Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka S.
Št -v. rač. poštne hran. 12.549
Čzhaja vsako nadeljo-V. HIT©
BRilfiišS
Murska Sobota, 11. decembra 1938.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5*/o dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV. 50 a.
Predsednik vlade
Dr. MILAN STOJADINOVIČ
«____
Dejanja govore
Volilna borba je v polnem razmahu. Širom države se vrše dan na dan volilni shodi, saj nas loči le še nekaj dni od 11. decembra, ko bo velika in odločilna bitka začrtala za daljšo dobo smer naši notranji in zunanji politiki. Za zaupanje državljanov se potegujejo tri državne liste, vendar pa bo glavni boj samo med dvema: med listo, katere nosilec je sedanji predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki je kandidatna lista JRZ in pa med listo dr. Vladimirja Mačka, ki je zbiala pod svoj plašč vse mo§oČe stranke in strančice, ki nikdar niso in ne bodo imele med seboj ničesar skupnega. Tretja lista Dimitrija Ljotiča pa sploh ne pride v poštev, saj bi lahko vse Prekmurce naštel na prstih roke, ki vedo kaj o tem gospodu. Isto velja tudi za druge kraje naše države.
Kako se bo naše ljudstvo odločilo dne 11. decembra ni težko uganiti. Zmaga JRZ je zagotovljena, saj ima v tej borbi kaj lahko delo. Preden so še prišli kandidati najmočnejše stranke v državi, kateri načeljuje državnik velikih zmožnosti in širokega razgleda, dr. Milan Stojadinovič, med ljudstvo je bilo to že pridobljeno za njih program. Tri letno delo sedanje vlade je zapustilo v vsem našem gospodarskem in političnem življenju takšne pridobitve in uspehe, da nihče, niti nasprotniki ne morejo preko tega. Le malo
se zmislimo nazaj, kako je bilo pred nastopom sedanje vlade! Ko ste prodajali žito ste kleli, saj vam ni bil niti trud do polovice poplačan. Ko ste gnali živino na sejm, ste obupavali saj ste morali dati svoje živinče skoraj za miloščino. Dolgovi so vam sesali kri in življenje. Kakšna so bila pota in ceste skozi vaše vasi? In ti delavec, ki se mučiš od zore do mraka, ali je bil tvoj trud tako plačan, kakor je danes? So bile tvoje pravice uzakonjene, kot je to napravila sedanja vlada. To so dejanja preko katerih ne moremo, to so dokazi, da dela sedanja vlada res za narod in da je v polni meri vredna našega zaupanja.
Kar pa je posebno važno je to, da smo mi Prekmurci šele pod sedanjo vlado dobili vse ono, za kar smo se bojevali, prosili in rotili leta in leta. Koliko je bilo pisanja o Petanjskem mostu. Danes se že gradi most, ki bo za nas ogromnega gospodarskega pomena. Borili smo se za popolno gimnazijo. Pod sedanjo vlado smo to dosegli. Pripravljalna dela za novo moderno bolnišnico so končana in kmalu bodo delavci prijeli za delo, da nam postavijo naš največji zdravstveni zavod. Mnogo pa je bilo še drugih javnih del po naših občinah, ki sleherno priča v skrbi za dobrobit našega ljudstva, ki se je šele pod sedanjo vlado znebila občutka zapuš-čenosti in osamljenosti od ostale države. Pri vseh izvršenih delih, čigar vrednost gre v milijone in
milijone pa zadenemo vedno ob troje imen: Dr. Milan Stojadinovič, voditelj Slovencev dr. Anton Korošec in ban dr. Marko Natlačen. Naše ljudstvo zna biti hvaležno in vsaj del te hvaležnosti bo pokazalo dne 11. decembra, ko bo enodušno glasovalo za sedanje politične voditelje.
Vendar pa zvestoba stranki in tiha hvaležnost do voditeljev, ki so uresničili naše želje še ni dovolj. Vsak, ki je pristaš politike JRZ, mora postati v teh dneh agitator, mora do svojih prijateljev in znancev, da jih pridobi za našo stvar, kajti naša zmaga mora biti velika in prepričevalna. Delo bo imel lahko, saj dejanja dovolj glasno govore in stokrat prekri-čijo besedičenje nasprotnikov. Na kaj se morejo sklicevati ? Na ničesar! Na obljube o zlatih gorah in srebrnih rekah pa noben Prek-mnrec ne verjame več. Obljub smo imeli že v vseh prejšnjih letih dovolj. Mi smo pristaši dejanj, ker le od teh imamo koristi, ki se pa kot ljudje zdravega razuma nočemo odrekati.
Mi smo pristaši sedanje politike in ker se zavedamo, da bo sedanja vlada tudi v bodoče skrbela za prospeh in napredek naše lepe in ljubljene prekmurske zemlje, bomo vsi glasovali za listo JRZ, čigar predsednik je naš veliki državnik dr. Milan Stojadinovič. S tem ne bomo izpolnili le svojo državljansko dolžnost, pokazali se bomo globoko hvaležni in izpričali svojo politično zrelost.
POLITIKA

Slovenija voli vsega skupaj 29 poslancev. Dasi so postavljene le tri državne liste, vendar se na teh treh listah poteguje za teh 29 slovenskih mandatov kar 140 kandidatov, od teh je 34 pristašev JRZ, 77 dr. Mačka, ostanek pa pripada dr. Ljotiču (jugo-slovenski fašist), ki je postavil svoje kandidatne liste v vseh slovenskih krajih.
20 letnico jugoslovanske države je praznovalo 1. decembra vse ljudstvo v naši državi na takoSslovesen način, kakor dosedaj še nikoli. Posebno slovesne proslave so bile v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.	o
Nova invalidska uredba je te dni bila razglašena v Službenih novinah. S tem je ta uredba, ki bo olajšala težko gmotno stanje naših vojnih žrtev, dobila obvezno moč.
Notranji minister je imel prejšnji teden več shodov, ki so bili sijajno obiskani. Posebno velik shod je bil v Novem mestu, kjer je voditelja Slovencev poslušalo nad 6000 ljudi.
