informativni i M) glasilo ravenskih železarjev nA\V< n ISO 9001:2000 DOBAVITELJ KV K DEJAVNOSTI VKLJUČUJEJO - Prvotni ’.1,Hum odobrili«: 10. SEPTEMBER im Podpogojem. da dobavitelj neprekinjeno Tagotavl/a -jadovolfivo upravljanje sistema kakovosti, je veljavnost /era Certifikata do. 5. NOVEMBER 2005 Djlvrn r Ju/s. 12. NOVEMBER 2002 BVQI SLOVENIM Celovtk* 7 J Sl-1000 L)ubl|^iM U KAS UANfUAMt.VI Im Biiicsu V cul j j Ou»lny lntoiialiofi.il (Holding) S.A 2“ Floor, To»«r Rrulge Couit 224-226 Tim« Otid«« «■>■“' l ondon SE I 2TX Certifikat U.; 118565 V podjetju Styria Vzmeti imajo od novembra letos tudi certifikat kakovosti po standardu ISO 9001:2000. Pogled v proizvodno halo (Foto: arhiv podjetja Styria Vzmeti) Na Ravnah bomo končno pričeli s proizvodnjo paraboličnih vzmeti Po petih letih uspešnega poslovanja v okviru skupine podjetij Styria Group, kar je opisano v sosednjem prispevku, so naši lastniki sprejeli za nas zelo pomembno odločitev. Odobrili so namreč projekt "Parabolika Ravne", v katerega je po pogajanjih s Slovenskimi železarnami vključen tudi odkup proizvodne hale, katero smo imeli doslej v najemu. V začetku septembra smo o želji po širitvi proizvodnih kapacitet na lokaciji Ravne obvestili vodstvi STO-ja in Metala Ravne, računajoč na razumevanje, saj smo pričakovali hitro odločitev, vsaj glede zagotovitve dodatnih prostorov. Naša optimalna varianta bi bil prevzem proizvodne hale Jeklovleka z zaposlenimi vred, kar bi nam dolgoročno pomenilo idealno rešitev v smislu logistike proizvodnega procesa in krmiljenja proizvodnje. Žal je strategija Metala drugačna in ta rešitev je izgleda za nas le utopična želja. Po večkratnih, moram poudariti, dobronamernih pogovorih z vodstvi prej omenjenih družb smo našli rešitev, ki za nas predstavlja resnični minimum za nadaljevanje projekta na Ravnah. Investicija v samo rekonstrukcijo hale, da bomo v njej lahko pričeli s proizvodnjo, bo večkrat presegla strošek nakupa hale. Sedanja podoba hale jeklolivarne (Foto: arhiv podjetja Styria Vzmeti) V prihodnosti 52 novih delovnih mest 17. 9. 2002 smo prejeli ponudbo za odprodajo dela nekdanje Jeklolivarne, ki je še v lasti STO-ja, in v paketu tudi za odkup proizvodne hale, skladišča in strojev, ki jih imamo še v najemu od 1. 9. 1997. V naši predstavitvi projekta na Ravnah smo ponudili tudi možnost zaposlitve oziroma prevzema 50 zaposlenih iz družbe STO, ki je ravno takrat bila pred poravnavo z upniki. Žal nam vsem skupaj ni bila naklonjena dinamika izvedbe postopka prisilne poravnave nad družbo STO in terminski plan postavitve proizvodnega obrata. Na sestanku na Slovenskih železarnah v Ljubljani 23. 9. 2002 smo bili seznanjeni, daje edina možnost odprodaja dela Jeklolivarne in da odprodaja Jeklovleka ne pride v poštev. Dodatni problem je vseskozi predstavljala prisilna poravnava, saj v tem času družba STO ni mogla sprejemati nobenih odločitev. Vse to je vplivalo na nadaljevanje dogovarjanja. STO je moral vmes zaključiti proces prisilne poravnave, kar je tudi pomenilo razrešitev presežnih delavcev, ki so dobili odločbe o prehodu na zavod za zaposlovanje. V tem primeru jim je delodajalec dolžan izplačati odpravnino in dogovori o prevzemu zaposlenih pri drugem delodajalcu niso smiselni. Morebitne zaposlitve delavcev iz STO-ja v družbi Styria Vzmeti bodo potekale preko zavoda za zaposlovanje. 