- Iz domače in tuje prakse 
L'stanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije 
Podobno kot v večini evropskih dežel je bila kmctijsko-
"ozdarska zbornica zakonsko ustanovljena na območju 
Slovenije (Dravske bano\•inc) že med obema vojnama in 
je delovala do druge svetovne vojne. V zahodnoevropskih 
drzilvah uvrščajo kmetijsko-gozdarske zbornice med usta-
nove demokratičnega sistema. Njihove glavne funkcije so: 
_ z::,stopartje interesov kmetov, lastnikov kmetijskih zc-
n\lji~č in kmetijskih, gozdarskih in ribiških organizacij, 
. svetovanje kmetom in kmetijskim organizacijam, ki 
opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost, 
_ pospeševanje razvoj<~ gospodarnega in okolju prijam ega 
kmetovanja, gozdarstva in ribištva. 
z ustanovitvijo kmetijsko gozdarske zbornice dobi 
kmctijslvo, gozdarstvo in ribištvo enotno interesno orga-
nit"acijo. S pomočjo zbornice se poveča vpliv kmetov na 
gospudarskem, socialnem in zakonodajnem področju v 
dr2avi. Poveča se njihov vpliv na delovanje strokovnih 
slu7b v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, ki bodo po 
lltwem delovale v okviru zbornice. Te službe so: 
- kmwjska svetovalna služba, 
- selekcija in kontrola proizvodnje v živinoreji, 
- introdukcija v rastlin&ki pridelavi ter sadjarski m 
\•i nogradn iški centri, 
- dcl gozdarske službe (svetovanje v gozdarstvu). 
V okviru zbornice bodo delovali dosedanji kmetijski 
zavodi s servisnimi kmetijskimi službami. 
Kmetijsko-gozdarska zbomica bo enovita organizacija 
s <>edežem v Ljubljani (samo ena pravna oseba). Imela bo 
predvidoma sedem območnih enot (sedem regij). Sedeži 
enot bodo na scdonjih kmetijskih zavodih. Območne enote 
ne bodo pravne osebe. Imele bodo izpostave (obmocja 
sedanjih Hprt~vnih enot). Sedež strokovnih služb bo na 
državni zbomici v Ljubljani. Na območnih zbomicah bodo 
specia 1 ističnc službe, na izpostavah območnih zbornic pa 
terenske službe. 
Najvišji organ kmetijsko-gozdarske zbornice bo svet 
zbornice, ki bo imel42 delegatov. Svet izmed svojih de-
legatov izvoli predsednika in dva podpredsednika. Poleg 
sveta zbornice so še upravni in nadzorni odbor, častno 
razsodišče in direktor zbornice. Podobne organe bodo 
imele tudi regijske enote. 
Kmetijsko-gozdarska zbornica bo javno pravno zdru-
ženje, ki bo imelo obvezno članstvo za lastnike kmetijskih 
zemljišč (fizične osebe) in kmetijske organizacije (pravne 
osebe) ter prostovoljne člane. Lahko bo opravlja la javna 
pooblastila. Kmetijsko-gozdarska zbornica se bo financi-
rala iz: 
- zbomičncga prispevka, 
~ prihodkov Iz lastne dejavnosti, 
- sredstev, ki jih skladno z zakonom dodeli država za 
de tovanje javnih služb, 
- sredstva lokalnih skupnosti, 
- krediti, dotacije ipd. 
Predlog novega zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici 
sta že obravnavala Odbor Vlade R Slovenije za gospo-
darstvo in VladaR Slovenije. 
Zavod za gozdove Slovenije danes, jutri - Delo z gozdom v dobro narave in ljudi 
JlJJmo1.1LEŠI(·"'.:· 
Zavod za gozdove Slovenije je bil ustanovljen na pod-
l::igi Za kom o gozdovih leta 1993, ki je v temelju spremenil 
takratno organiziranost gozdarske dejavnosti. Ustanovljen 
je bil z namenom, da kot enovita gozdarska organizacija 
\\Smetja gospodarjenje Z gozdom in gozdni1n rros10r0m V 
ciržavni in privatni lasti na celotni površini Republike 
Slovenije. Na temelju naravnih zakonitosti gozda in nje-
govega življenjskega prostora so upoštevani tako interesi 
lllstnikov gozdov kakor tudi interesi javnosti in države. 
* E. K., dipl. inž., drzavni podsekretar MKGP, Dunajska 56-
:'8, 1000 Ljnbtjana, SLO 
•• P. 1., dipL inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna 
pot 2, 1000 Ljubljana. SLO 
GozdV 55 (1997) 4 
Zavod ne poseduje nikakršnih pravic in dolžnosti v zvezi 
z upravljanjem, gospodarjenjem ali pridobivanjem dohod-
ka iz gozda. 
Cilji in naloge Zavoda za gozdove Slovenije izhajajo 
iz Zakona o gozdovih in iz Programa razvoja gozdov. 
Odvisni so od lastninsko- ekonomskih odnosov, od spo-
sobnosti gozda, da omogoča ekološke, socialne in ekonom-
ske funkcije in od tega, kolikšen. pomen daje družba izo-
braževanju lastnikov gozdov in osveščanju javnosti. Glav-
ni cilji so: 
l. Ohranitev in trajnostni razvoj gozdov v njihovi biološki 
pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih 
funkcijah, 
43