rom. ki pomeni n ih ime v gruz n-ščiui prebivalci doline. Njihov je-rik je najbližji gruzinščini, s tem pa še ni pojasnjena tajna tega na rodiča, ki šteje samo *000 pripadnikov. Ilevzuri žive večinoma v dolini Arhotiou .kjer so si zgradili več mestec, ki je med njimi največje utrjeno mesto Šatil. Od drugih kavkaških plemen >e bist veno razlikujejo. Celih 11 mesecev v letu ni mogoče priti v dolino. ker so vsa pota zasnežena. Pa tudi sicer se lahko pride v dolino samo po debeli vrvi. pritrjeni na strmo .skalo. Za tako pot je pa treba imeti pog-umno srce in zato pride "o k Ilev.Turom le redki gostje. Dolina Ilevzurov je pa kljub temu prbežališče preganjanjih, ki >o tu varni. Hevzuri nudijo že od ivkdaj zavetišče političnim zločincem. — Med rusko revolucijo so se zatekli k njim bol šcviki in njihovi nasprotniki in Ilew.uri so oboje sprejemali enako gostoljubno. POTOMCI KRIŽARJEV NA KAVKAŽU kot umivarfi tiskarje valjarje; polagati v »troj okvirje hi jih zupet odnašati ter ččstiti in mazati stroje. Toda i)aše4 je nekaj tovarišev, proti kater,m ne je bahal s svojo izobrazbo. Vedno je imel med njimi prvo besedo in je vsakikrat razsodil s tako gotovostjo, da je bil vsak prisiljen potrditi mu. Samo .s stavci se je vedno prepiral. To so bili domišljavi in aabni! Domišljevali so bi, da so že sami napisali knjigo, ako so se igrali s črkami. Tako je govoril Artur. ki je trdil, tla rarmne ravno toliko, ako lie ?e več. Ss'j je vendar svojo mladost za.pravil med knjigami. Ti naduti stavci ga ne bodo ugnali! In tako je bilo navzlic ropotanju strojev mogoče vedno slišati njegov glas. Posebno z nekim »bledim, nervoznim stavcem .-ta si bi!a vedno \ eh. Ako jc le mogel, mu jc kaj ponagajal. In če se je zelo razjezil. so se Artur in njegovi tovariši smejali. Zvečer so ga v pivnici hvalili zaradi njegovega poguma in Artur je udaril po mizi in naročil za vse pivo. (Halje prihodnjič.) I i'o svoji zunanjosti so Ilevzuri zelo originalni. Še zdaj gredo na sovražnika ali na lov v polni opremi srednjeveškega viteza. Na oro-ž u, mečih in k< pjih. ki se podedu-jejo i;: n»du v rod. so gra\ irane postave vitezov, grbi in latinski napisi. kakor 44Genua", "Vivat Ste-pan" itd. Ilevztirski dvoboji se vr-še strogo po srednjeveškem načinu. Mlado dekle lahko z zamahom robca ustavi dvoboj. Boreča s«' klekneta pred njo. raztrgata r'»bec na dvoje in vsak si pritrdi sv>j del na teit. Vera Hev.iurov je enako pestra, kakor ves način njih o v etra življenja. So španski kristjani. Kadar zakol.jejo ovna. pomakajo v njegovo kri palice in se križajo, š tem je izčrpano vse njihovo krščanstvo. O IvristitMi in njegovih naukih nimajo niti pojma, vendar pa praznujejo ned Ije. Sicer pa tudi v petek, v soboto in ponedel ek lie ilelajo. Poligamije ne tr|>e. moški j n ► zelo sramežljivi, na ulici jc ena j stran dol'x-ena ?ja iiK«ke. druga zal ženske rn živino. Žena lahko zapu- j sti moža. kadar hoče in ga lahko! javno osmeši, ne cla bi jo doleteli najmanjša kazen. ________• ŽIVLJENJE MED STRUPENIMI KAČAMI Ravnatelj znanega kačjega parka Port Elizabeth v Afriki Fitz Simons je izdal zanimivo knjigo "Kače", ki v nji pripoveduje o svojih doživetjih med kačami. V Port El izabethu