25. II. 2002 smo na ponovnem sestanku v Ljubljani dogovorili kupnino in ostale pogoje prevzema hale Jeklolivarne ter proizvodne in skladiščne hale Vzmetarne. Ker direkten prevzem zaposlenih ni več smiseln, je kupnina bistveno višja od prvotne. Styria Vzmeti se moralno zavezuje, da bo med novozaposlenimi delavci vsaj polovica delavcev iz STO-ja, seveda, če bodo le-ti pokazali interes za sodelovanje in če bodo ustrezali zahtevam dela. Pozivamo vse, ki želite in ste pripravljeni delati v družbi Styria Vzmeti na Ravnah, da pošljete prošnjo za zaposlitev z opisom del, ki ste jih opravljali v STO-ju, in s podatki o doseženi izobrazbi na naš naslov: Styria Vzmeti, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaposlovali bomo v glavnem delavce z dokončano srednjo poklicno šolo, saj bo zahtevnost dela precej višja od sedanje v "stari hali". Plan zaposlovanja je naslednji (seveda je odvisen od uspešnosti postavitve in zagona nove linije): 1. četrtletje: 7 delavcev 2. četrtletje: 9 delavcev 3. četrtletje: 1 1 delavcev 4. četrtletje: 10 delavcev Skupaj torej v letu 2003 37 novih delovnih mest. V začetku leta 2004 ob pričetku serijske proizvodnje bomo potrebovali še 15 do 20 delavcev. Vse pa je odvisno tudi od stanja naročil v sedanjem programu, saj če se bodo naročila na klasičnem programu zmanjšala, bomo naše delavce prerazporedili v nov obrat. Šolanje bo potekalo delno v sedanjem obratu, za specialna znanja pa v Judenburgu. Serijska proizvodnja bo stekla na začetku leta 2004 Sc zelo na kratko o projektu. Vrednost investicije brez odkupa hal in strojev od Slovenskih železarn presega 4 milijone evrov. Na Ravne smo preselili opremo za proizvodnjo paraboličnih vzmeti iz tovarne N.A.M. iz Belgije, kije obratovala do maja letos, ko so ustavili stroje in opremo razprodali. Postavitev celotne linije za proizvodnjo, v kateri so linija za valjanje parabolike, linija za prebijanje sredinskih lukenj, stroj za zavijanje očes, celotna linija za toplotno obdelavo vzmetnih listov ter specialni stroj za površinsko utrjevanje listov v prednapetem stanju, je predvidena do konca julija 2003, ko naj bi začeli s poskusnim obratovanjem in z odpravljanjem pomanjkljivosti. Da bomo lahko proizvajali konkurenčno, bomo že na začetku dodatno investirali v opremo za zmanjšanje fizičnih obremenitev zaposlenih, in sicer v nakup dveh manipulatorjev na toplotni obdelavi, kiju bomo naročili doma. Vsi izvajalci del na projektu so domači in na podobnih delih v Vzmetarni že preizkušeni. Proizvodnja bo v celoti namenjena izvozu. V letu 2004 predvidevamo proizvodnjo 3.500 ton paraboličnih vzmeti, v glavnem maloserijske proizvodnje, da bomo tako razbremenili sestrske tovarne v grupi. Za uspešno realizacijo projekta "Selitev proizvodnje paraboličnih vzmeti na Ravne" bomo potrebovali podporo in pomoč ne le izvajalcev del, pač pa celotne lokacije Ravne in seveda širše skupnosti. V mislih imam Upravno enoto Ravne, Občino Ravne na Koroškem in ministrstva Republike Slovenije. Direktor Styria Vzmeti d.o.o. Dušan Strmčnik OBISK GARDISTOV IZ KOLORADA V okviru akcije Vojska vojski seje v Sloveniji v začetku novembra teden dni mudila štiričlanska delegacija Nacionalne garde