Pretekla nedelja je bila vsa v znamenju predvolilne borbe ter so bili širom države številni shodi. Notranji minister dr. Korošec je govoril v Litiji ter v Mariboru, kjer se je zbralo okrog 12.000 ljudi. Na mariborskem shodu je naglasil: »Nočemo biti boljševiki, niti fašisti, niti prvo, niti drugo nočemo biti. Želimo biti zavedni Jugoslovani in nič drugega." Veliko zborovanje JRZ je še bilo v Novem Sadu, kjer je govoril predsednik skupščine Čirič ter v Osijeku in Vukovaru, kjer sta govorila več tisoč glavi množici minister Kabalin in Djura Jankovič.
Voditelj Slovencev Dr. ANTON KOROŠEC
Gradbenega ministra Stošovlča je italijanski kralj odlikoval z velikim križem italijanske krone.
„Njen ugled se je dvignil, oja-čila se je na znotraj in na zunaj. Njeno gospodarstvo je močno. Meje so mirne, povsod so sami njeni prijatelji. Pri njenem kulturnem stremljenju in ob novih plodnih delih spremljajo Jugoslavijo iskrene želje italijanskega naroda." Tako so pisali največji italijanski časopisi o naši dvajsetletnici.
Generalni štabi Balkanske zveze so imeli svoje zasedanje v Atenah, na katerem je prišlo ponovno do izraza krepka volja zaveznikov, da bodo Čuvali svoje meje.
Vsi večji evropski listi so pohvalno pisali o naši državi, ko smo 1. decembra praznovali 20 letnico naše svobode. Postavili so jo za vzgled notranje urejenosti in zunanje pomir-jenosti. Naslikali kot državo, kjer je gospodarski napredek v polnem zagonu in ki na svojih mejah ne pozna nobenih nasprotnikov, ampak zgolj prijateljsko razpoložene sosede.
Na Češkoslovaškem so izvolili novega predsednika republike v osebi dr. Emila Hache, ki nikdar ni bil politik, ampak samo znanstvenik. Imenovana je bila tudi nova vlada, ki ji predseduje Rudolf Beran. Češkoslovaška vlada je sestavljena iz 4 vlad: ena je osrednja vsedržavna, ostale tri pa sa deželne samoupravne in sicer ena za Češko, Moravsko, druga za Slovaško, tretja za Karpatsko Ukrajino. Nova zvezna država se počasi urejuje, kjer so sedaj tudi prenehali madžarsko-poljski napadi na Karpatsko Ukrajino, katere obstoj je sedaj zajamčen.
Dr. Korošec na shodih v Celju is Mariboru
20.000 udeležencev je poslušalo govor voditelja Slovencev«
DVOLETNO JAMSTVO
SAMO ZA PRI NAS KUPLJENE
NEMEC JANEZ, MURSKA SOBOTA.
Velika izbira rabljenih aparatov z jamstvom. Zamenjava rabljenih aparatov najugodneje. STROKOVNO POPRAVILO IN POLNENJE AKUMULATORJEV.
Dne 4. decembra t. I. predpoldne je notranji minister g. dr. Korošec prispel na shod v Celje. Ogromna množica ljudi iz mesta žn okolice ga je navdušeno sprejela ter dolgo vsklikaia njemu in predsedniku vlade g. dr, Sto-jadinoviču. Prvi ga je pozdravil župan mesta Celja g. Alojzij Mihelič, potem pa vsi ostali predstavniki. Zborovanje se je vršilo v dvorani Ljudske posojilnice, ki je bila nabito polna in prav lipo okriieha. Radi pomanjkanja prostora je moralo mnogd zborovalcev ostati turiaj. Zborovanje ie otvoril župan g. Mihelič, ki je obenehi kandidat na listi JRZ. Potem, ko je spregovoril uvodne besed«, je začel govoriti g. minister Korošfcc, ki je temeljito obrazložil delo sedanje vlade. Rekel je: »To je Vlada dela, kruha in svobode". Združeno opozicijo je pa označil za navadno zmešnjavo in dejal : Skupina voditeljev, ki se okoli dr. Mačka vrtijo, ni sposobna za uspešno in koristno delo, ker ima vsaka svoj program. Naša zmaga mora biti veličastna in polna, d a bo naš kralj videl, kako narod zaupa svojim voditeljem. (Viharno vsklikanje kralju Petru II.) Z veličastno zmago bo prišel čas, ko se bodo rešila vsa pereča vprašanja. Ko je ponovno pojasnil zunanjo politiko vlade, ki je doprinesla v preteklih razburkanih časih naši državi popolen zunanji mir, je začela množica burno vsklikati zunanjemu ministru g. dr. Stojadinoviču, Korošcu in vsem voditeljem JRZ, nakar je godba zaigrala „Hej Slovani*, ki so jo peli vsi zborovale).
Dr. Stojadinovič v Ljubljani
Predsednik vlade g. dr. Stojadinovič je ime! 8. decembra volilni govor v Ljubljani. Na tem shodu je govoril tudi notranji minister g. dr. Korošec. Za govor obeh najvažnejših in najodgovornejših nosilcev sedanjega režima je vladalo vvsehkrogih veliko zanimanje
Besede vredne zaupanja
Besede, ki jih je spregovoril naš ministrski predsednik dr. Stojadinovič dne 13. novembra na zborovanju v Novem Sadu ter besede, ki jih je govoril madžarski minister zunanjih zadev g. Kanya v parlamentu v Budimpešti, so vendar vredne zaupanja. Gospod Kany« je rekel: V važnih vprašanjih ni med Jugoslavijo in Madžarsko tako rekoč nobenih nesoglasij in sem prepričan, da se bodo dobri odnošaji med obema državama, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju, tudi v bodoče dobro razvijali.