izdeluje o serumi proti kačjemu strupu. Zbranih i-majo 120 ravnili vrst strupenih Tcač. med njimi tudi najnevarnejše, kar jih je na svetu. Večino novih kač dobivajo po pošt i. Pošiljke s strupenimi kačami pa niso .vedno dobre in temeljito zavarovane, tako! da se rad-> pripeti, da kače med vožnjo zlezejo iz zabojčkov. j Za poštne uradnike so pošiljke kač ,zelo neprijetne. Večkrat se zgodi, da vsi razburjeni telefonira-' jo v kač i park. naj takoj dvignejo l»ošiljko kač. k»*r ne morejo pre-i vzeti odgovornosti za varnost poštnega osebja in občinstva. Ko je nekega dne ravnatelj Simons na , telefonični poziv prihitel na potto, 'je našel vsa vrata .zaprta. Xa pošti niso tiradovali, kajti uradniki niso hoteli v pisarne, dokler bi kačje pošiljke ne bile odstranjene. Cene kač. ki jih pošiljajo v kačji park, so različne. Kače se plačujejo navadno po dolžini iu posledica je. da se dolžina večkrat pretirava. Zato ' pride med lovci kač in uradniki kačjega parka do sporov. Kačji park je sicer zastražen, vendar pa tatvine kač niso izključene. Lovci kač se priplazijo ponoči v park. ukradejo nekaj kač in jih or»Kla;o parkti nazaj kot novo ro-I»o. Tako si prihranijo trud in pri-de'o do lažjega .zaslužka. Ko so nekega dne izginile najnevarnejše kače. so za<"eli iskati tatu. teda vse i-kanje je bilo zaman. Čez nekaj tednov se je pa javil lovec kač in nonudil odškodnino za ukradene kače. Ker se je vedel nekam suni-liivo. so ga aretirali in priznal .'e. da je ponujal na prodaj kače. ki jih je bil sam ukradel. Obenem i" •»ravil. kako nevarno iu težko jf* l ilo ukrasti kače. ki jih ;e odnesel domov v vreči. Bil je v smrtni nevarnosti. ko jih je lovil in spravljal v vročo. Dejal je. da zasluži za svoj pogum oduikovanje. pa so mu prisodili mesec dni zapora. Fitz Simons je posvetil velik del svoje knjige čuvaju kačjeca parki. Ni lahko biti tak čuvaj. Čuvaja v Port Elizabeth n so kače že še>t-krat smrtno pičile. Vsak drugi bi bil v.-Nak pik plačal .z ki v bazenu, kier se skriva večina kač. da poišče novčiče. ki jih mečejo ljudje v bazen. Najnevarnejša je kača po imenu Mamba, ki živi na drevju. Fitz Simons je dal tej kači svarilno ini" "'Attila". Domačini ji pa pravijo Mamba. senca smrti. Ta kača prebiva med vejami košatih dreves in zasleduje človeka tako hitro, da ga dohiti, pa naj še tako beži pred nj >.1 Človek, ki ga piči Mamba. je mrtev v dveh urah. V prejšnjih časih w> podletrli strupu teh kač tisoči lju- J di. Cele družine so bile iztrebljene.' Mamba se rad splazi tudi v kočo I in preseneti speče prebivalce. Zdaj ; je nevarnost manjša, ker učinkuje ( serum zelo dobro in je rešil že: uinogini ljudem življenje. _ • ' I DRAGINJA V RUSIJI. S I United Press poroča iz Moskve.1 da .so se življenjske razmere v. zadnjem času močno podražile Nekateri predmeti so poskočili v ceni do 2000 odstotkov. Kilogram mesa stane sedaj 0 j rubljev. medtem ko je še nedavno .stol 2.1!» rublja. Podražitev vseh živil priča tudi o tem. da se nahaja ritski denar v stanju inflacije. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ^ (FRANK 8AKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. J PISITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, RB- | ZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO- * TOVANJE lUv SHIPPING -W gf NEWS ^ !