Kolorada. Predstavniki garde, ki je podobna naši Teritorialni obrambi, so v Sloveniji kot eni od držav članic Partnerstva za mir izvedli več predavanj s področja topništva, namenjena pa so bila rezervnim starešinam. Ameriški gostje so na povabilo Zveze slovenskih častnikov iz Mežiške doline obiskali tudi Koroško. Tu so 11. novembra preživeli zanimiv in naporen dan. Ob prihodu na Ravne jih je v mestni hiši sprejela županja Ivana Klančnik, potem so odšli v železarno, od tam pa na ogled Prežihove bajte. Na zgodovinski Poljani jih je ob spomeniku svobodi in miru pričakal prevaljski župan dr. Matic Tasič z veteranom vojne za Slovenijo Maksimilijanom Gorenškom. V Mežici je gardiste pozdravil župan Janez Praper, nato pa so se podali še v turistični muzej Rudnika Mežica. Popoldan so na Ravnah v upravni zgradbi železarniških družb sledila strokovna predavanja. V železarni so se ameriški vojaki torej ustavili dvakrat. Že dopoldan jim je Maksimilijan Večko, svetovalec za namensko proizvodnjo, predstavil zgodovino vojaške proizvodnje na Ravnah in jih Ameriške gardiste, ki sojih spremljali predstavniki Območnega združenja Zveze častnikov Slovenije iz Mežiške doline, so ob prihodu v železarno pozdravili predstavniki podjetja Sistemska tehnika. V dvorani so z zanimanjem prisluhnili predavanju Maksimilijana Večka. seznanil z dejavnostjo podjetja Sistemska tehnika. Na ogled sta bili tudi različici lahkega kolesnega oklepnega vozila Valuk. OSKRBA Z ENERGIJO V OKTOBRU Mesečna rast distribucije električne energije se tudi po septembru nadaljuje. V oktobru je bila distribucija električne energije 12.295 MWh in je za 7,5 % višja kot septembra. V primerjavi z distribucijo v oktobru 2001 je bila le-ta v letošnjem oktobru višja za slabih 9,5 %, v prvih desetih mesecih pa je nižja za 5,4 % kot v enakem lanskem obdobju. Distribucija zemeljskega plina je bila v oktobru (3.961.364 ms3) za I % večja od planirane količine. Glede na lanski oktober pa je bila višja za 26,6 %. V desetih mesecih letošnjega leta je distribucija zemeljskega plina v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 2,5 %. Proizvodnja in distribucija toplote je bila 5.486 MWh. Glede na lanski oktober je bila višja za 60,5 %. V desetih mesecih letošnjega leta je v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za 6,4 %. Proizvodnja toplote za centralno ogrevanje n . lih I lili : lil ju jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec P] 2000| | 2001 JU 2002 Proizvodnja pare (645 t) se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala za slabih 9 %. V primerjavi s proizvodnjo v lanskem oktobru je nižja za 23,4 %. V desetih mesecih letošnjega leta je v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 29,2 %. Proizvodnja in distribucija sanitarne tople vode je v oktobru znašala 4.892 m3 in je bila večja kot v septembru, in sicer za 6,8 %, glede na oktober lani pa je višja za 11 %. Distribucija hladilne vode v tem mesecu (378.091 m3) je v primerjavi s septembrom višja za 2 %, glede na oktober lani pa je bila višja za 16,3 %. V desetih mesecih letošnjega leta je v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za 8,3 %. Distribucija pitne vode je bila v oktobru (56.786 m3) nižja za 4,9 % v primerjavi s prejšnjim mesecem, glede