G. Stojadinovič je pa rekel: Vsemu svetu je znano, da so meje Jugoslavije pravično odmerjene, zapisane s krvjo in začrtane t mečem ter kostmi junakov. Takšne meje ni mogoče potegniti drugače. Mi smo bili in ostanemo narod bojevnikov in junakov, ki smo ustvarili enotno, nedeljivo in nikdrt razdmžljivo državo.
Brez dvomi je vredho zaupati teti besedam.
Maribor 4. decembra.
Mesto Maribor 1« bilo dne 4. decembra vse v zastavah. Pričakovalo je na dohod voditelja Slovencev notranjega ministra g. dr. Korošca, V to svrho s? je zbralo pred palačo Zadružne gospodarske banke 12.000 ljudi iz Kiesta in okolice. Gospod minister se je pripeljal iz Celja točno ob 11. uri. Ob prihodu ga je narod navdušeno pozdravljal, mestni župan g. dr. Juvan in drugi predstavniki so pa izrekli prisrčno dobrodošlico. Ko je stopil v nabito polno dvorano, kjer je bilo prirejeno zborovanje, so mu bile prirejene ponovne ovacije. Mnogo ljudstva je ostalo zunaj in poslušalo govor s pomočjo mikrofonov. Predsednik zborovanja g. dr. juvan je izrazil veselje vsega prebivalstva nad prihodom g. dr. Korošca in ga zaprosil za besedo. V tem trenutku so zborovalci ovacije ponovili in je preteklo precej časa, preden je bilo mogoče g. ministru govoriti. Prav poljudno je minister g. dr. Korošec obrazložil delo vlade s posebnim po udarkom na uspehe, ki jih je dosegla v blagor naroda in domovine. Zlasti je povdaril pravilno smer naše zunanje politike, s katero smo si pridobili prijateljstvo vseh naših sosedov in je dalje pripomnil, da so naše državne meje mirne, varne in da se vsi stanovi lahko nemoteno posvetijo svojemu delu brez strahu, da bi ji kakšni zunanji politični zapletijaji prekinili in jih klicali drugam. Gospod minister je končal svoj govor s preporočilom naj bi zborovalci delali na to, da bodo volilci 11. decembra oddali svoje glasove za listo g. dr. Stojadirioviča.
Ministrova izvajanja so zborovalci mnogokrat prekinili z burnimi ova-cljami.
Moramo biti hvaležni
Obširna prekmurska ravan, valoviti teren na severni strani, povsod so ugodna mesta za gojitev sadnih dreves in deloma tudi vinskih trt. V tem ozemlju so naseljeni ljudje, ki so vneti kmetovalci, živinorejci, sadjarji, vinogradniki in vmes tudi čebelarji. Toda pretekla so dolga leta preden je ta lepa pokrajina dobila kmetijsko šolo, ki je predpogoj vsakomur, ki želi v svojem gospodarjenju na kmetijah napredovati. Pred leti je bila za kmetijsko iolo v Rakičanu napravljena osnova. Pod današnjo vlado se je pa šola v vsem izpopolnila tako, da je že začela s poukom o kmetijski in gospodarski vedi naših gospodarstvenikov. Koliko koristnega za gospodarstvo se na šoli nauče, vedo samo oni iz kmečkega stanu, ki so določeni tečaj izvršili. Poleg drugih pridobitev za Prekmurje je prav gotovo tudi ta velevažnega pomena. Pridite in oglejte si šolo, moderna gospodarska poslopja, raznovrstne kmetijske stroje, silose, shrambe, moderne hleve, živinorejo, svinjerejo, perutninstvo, obširne in krasno urejene drevesnice, iz katerih si lahko nabavite vse vrste sadnih dreves in cvetlic, pa se boste osebno prepričali, da je to res kmetijska ustanova prve vrste in da je i tem pogledu velika pridobitev za ves prekmurski kmečki stan.
Vladi, ki je t» pridobitev v po-drotaosti izpopolnila, res nesmemi
biti nehvaležni, ampak je naša mora-lična dolžnost, da jo podpremo tudi s tem, da bomo 11. decembra vsi glasovali za kandidata na njeni listi.
Grozen samomor
^ Kronika nesreč v našem srezu že dolgo ni beležila tako groznega slučaja kot ga je beležila v pondeljek dne 5. t. m. Ta dan je bila pripeljana v bolnico poštna uradnica M. Ša-farič uslužbena pri pošti v Rogašev-cih v nadi, da se jo reši pred posledicami strašnega dejanja poskusa samomora. Imenovana, ki je bila svoj-čas v službi tudi pri pošti v Murski Soboti in kot vestna, pridna in ustrežljiva uradnica splošno priljubljena, si je usodnega dne v hipni duševni zmedenosti s škarjami prerezala vrat, glavo polila s petrolejem in zažgala. Hipoma je bila zajeta od plamenov, ki so ji prizadeli strašanske opekline. Sosedje so ji prihiteli na pomoč, tudi zdravnik je bil takoj pri rokah, da ji nudi prvo pomoč in odredil, da se jo hitro prepelje v bolnico. Na žalost, ponesrečenka je podlegla v bolnici posledicam težkih ran in opeklin. Slučaj je pri prebivalstvu izzval splošno sočutje, pri tovariših in svojcih pa globoko žalost in potrtost. Pogreb se je vršsl drugega dne na mestnem pokopališču v Soboti in številno spremstvo je pokazalo, kako je bila pokojna Ša-farič pri nas priljubljena. Težko prizadetim starišem in sorodnikom izrekamo naše sožaije. N. p. v m.
9 oktobru so narasle vloge pri slov. hranilnicah za Z!f milj. din
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle pri 29 slovenskih hranilnicah v mesecu okt. 1938 vloge na knjižnice za 16 milj. na 618,1 milj., din, vloge v tekočem računu za 8 milj, na 441,4 milj., skupne vloge pa za 24 milj. 1.059 581.469 din. Te Številke šo prav ražveščljivč, če se pomisli, da so morale hranilnice v septembru izplačati svojim vznemirjenim vlagateljem 55 milj. več, kakor so od njih v istem času prejele. Seveda je zadnja številka tudi dokaz, koliko gotovine so znale zbrati hranilnice v najkrajšem času, za vlagatelje. Vendar ne smemo pozabiti, da so tudi v septembru izkazovale številne hranilnice porast vlog. To je bilo sledečih 9 hranilnic: Črnomelj, Novo mesto, Slovenj Gradec, Marenberg, Slov. Bistrica, Ptuj, Ormož, Gornja Radgona in Murska Sobota.