- decembra: Olympic v Cherbourg i. decembra : Rex v Genoa 1. decembra: Saturnia v Trst decembra: F:ur.»p» v Bremen ITea. Roosevelt v Havre i- decembra: Berlin v Bremen decembra: PA HIS (BOŽIČNI IZLET) Havre All^n Ballin Cherhnunc Majestic v Cherbourg 10. decembra: I!onu v Genoa 13. decembra: , Hamburg v Cherbourg 14. decembra: Majestic v Cherbourg H^nparia v ChrrtHiurg C«.nte di Savul& v Gen« 15. decembra: Brenit-ti Lfviafhan v Cherbourg 1» Hremei 21. decembra: Cluiii|i'aiii v Havre Pres ll-u-dirig v Havre L^eutsctiland v Cherbourg ?2 decembra: L/resJen v Bremen ii. decembra: Olj mpic v Cherbourg 17. decembra: Eun»|.a v Bremen f3 decembra: N>w- York v ^h«rhourg M.ijih.ittr.n v Havre 10 decembra: OUmt'ie v Cherbourg l. januarja: v Cherl«r»Lrg All>«-rt Ball.n v Cherb«jurg ITALIAN @LINE "ITALIA" — "COSULICH" 1 State Street, New York DIREKTNA SLUŽBA V TRST na razkošnima parnikoma 3ATURNIA....... 6. dec /ULCANIA.......22. dec. iKSPRESNA SLUŽBA IZ NEW VORKA 30 SLOVENIJE PREKO GENOVE V T DNEH R E X............ 3. dec. Bonte di SAV0IA . . 14. dec. tJltUG \ UDI'I.I'TJA ROMA.........10. dec. Conte GRANDE .. 7. jan. ra-šajte Iokali:e rjjt-ntu a!i !•» »Iruzt« 5. Januarja: l:rfn»t'ii v Bremen 6. Januarja: K«-x v Centa ' 7. januarja: l.ifaveltt v Havre 11. Januarja: B'viathan v Cl:erb«-tjrg Arquilania v • "h^rbourg llaruburK v Cherbourg 14. januarja Cliamphiin v Havre K'jri.pn v Bremen Coiite di £avGta v a 18. januarja: Pre««. Harding v Havre Dt-uts« hland, Cherbourg 29. januarja: Ulymjiic v Cfiedbourg ( 21. januarja: j Premen v Premen ' Sat urn in v Trn I I "ur;* v llavre VeetLiiu v Jloulogne sur Mer 23. Januarja: I Manhattan v Havre j New York v Cherbourg i 26. januarja: Bt-rengaria v Ciierbourg 29- Januarja: l^afayette v Havre 31. januarja: ! Kur i>u v Premen I_________ j V JUGOSLAVIJO Preko Havre j Na Hitrem Eksprcsn«»m parni*,; PARIS 0. I)EC E M na A 20. Januarju — /o. Februarji CHAMPLAIN L'J. /Jecrmhrn — //. Januar a LAFAYETTE 5 Januarja — 2š. Januarja NIZKE CENE DO VSEH DELOV J L G OS L A VI JE Za pojaatila m potne nate vpra-taita n i»e pooblai£ene agente Sreaeh. J 19 STATE STREET. NEW YORK /m CENA DR. KERNOVEGa BERILA JE ZNI2ANA j Angleško-slovensko Berilo j (ENGLISH SLOVENE l{E#«)Mi Bi«ne umo $2.— Naročite g* prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21« West 18th St re«* New Veric City i ------- I ' . i Poziv! Ixdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroaki. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sate naj pa oniy katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N." , f~ "——r Božični so pred vrati Letos ne bodo tako veseli kot so bili prejšnja le. ; ta, toda sleherni jih bo praznoval v spominih na staro domovino. Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v božičnem času. Pa tudi naši domači o Božiču nestrpno čakajo pisma iz Amerike Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pežiljatev. DINARJI SO SEDAJ POCENI || Pošljite božična darila v obliki denar. ne nakaznice s posredovanjem |i Metropolitan Travel Bureau (Frank Sakser) I 216 West 18th Street New York, N. Y. I