na distribucijo v oktobru lani pa je bila prav tako nižja za 5,1 %. V desetih mesecih letošnjega leta je distribucija pitne vode v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 1,9 %. Mesečna proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka je po štirih mesecih ponovno večja od 4 milijonov mN3. V oktobru je znašala 4.270.852 mN3. Glede na prejšnji mesec je višja za 6,8 %. Primerjava proizvodnje in distribucije tega energenta z oktobrom 2001 pa kaže na znižanje za 16,9 %. V desetih mesecih letošnjega leta je proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 15,4 %. Distribucija kisika je bila oktobra (249.871 kg) v primerjavi s prejšnjim mesecem višja za 18,4 %. V primerjavi z oktobrom 2001 pa je bila višja za 6 %. V desetih mesecih letošnjega leta je proizvodnja in distribucija kisika v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 1,5 %. Distribucija dušika v oktobru v letošnjem letu zaostaja le za marcem in je bila 41.288 kg. V primerjavi s prejšnjim mesecem je višja za 23,2 %, glede na distribucijo v oktobru lani pa je bila višja za 30,1 %. V desetih mesecih letošnjega leta je v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za 5,7 %. Distribucija argona jev oktobru znašala 14.180 kg. Glede na prejšnji mesec je višja za 8,9 %. Primerjava distribucije tega energenta z oktobrom 2001 pa kaže na 8,6-%-no znižanje v tem mesecu. V desetih mesecih letošnjega leta je distribucija argona v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 1,8 %. Tehnični vodja v družbi Petrol-Energetika Ravne: Anton Vučko INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V NOVEMBRU V novembru v družbah na območju železarne ni bilo požara ali drugih nesreč, pri katerih bi morali intervenirati gasilci. Drugod so poklicni gasilci posredovali: 1. 11. 2002 pri požaru lesenega objekta na vadbenem poligonu kinološkega društva, 14. 11. 2002 so s Partizanske ceste očistili razlito dizelsko gorivo, ki je izteklo iz dostavnega vozila, 17. 11. 2002 pri prometni nesreči na križišču v Slovenj Gradcu. Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men. ABB ob peti obletnici (replika na članek v IF 7-8/2002) M. Gnamuš pravi med drugim: "V svojem odgovoru ne pojasni, zakaj so se pustili vsi ti managerji tako zapeljati, da naj bi s sanacijo zaslužile le banke." Odgovor je enostaven: V sanacijo SZ sem se vključil septembra 1997, sanacijski denar pa je bil bankam razdeljen že leta 1993. Zato odgovora ne morem dati in naj ga M. Gnamuš išče pri tistih, ki so tedaj vodili holding SZ. Zato seveda tudi nisem bil med tistimi, ki so pripeljali v Metal dolgove Jekla Štore, nisem bil med tistimi, ki so z združevanjem podjetij ustvarili umetno tvorbo STO, ki je jootopila tudi zdrava podjetja, ki so prodali počitniški dom Železarne Ravne v Portorožu itd. Pristal sem, da se vključim v sanacijo potem, ko sem pregledal izkaze uspeha in sredstev za obdobje od leta 1993 do dveh četrtletij leta 1997. Številke so pokazale, da so podjetja brez lastnega denarja in izgubljajo 12 do 15 %, ker delajo samo s krediti. Zato je imel sanacijski program dva dela; sanacija obratnih sredstev in financiranje najbolj nujnih investicij. Za oboje je bilo potrebno okoli 17 milijard SIT. Vladaje pristala na 10,7 milijarde