V oktobru so narasle vloge na knjižnice pri 8, vloge v tekoč. rač. pri U, skupn« vloge pa celo pri 14 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižnice je naraslo pri 8, v tek. rač. pri 6, skupaj pri 7 hranilnicah. Zni-ialo je 132.247..
Te številke dokazujejo, da se vloge in zaupanje v denarne zavode hitro vračalo in da smemo upati, da bfe kmaht zopet dosežen« stanje it avgusta.
»■■HHnnBBSBKnBaHnni
DOMAČE PESTI
TTlurska Sobota:
Praznovanje 1. decembra.
Tudi Murska Sobota praznuje vs»-ko leto državni praznik 1. december. Letos ga je praznovala šfe prav posebno slovešho. Radi slabega vteriifctta je na predvečer bakljada pO mčštU odpadla. Zato j«! 1. decetbbra po sv. tbii&h bil A povorka ž gasilsko godbo tla &iu, ii je Miš itpred kat. cerfefrč ih ili iitižl ¥ piti in od tU V gftijšfo dvorišč«. Povotke sO s« udeležila m dttišiva V itbjlH ih clvllu ter srav veliko 5te?!lo Oiti-leg* riflroda t« m mm* Ia srednješolska mladina. Pd UVdŠHtffi pozdravu je župan g. Hartner pred občinskim domom, udeležencem povorke v kratkih toda jedrnatih domoljubnih besedah obrazložil pomen proslave državnega praznika 1. decembra, posebno letos, ko se obenem obhaja tudi 20. letnica ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozval je navzoče, da zakličejo Nj. Vel. kralju Petru II. v znak udanosti trikrat živijo, nakar je godba zaigrala drž. himno.
V daljšem govoru je nato ravnatelj gimnazije g. ing. Zobec pojasnil navzočim dolgoletno borbo za lastno državo južnih Slovanov. Vsi navzoči so z velikim zanimanjem sledili izvajanju gospoda ravnatelja. Ob zaključku je godba zaigrala »Hej Slovani", nakar se je veČina udeležencev podala v Sokolski dom na slovestno zborovanje, ki ga je priredil Sokol. Tu se je prečitala poslanica Saveza sokola kraljevine Jugoslavije, nakar je bila prisega novih članov. G. Niielvicer je imel zelo lep domoljubni govor, ki ga bomo objavljali v obliki podlistka v našem listu.
člani prosvetnega društva so pa proslavili državni praznik 1. decembra pred sv. mašo v Prosvetnem domu.
Tako javna, kakor privatna poslopja so bila na ta dan kljub slabemu vremenu prav lepo z zastavami okrašena.	_
-	Šahovska simultanka g. Vidmarja. Znani šahist g. Ciril Vidmar, predsednik dravske šahovske zveze, bo igral v torek, dne 13 t. m. v M. Soboti slmultanko proti 25— 30 nasprotnikom. Prijave sprejema in potrebne informacije da g. Kardoš Evgen. trgovec v Murski Soboti.
—	Namesto venca na grob bla-gopok. tragično preminuli gospodični Reli šafaričevi je ©bitelj odvetnika Dr. Brumena v Murski Soboti darovala zntsek Din 100 - ia revne otroke Kolu jugoslovanskih sester v Murski Soboti.
—	Poroka. Dne 4. decembra t. 1. sta se poročila v stolni cerkvi v Mariboru gospod dr. Odon Pianinšek, sodnik okrožnega sodišča v Murski Soboti in meščanskošolska učiteljica gospodična Mila Senčar iz Ptuja. Čestitamo !
—	Akademski ples. Vsled velikega itevila zabav, ki se vršijo v mesecu januarju, smo prekršili tradicijo in se ne bo vršil naš ples kot običajno 5. januarja, temveč 17. dcc, 1938. Predpriprave so v polnem teku. Klub je angažira! za to plesno prireditev Adamičevo jazz ksspelo, ki slovi kot najboljša v Ljubljani. Plesalci bodo torej v polni meri prišli na svoj račun. Pa tudi osttli, ki ne plešejo, se ne smejo smatrati zapostavljene, kajti za te smo preskrbeli vse potrebno v baru pa tudi v .Dalmatinsko klet" bodo dobrodošli. Toda preden se Vam bo dovolilo uživati te zemeljske do brine, Vas bomo obrali za 10 Din, to jd namreč običajna vstopniisa za našo plesno zabavo. Pričakujemo, da bo klubov irud z strani občinstva obilno poplačan. (Mize se lahko že v naprej rezervirajo v Sok. domu 16 ih 17» t. rfa.) — K. P. A.
—	Šoferska Šola jugoslovanskega Touring- Cluba v M. Soboti, priredi šoferski tečaj za poklicne šoferji; In samovozače. Tečaj se sestoji i'z teoretičnega in praktičnega dela. Teoretična predavanja se bodo vršila v večernih urah, praktične vaje pa po dnevi upoštevajoč želje posameznikov in oddaljenost. Začetek tečaja bo 12. t. m. ob 7. uri žtiečer v dvorani restavracije hotela .Šldft" (pri 6acu) V Murski Soboti. Kdor se za tečaj zanima naj se osebno aH pismeno javi pri vodstvu šof. šole J. T. K. Murika Sobota, dvorišče hotela »Slon«.
—	Popravek. V Štev. 48 našega lista smo poročali* da je bila shramba lokomotive gospoda Voroš Lud vika iz Fokovec, ki je popolnoma zgorela, zavarovana. Danes to preklicu-jemo, ker smo doznali, da ni imel g. VSrOl io poslopje in lokomotive za-♦arovane.