SIT, za drugo seje obvezala s pismenimi sklepi, ki niso bili uresničeni, vsaj ne do tedaj, ko sem bil član NS SŽ d. d. Od tega odobrenega denarja je šlo tudi z mojim soglasjem nad 85 % na lokacijo Ravne. Ni pa bilo mogoče financirati nobene investicije in tudi ne ustrezno dokapitalizirati STO, da bi se razdelil in rešil, če ne v celoti, pa vsaj večji del. Metal je moral sam sfinancirati kovaško stiskalnico, zato ima tudi danes v bilanci stanja zelo visoke finančne stroške. Stiskalnica je bila naročena v STO predvsem na moje vztrajanje. Iz ekipe treh ljudi, ki je septembra 1997 verjela v popoln uspeh sanacije železarn, če bodo na voljo potrebna sredstva, je ostala v organih vodenja SŽ samo še ena oseba, drugi dve sta bili izločeni iz političnih razlogov, tudi na osnovi javnih dezinformacij. Nisem v ekipah, ki prodajajo družbe v okviru SŽ. V NS SŽ d. d. sem edini glasoval proti prodaji Jekla Štore švedskemu kupcu za nesprejemljivo nizko ceno. O tem sem pisal tudi v časniku Delo. Še nekaj besed o zadevi Litostroj, v katero nisem bil neposredno vpleten. Ne vem, od kod podatki o ponudbi ABB, ki jih navaja M. Gnamuš. Ponudbo v angleščini, naslovljeno na vlado, sem prebral in v njej ničesar takega ni bilo zapisanega, kar navaja M. Gnamuš. Drugih pogodb pa nisem poznal, tudi ne draftov. Dejstvo pa je, da je interes ABB za Litostroj upadel, kljub temu da je vlada bila pripravljena prevzeti okoli 100 milijonov DEM dolgov, ko se je videlo, da Rudis ne bo odstopil od že sklenjene pogodbe s firmo Babcock o gradnji odžveplevalne naprave za TE Šoštanj in vlada ne more vnaprej zagotoviti ABB-Litostroju koncesije za gradnjo elektrarn na Spodnji Savi. Ta koncesija bi ABB v nekaj letih prinesla dobiček, ki bi bil daleč nad kupnino za Litostroj okoli 40 milijonov DEM. Ne vem, kaj se je šušljalo, ker se za govorice ne brigam, ker vem, da je šušljanje v korist nekomu, ki si koristi zase ne upa javno zagovarjati. Pač pa vem, da je časnik Delo objavil izpod peresa sociologa naravnost slavospev, ni pa hotel objaviti replike, v kateri so ljudje, ki natančno berejo pogodbe in tudi med vrsticami, opozarjali, kaj je v ponudbi ABB res napisano. Objavo je verjetno preprečila dolga roka politike, ki ni hotela, da se zadeva Litostroj javno razčisti. Zato se strinjam z izjavo, ki jo je dal v tedniku Mladina G. Golobič (sedaj generalni tajnik LDS), da je bila ponudba ABB primerna za banana državo. Slovenska varianta se ni premaknila, ker je bil znotraj vlade močan odpor proti njej, ki se je zelo očitno pokazal v tem, da vlada ni bila pripravljena v primeru slovenske variante storiti tega, kar je bila pripravljena storiti v slučaju prevzema ABB, torej prevzeti okoli 100 milijonov DEM obveznosti. Močan odpor pa je bil tudi v vodstvu mesta Ljubljana. Sicer pa sem bral v reviji Economist 26. oktobra t. I., da se je ABB znašla na robu potem, ko je vrednost njenih delnic padla za preko 60 % (citiram: ABB teetered on the edge after its shares plunged by over 60 %). V Ljubljani, 1 I. novembra 2002 Franc Vodopivec SREČA V NESREČI Kaj se lahko zgodi zaradi šoferjeve malomarnosti, ker le-ta ni pritrdil tovora s trakovi, seje pokazalo v četrtek, 21. novembra, v križišču pred upravno zgradbo. Avstrijski šofer je bil z deli za parne turbine iz TSD namenjen v podjetje Bohlcr v Kapfenberg. A ni pripeljal daleč. V rahlem klancu sta s tovornjaka zdrsnila izdelka s premerom nekaj več kot 1,7 metra in visoka dobrih 30 centimetrov. Težka sta 5,5 in 5,9 tone. Na srečo seje vse dobro izteklo. Nihče ni bil poškodovan, lahko pa bi bil, saj seje nezgoda zgodila deset minut čez drugo uro. Izdelka so nepoškodovana naložili nazaj na vozilo, komunalci so zakrpali luknjo v asfaltu, policaji so (zelo milo) oglobili voznika. Čeprav za varen prevoz izdelkov odgovarjajo prevozniki, bodo, po besedah Zdravka Flisa iz podjetja BVD-Ravne, zaposlene v železarskih družbah, ki nalagajo tovor, ponovno opozorili na pomembnost pravilnega pritrjevanja tovora. Ti naj bi na morebitne pomanjkljivosti opozorili tudi šoferje, ki ne bodo dovolj vestni. Sicer pa so, kot pravi Srečko Steblovnik iz Prodaje v Sistemski tehniki, letos odpremili že 150 podobnih izdelkov, kot sta bila tista, ki sta se zakotalila s tovornjaka. Doslej je bilo vse v redu, tudi nesrečni šofer tovrstnega tovora ni peljal prvič, ga je pa prvič pustil nepovezanega. Napaka, kije ne bo najbrž nikoli ponovil, seje takoj maščevala. Na srečo vseh samo z veliko mero strahu. A. Č. KULTURA V NOVEMBRU • S prenovo Gostilne Brančurnik so v njej zaživele tudi kulturne prireditve oz. t. i. kulturni večeri. 5. II. so pripravili martinovanje s Krjavljem (gost večera je bil igralec Jurij Souček), 22. 11. je bila na programu monodrama Mojce Partljič Čistilka Marija, 29. 11. pa Literarna revolucija v Stali z gostom večera pisateljem Matjažem Pikalom. • V Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec so 12. 11. odprli razstavo o industrijskem oblikovanju Ideja, razvoj, rezultat avtorjev Davorina Horvata in Brigite Lekše. Na ogled je bila do 8. 12. 2002. • Koroški muzej z Raven je v goste povabil dr. Marjeto Šašel Kos, ki je v muzejskem razstavišču na ravenskem gradu 13. 11. predavala o rimskih cestnih postajah na Koroškem. • Med kljukastim križem in rdečo zvezdo (Čezmejno soočenje nacionalnih predsodkov, totalitarnih ideologij in partijskih diktatur s primerom Slovenije in avstrijske Koroške) je naslov razstave, ki so jo v Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec odprli 14. II. (Na ogled bo do 31. 1.2003.) "Multimedijski projekt obsega razstavo, knjižno izdajo, zgoščenko, predstavitev na internetu in anketo. Projekt je rezultat kritične obravnave ideologij in partijskih diktatur s strani avstrijskih in slovenskih zgodovinarjev. Prikazuje strukture in dejavnike, ki so vzpostavili totalitarna režima nacionalnega socializma in komunizma na območju zgodovinsko in geografsko tesno povezanih Koroške in Slovenije." • Maja Pučl je svoje slike, grafike in skice na ogled postavila v Razstavišču Uršnik. Otvoritev razstave je bila 15. 11., dela pa so bila na ogled do 13. 12.2002. • Občina Prevalje in KD Mohorjan sta od 15. do 17. 