PetanisM most
Delo na zgraditvi mostu precej hitro napreduje. Sedaj se betonirajo mali mostovi na dovozni cesti od gostilne Koš do Mure. Ako bo vreme dopuščalo, bodo kmalu začeli z delom mostu na reki. V to svrho so že napravili lasten brod.
O potrebi mostu v Petanjcih se je govorilo, pisalo, viagaio prošnje, sklepalo na raznih sestankih i. t. d. že od ieta 1920. Toda tozadevno prizadevanje je ostalo na mrtvi tcčfei »se do lets 1936, Le z nastopom vlade g. dr. Stojadinoviča in z imenovanjem g. dr. Natlačena za bana naše banovine, se je začelo večje zanimanje za to vele-važno prometno pridobitev, kateri je današnji g. ban zelo naklonjen. Volilci Prekmurja, posebno oni iz sreza Murska Sobota, naj se zavedajo te važne pridobitve in oddajo svoje glasove za kandidata na vladni listi.
Naši delavci se vračajo
V zadnjem času je prišlo mnogo skupin naših sezonskih delavcev iz Nemčije in Francije. Videti je na njih, da so morali težko delati in mnogo trpeti. Z zaslužkom so pa v splošnem zadovoljni, tudi se ne pritožujejo radi zoperstavljenj, marveč pravijo, da se je z njimi povsod dostojno postopalo. Naj srečno preživijo zimski čas pri svojcih doma, se okrepijo in tako pripravijo za bodoče sezonsko delo.
flli ste že plačali naročnino?
Leto se bliža h koncu, še mnogo je pa naročnikov našega lista, ki niso poravnali naročnine. Ni to dovolj z veseljem prejemati list, ki Vam objavlja razne novosti, ampak potrebno se je zavedati, da je obvezno naročnino lista redno poravnati. Vsem onim, ki so naročnino plačali, se zahvaljujemo, druge pa prosimo, da vsaj do konca leta poravnajo naročnino sicer bomo primorani isto zakonitim potom iztirjati.
POZOR!	POZOR!
Preselil sem svojo trgovino na Blavni trg!
POVEČANA ZALOGA, VEČJA IZBIRA, NIZKE CENE, SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA.
Velika izbira najnovejših in najboljših roHiiclriVi onot-oiA\r na odplačilo do 18 mesecev. IdUlJ&Klll dpdldlUV,
HORNVPNON, RADIONE, MEDIATOR« LdWE itd.
ŠIVALNI STROJI.........od Din 1525.- naprej.
PISALNI STROJI........od Din 1800.— naprej.
FOTOGRAFSKI APARATI, OTROŠKI VOZIČKI i. t. d., i. t. d.
Tehnična trgovina i
mm ERNEST, M. Sobota
GLAVNI TRG.
predsednika vlade
Tagespost, ki izhaja v Grazu, je dne 4. decembra obelodanila lep članek o naši državi. Predvsem opisuje zgodovino združenja Jugoslovanov in povdarja, da bo imela Jugoslavija lepo bodočnost, ako bo složna in miroljubna in ako še bo nadaljevala politika sedanje vlade, ki je v zadnjih treh letih doprinesla Jugoslovanom tako lepe uspehe v notranjem in zli* nanjem pogledu. Z veseljem konštatira. da so se jugoslovanski Nemci odločili glasovati za listo predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča, ki je razumno uredil mirno sožitje narodnih manjšin in jim dal enake pravice kot jih uživajo ostali državljani jugoslovanske narodnosti.
V	Španiji in na Kitajskem bojišču, kjer so Japonci zopet potisnjeni v obrambo, se v preteklem tednu ni zgodilo nič novega.
V	Franciji so 30. novembra proglasili splošno stavko radi nekaterih uredb, ki jih je izdala vlada. Stavko so organizirali komunisti pa je propadla, ker le 30% vsega delavstva ni prišlo na delo. Tako je sedanja vlada ostala gospodar položaja.
Voditelja romunske »Železne garde" (fašisti) ter 13 njegovih so-ujetnikov io orožniki postrelili, ko so na prevozu iz ene jetnišnice v drugo, hoteli zbežati. V Rumuniji je ta dogodek vzbudil veliko razburjenje.
Razvoj samoupravnih hranilnic v dravski banovini v letih 1918-1931
V zvezi s kmečko zaščito je bilo omogočeno denarnim zavodom vseh vrst, torej tudi hranilnicam, da se po-služijo zaščite za svoje obveznosti v Smislu raznih zakonov in uredb. Od 29 slovenskih hranilnic se je 1 morala zateči k izvensticijski likvidaciji v smislu te uredbe, izmed ostalih 28 pa 3e je poslužilo zaščite v obliki odloga plačil za največ 6 let 15 zavodov, ki so deloma tudi znižali obrestno mero za vloge 2—4% Največja med njimi — Mestna hranilnica ljubljanska se je medtem 4.apr. 1938. že odrekla zaščiti.
Ker veljajo vse vloge, ki se vložijo v zaščitene denarne zavode po onem dnevu, ko se je zavod poslužil zaščite (vložil prošnjo za zaščito), za nove in vedno razpoložljive ter se morajo upravljati tako, da so vedno razpoložljive, se opaža pri hranilnicah precejšen dotok novih vlog, ki se obrestujejo do 5% Seveda je položaj zavodov precej neenoten. Zavodi, ki so skrbeli za vlagatelje in so pričeli opro-ščati stare vloge, četudi od začetka le v malih zneskih, postopoma pa vedno več, so imeli zelo lep dotok novih vlog, pri drugih pa je bil dotok manjši. To je bilo odvisno od tega, koliko so mogli izterjati od svojih starih posojil.
SOKOL
Na prizadevanje brata Nišelvicerja na sokolski seji v Mariboru se bo v bodočem letu vršil v Murski Soboti sokolski župni zlet. — Zdravo 1
RiCHARD VOSS:
Rešitev iz vode.
Nič več nisva mislila, da je najino življenje v nevarnosti; nisva mislila več na najino zgodnjo smrt in na to, kako lep bi bil še lahko svet za naju aVa. Sredi nevarnosti, ko je divjalo okoli naju penčfee se tfatovjfe, ko je tulilo nad nama šumenje in bobnenje višav, ko je razbijalo zvonenje, sva mislila samo nato, da se ljubiva, da sva skupaj, da bova skupaj umrla.
Na nikakšno rešitev nisva več upala ...
Tesno sva bila objeta in čakala na smrt. Vsak trenutek sva pričakovala, da se bo najin otoček pod nama raztrgal, da bova utonila v rjovečih vodah, in zato sva se tako tesno, tesno objemala.
Nič več nisem mislil na svoje cvetoče življenje in zgodnjo smrt; tudi ne na svojo sladko mater, ampak mislil sfchi brez prenehanja samo na Judito ift na to, da pojdem it njo vred v smrt.
ZatO ¥e nisva prav nič več bala, bila sva docela mirna in čutila sva se
srečna. Majska noč, ki naj bi postala najina smrtna noč, je bila čedalje svetlejša. Na nebu ni bilo oblačka; samo vojska zvezd in zlati mesečev srp. Plaval je visoko nad nama kakor nebeško znamenje.
Ob Juditini strani na veji cvetočega belega trna je spet sedel kos. Glavo je vtaknil pod peroti in zaspal. Samo enkrat sem izpustil Judito, stopil do roba in razdelil vrbove veje ... Vse naokoli nič drugega kakor divja, valoveča voda, nad njo v nežni sopari gorovje. Kjer je bil breg zelo visok, so ogroženi prebivalci naložili visoke grmade in jih zažgali. Plameni so švigali pod nebo, kakor ogromne plamenice so svetili razdejanju. In okoli ognja stražeči, v strahu čakajoči ljudje.
Ti bi naju bili lahko rešili!
Nekajkrat sva bila docela blizu brega in ognjev. Toda vrbovo grmovje je bilo pregosto, da bi naju bil mogel kdo opaziti. Kričal sem. Vendar pa me skoži vse dWJ* glasove vode in viharja ni Aihčfc čul. Tako naju je gnalo dalji in dalje skozi obsijano
majsko noč in midva sva izvedela, kako lepo je življenje in kako lepa naj bo poslednja najina noč na svetu.
Toda prešeren sem pa še bil v svoji poslednji noči življenja. Dejal sem Ju-diti, da bi jo speljal v skušnjavo:
.Toliko najinega otočka j% že voda odtrgala I Vrbam pod nam so se še tako zrahljale korenine, na naju ne bodo mogle več dolgo nositi. Enega izmed naju bi morda ie nosile. Toda le enega 1"
Kaj mi je na to odgovorila Judita ? Niti besede 1
Odtrgala se je od mene, toda takoj me je spet objela s obema rokama. Za trenutek je ostala negibna in poljubila me je na usta. Trikrat me je poljubila. Trikrat sem čutil njene mehke, tople, nežne ustnice, kako so se pritisnile ni moje. Potem pa me je izpustila, z ustnicami in z očmi se mi je nasmejala in — kakor martinček se je splazila od mene, k vrbam, da bi se brez besede vrgla skozi grmovje v rjave, tuleče valove.
Ker je mogla zrahljana ladjica nositi te le enega izmed naju, je hotela
iti od mene; da bi mi dala poslednjo mogočnost rešitve, se je hotela vreči v vrtinec; zapustiti me je hotela; umreti je hotela brez besede, brez stoka — potem ko me je nežno poljubovala.
Z bliskovito naglico sem moral priskočiti. Komaj sem jo še prijel in s silo zadržal tako hitro in spretno se je izvila skozi vrbe.
Zdaj pa sem jo trdno držal, trdno na svojem srcul
Pri tem se je kos zbudil in veselo zažvižgal.
Kakor vrisk se je slišalo.
ta potem se je zgodil drugi Čudež: rešila sva se! Pomoč je prišla, ko je bil najin čoltaič že tako majav in nezanesljiv, da naju ne bi bil mogel več dolgo nesti. Že Sva videla, kako se pod nama voda lesketi; 2e sva čutila,kako mmi oplakuje noge. Simo še nekaj minut bi štelo nljino življenje.
Tedaj pa se je otok iznenadi na sredi preklsl... Toda namestu da bi se potopila, sva trdno nisedla na brfcgft. Prav T trenhtku, ko bi bij« morali valoti pogoltniti, naju je tinesto na kopno.
Kos je odletel. (Dalje sledi).

17. XII.
. Igra Adamič jazz
Nišelvicer Slavko:
„Ob dvajsetletnici !a
„V imen« Njegovega Veličanstva Kralja Petra I. proglašam zedi-njenje Srbije z neodvisno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev".
S temi besedami je regent Aleksander na današnji dan pred 20 leti v Beogradu v hiši gospe Krsmanovičeve proglasil ustanovitev naše države.
Državniški akt prvega decembra 1918 je bil le logičen zaključek stoletnih stremljenj in stoletne borbe za dosego edinstva tudi v državno-političnem smislu, kajti da smo Slovani a& jugu po jeziku in krvi eno od Beljaka do Črnega morja, je narod vedel že davno; že davno so njegovi najboljši možje oznanjevali bratstvo Južnih Slovanov. Že bosanski Kralj Štefan Tvrdko se v letu 1390 imenuje: .Po božji milosti Kralj Raške, Bosne, Dalmacije, Hrvatske in Primorja"; humanist Juraj Žižkovič piše v letu 1487. v svojem zgodovinsko-geografskem spisu, „da živi na področju stare Ilirije en narod iste krvi".
Pesnik Ivan Fran Gundullč končuje leta 1630 svoj spev o Dobrovniku: „Oko tebe z oba kraja Slovinska je sva država".
Filip Grabovac je leta 1747 zapisal: „Tak je običaj vedno bil v narodu ilirskem in Slo vinskem in Hrvatskem, a to je eden jezik, dasi so tri imena.
In naš prvi pesnik Valentin Vodnik pravi dne 4. XII. 1797 v prvi številki — prvega slovenskega časnika . Ljubljanskih Novic" v članku ..Povedanje od slovenskega jezika":
. . . Kranjci so en odraslek velikega slovinskega naroda, kateri zdej prebiva od Tržaškega morja noter do zmrzlega morja v Moškoviji . . . Skoraj vse ljudstvo v tem prostori so Slo-vinci, to je Kranjci, Slovenci, Hrvatje, Daimatinci, Bošnjaki. Slavonci, Slovaki — ti so ta kraj Donave. Na unern kraji Donave pa so Pemcl, Moravci itd. Ti vsi imajo sploh ime, da so Slovenci, ino imajo jezik od ene matere, namreč slovenski jezik."
Ban Jelačič je govoril dne 6. 6, 1848 v hrvatskem saboru: .Nemojmo govoriti sada o serbstvu in o hervat-stvu, mi smo vsi jedan narod, jedna brača brez razlike vjere I" Leto pozneje pravi veliki jugoslovanski vladika Josip Juraj Strossnsayer: »Najglavnije je zadača Jugoslavljana združiti se, složiti i ujediniti" 1
Koroški rodoljub Matija Majer Zilski je pisal leta 1858 novosadski .Sedmici" : „Ne podirati, nego vzajemno se podpirati I" in dalje — "Ni mogoče, da bi v Jugoslaviji bila vsa drevesa jablane, vse gore se imenovale Balkan, vse reke Sava, vsa mesta Celovec, isto tako to ni mogoče in tudi za našo književno slogo to ni potrebno, da bi moral biti in se zvati vsak naš književnik v Jugoslaviji Srb, ali Hrvat, ali Bolgar ... mi moramo biti štirje bratje v eni družini."
In Fran Levstik je zapisal leta 1867 v .Slovenskem jugu: .Samo ena pot je, po kateri utegnemo ubežati temu zlu (to je propasti Slovencev, to je. da se najdemo v politični solidarnosti z junaškimi brati, kateri so iste matere, istega jezika . . . 2ta to misel se bomo trudili in delali, dokler ne bode postala živa resnica."
Veliki Hrvat Stjepan Radič pravi leta 1902: »litina je, da naš svijet po zdravom razumu sudi, da su Hrvat 1 Srb dva rodjena brata, da govore jed-nom jeziku."
Dne 19. XI. 1912 piše ljubljanski .Slovenec" : .Različni modrijani naj se le priEkajo med >ebo], ali se bo
Slovenec pohrvatil, ali bo obdržal svojo individualnost i. t. d. — ... naše ljudstvo, politično izšolano, s! nobenih takih skrbi ne dela. Bfstvene raz like med nami ni nobene; ali posta nemo Slovenci Hrvatje ali narobe, ali pa si vsi skupaj drugo ime nadenemo, to je čisto vseeno."
In preporoditelj Slovencev, veliki prijatelj teptanih in zatiranih, služabnik božji dr. Janez Evangelist Krek je predaval leta 1913. na Jesenicah: „ . . . Povsod, koder tečejo naše reke, povsod tam se je naselil naš narod. Naše reke pa tečejo proti Beogradu in Črnemu morju, nobena naša reka ne teče n. pr. proti Dunaju Ob naši Savi biva od Triglava do Črnega morja isti narod kakor mi".
To je le nekaj najznačilnejših izrekov naših velemož, le nekaj pisanih dokazov; narod naš pa hrani še druge dokaze o edinstvu njegovem, dokaze, pisane s krvjo.
(Dalje sledi.)
Efektna zmaga Mure v Mariboru
Mura : Rapid 4:1 (2:0)
Vsi naši časopisi z največjim priznanjem komentirajo sijajno zmago Mure proti Rapidu v Mariboru.
Igra je bila zelo živa in hitra ter tudi ostra. Mura je presenetila s hitro in premišljeno igro, ki jo je zelo dobro dirigiral odličen centerhalf. Napad je uporabljal dolge prepložke in na ta način hitro osvajal teren. Rapfdova formacija ni nudila posebno dobre skupne igre. Posebno v prvem polčasu je imel Rapid ogromno dela, da se je ohranil nevarnih napadov. Najboljši del je bila krilska vrsta, ki je svojemu napadu pošiljala lepe in uporabne žoge, ki pa so ostale navadno na nogah hitrih murinih branilcev. Kadar pa se je kdo odločil do strela, je ta postal plen odličnega vratarja Jandl-a.
Sodil je ss. g. Bergant iz Maribora korektno in objektivno.
Slavija : Mura 2:1 (0:1)
V primeri s tekmo proti Rapidu je enajstorica Mure popolnoma odpovedala, kar gre gotovo na račun tega, da je podcenjevala nasprotnika. Večina Murinih igralcev je nastopilo s poškodbami od zadnje tekme. Mura je bila v polju sicer nadmočna, toda napadalci niso znali izkoristiti marsikaterega zrelega položaja in tako ni čudno, da so morali pustiti obe točki nasprotniku. Muraši so naredili tudi veliko taktično pogreško, ko so šli prav vsi v napad dočim so pustili v obrambi le enega branilca ter vratarja, tako je padel drugi gol v zadnji minuti drugega polčasa. V začetku drugega polčasa diktira sodnik na največje presenečenje radi roke enajstko proti Muri. Igralci so bili res presenečeni, saj sta bila pri morebitni roki pri žogi edino dva igralca Slavije. Ko je en igralec vprašal Fleša, zakaj je prisodil sodnik enajstko je on odgovoril, da ne ve zakaj. Sodnik je razgovor slišal in je Fleša kratkomalo izključil. Neupravičena enajstmetrovka ter izključitev je demoralizirala moštvo.
Sodil je ss. g. Hobacher iz Celja zlasti v drugem polčasu zelo pristransko v škodo Mure.
Turizem (tujski promet);
navodila za smotreno sodelovanje celokupne javnosti pri njega pospeševanju.
5.	da se strogo pazi na urejen cestni promet. Posebne motorizirane prometne policijske patrulje, orožništvo, pa tudi policijski organi imajo dolžnost, da pri vsaki priliki nadzorujejo promet ter podajajo pristojnim oblas-tvom prijave o vseh kršitvah. Z vso strogostjo je nastopati zlasti proti onim, ki se obnašajo renitentno ali ki kljub pouku ponovno kršijo prometne predpise. Pri tem naj bi sodelovala z aktivno podporo celokupna javnost;
6.	da se stalno polepšuje zunanje lice ljudskih bivališč in turističnih krajev. Zato naj se omislijo čimprej gradbene osnove (regulacijski načrti itd ), da se tako zavaruje zidanje in gradbeno urejevanje z ozirom na estetsko in arhitektonsko stran, pri čemer je strogo paziti na varovanje narodnega stavbnega slogs; dalje, da se nalagajo parki, sprehajališča, razglediiča; skrbi za zunanji okras stanovanj in kraja s cvetjem in zelenjem itd.;
7.	da se čuvajo turistične in turis tično-sportne naprave, markacije, orientacijska znamenja in napisi, klopi po parkih in sploh vse javne naprave, ki naj služijo olajšanju in pospeševanju prometa in so zato tudi tujskemu prometu potrebne. Vsak vandalizem je treba brezobzirno zatreti; s tem se bomo obvarovali ponekod znatne materialne škode, predvsem je to postulat ugleda zemlje in njenega prebivalstva;
8.	da se čuvajo in ohranijo vsi spomeniki prirodne, zgodovinske ali umetniške vrednosti;
9.	da se varuje narodno blago katere koli vrste (folklora); tam, kjer še ni odkrito, naj se pristopi k smot-renemu zbiranju in izkoriščanju v turistične in kulturne svrhe; vso pozornost je treba posvečati zlasti narodni noši in narodnim običajem ;
10.	da se posveti pozornost varstvu naše favne in flore; zlasti naša pla ninska fiora ne sme biti objekt brezvestnega uničevanja ali celo kupčije;
11.	da se pobija pijančevanje; od-nosne izgrede je v kaii zatreti;
12.	da se skrbi v splošnem, brez pogojno pa v turističnih središčih za absolutno javno varnost. Vse, kar je v tem cilju potrebno, naj ukrenejo krajevno pristojna oblastva ;
13.	da se dvigne udobnost naših gostišč in zasebnih stanovanj, poskrbi za absolutno čistoto v njih, posveča v gostinskih obratih kar največja pozornost dobro pripravljeni, zdravi hrani in pijači, okusni in pozorni postrežbi ; specialitetam domače, narodne kuhinje naj se pri tem odmeri častno mesto;
14.	da so v turističnem kraju vse gostom namenjene dajatve strogo solidne, cene stalne in enake brez razlike tako za domače kakor za tuje goste;
15.	da se strogo ravna po predpisanih maksimalnih cenah in drugih tarifah ; v nobenem primeru niso dovoljeni samovoljni prekrški v teku veljavnega razdobja ali med sezono;
16.	da se onemogoči vsaka nelojalna konkurenca kot izrodek nesolid-nosti, nereelnosti in gospodarske nepremišljenosti ; to velja za vsakogar, ki daje svoje usluge tujcem proti plačilu na razpolago ; končno
17.	da se skrbi s primernimi prireditvami, zabavami itd. za razvedrilo gostov, a tudi za njihov mir, kadar je čas za to. Gost, ki je na oddihu ali
na okrevanju, potrebuje celo mnogo miru; zato je v času počitka z vsemi sredstvi preprečevati povzročanje nemira, ropota, kričanje ali razgrajanje. Isti svrhi služi, če je poskrbljeno z izolacijskimi napravami, da se zvočnost zmanjša odnosno omili. Konec.
RAZGLAS.
V „Murski Krajini" št. 47 z dne 20. XI. 1938 razglašeni občni zbor podpisane zadruge ni bil sklepčen. V smislu § 35 pravil se bode vršil dne
18. decembra 1938 ob 11 uri
drugi občni zbor z istim dnevnim redom in v istem lokalu ter bode sklepal ne glede na število navzočih članov.
PREKMURSKA POSOJILNICA
Prepričajte
se in si oglejte brezobvezno za nakup
ZALOGO
perila, najmodernejših klobukov, rokavic, dežnikov, nogavic ter
ostalo manufakturno blago pri tt.
BEHSPflNGER SALAM
MURSKA SOBOTA, Glavni trg.
Naše cene so naša reklama!
E
Razna darila ia Božič
si boste nabavili pri nas
NAJBOLJŠE in NAJCENEJŠE. N
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimt
BUDILKE
najboljše marke
JUNGHANS, — KIENCLE, - MAUTHE —
že od .. Din 49."
brez zvonca Din 30*s
žepne ure od.....Din 39«*
z dvoletno pismeno garancijo.
DITTRICH FRANJO
MURSKA SOBOTA, Aleksandrova cesta 25-
llllllllllililllllllllliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilR
iz delovanja Združbe trgovcev v M. Soboti
Delitev koledarjev in drugih priložnostnih daril.
V pisarno združenja so prišli člani vprašati, dali sme trgovec sedaj za Novo leto prodajati koledarje. Na to vprašanje pojasnujemo, da sme trgovec koledarje prodajati po ceni, ki so v prostem trgovskem prometu v običaju. Nikakor pa ni dovoljeno, da se za Novo leto delijo koledarji brezplačno med konzumente, ali da se jih prodaja po neki fingirani ceni, ki ni v skladu s trgovsko-prodajno prakso. Pri tej priliki opozarjamo vse člane ponovno, da je delitev koledarjev ali drugih priložnostnih daril ob večjih praznikih i. t. d. po sklepu XV. redne glavne skupščine absolutno prepovedano. Kdor bi ravnal drugače, mora računati na posledice.