11. organizirala Pete Sušnikove dneve. Letos so bili posvečeni Šentanelcu Luki Kramolcu glasbenemu pedagogu, zbiralcu ljudskih pesmi, uredniku, skladatelju, izdajatelju pesmaric in avtorju priredb. KD Mohorjan je ob letošnji stodesetletnici Kramolčevega rojstva ponatisnil njegov Zbornik koroških pesmi. O življenju in delu Luke Kramolca (1892-1974) so prispevke napisali: doc. dr. Matjaž Barbo, predstojnik Muzikološkega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ter Tatjana Mori, diplomantka Pedagoške fakultete v Mariboru. Sledil je zborovski večer. S skladbami prevaljskih skladateljev (poleg L. Kramolca so to še Ludovik Viternik, France Lampret, dr. Metod Milač, akademik Lojze Lebič in Albin Kranjc) so se predstavili naslednji zbori: MoPZ Šentanelski pavri, Oktet TRO, ŽePZ Karantanija, V spomin na rojaka so Prevaljčani letos že petič pripravili Sušnikove dneve - v Spominskem parku pa so že pred leti postavili doprsni kip dr. Franca Sušnika. ŠMePZ Mohorjan, MoPZ Trta Žitara ves, MePZ Podjuna Pliberk, MePZ Župnije Prevalje in MoPZ Vres. Drugi večerje pod vodstvom Andreja Petrača nastopil komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Sodelovali so še: Juan Vasle (basbariton), Leon Engelman (klavir), Vanja Mori in Vikica Školč (sopran) ter Valentina Tehovnik (klavir). Na programu so bila dela: L. Vitemika, L. Kramolca, F. Lampreta, M. Milača in L. Lebiča, J. S. Bacha ter B. Brittena. V nedeljo so igralci KD Pameče-Troblje odigrali gledališko predstavo Marjana Pungartnika Urša, angeli se bodo s teboj ženili, sicer namenjeno štiristoletnici posvetitve cerkve na Uršlji gori. V Koroški osrednji knjižnici so o prevaljskih skladateljih pripravili priložnostno razstavo, ki je bila na ogled v avli Družbenega doma. • KD literatov Mežiške doline je po poletnih počitnicah spet začel z rednimi mesečnimi srečanji in drugimi aktivnostmi: septembra so bili gostje pri literatih iz Šentjurja, oktobra pa pri KD Žarek iz Brežic, novembra so se udeležili Karavane kulture, učenja in sožitja v Gornji Radgoni ... Prihodnje leto bo izšel zbornik z literarnimi in likovnimi prispevki članov društva. V Nožih radi planinarijo * . Tako se je pred objektiv fotoaparata postavilo osemnajst sodelavcev Nožev in njihovih družinskih članov, ko so 5. oktobra letos na izletu na Pohorju prispeli do Koče na Pesku. Sobotni pohod so začeli že zjutraj na Rogli, kamor jih je pripeljal avtobus, in ga zaključili zvečer na Pungartu v Grmovškovem domu. Vmes so se za krajši počitek ustavili še v Ribniški koči in si ogledali Ribniška jezera. Kot je povedal organizator pohoda Robert Zmrzlak, je bilo vzdušje na pohodu lepo, udeleženci pa zadovoljni, da so dosegli cilj, kar je poplačalo vse njihove napore. Prirejanje planinskih izletov ima v podjetju Noži že dolgoletno tradicijo. Čeprav se zaposleni udeležujejo pohodov slovenskih železarjev, pa radi tudi sami organizirajo izlet v naravo. Lani so se podali v Dolomite, predlani so šli iz Tamarja do Špičke in na Vršič, leta 1999 so bili pod Grossglocknerjem, leto poprej pa so obiskali Kočo pri Triglavskih jezerih. Letošnje planinske načrte je organizatorjem nekoliko skazilo slabo vreme, nekaj sodelavcev seje upokojilo, med mlajšimi pa kot da ni pravega zanimanja. Vendar pa, kot pravi Robert Zmrzlak, jih prisrčno vabijo, da se jim pridružijo. Prav tako bodo na izlete prihodnje leto povabili tudi upokojence. Načrt tur sicer še ni dokončen, vsekakor pa bi pohodniki radi osvojili Raduho, Peco, Olševo, Obir ... Tovrstno dejavnost podpira tudi vodstvo podjetja, za kar se organizatorji direktorju Darku Ravlanu lepo zahvaljujejo. Druženje sodelavcev v prostem času pa ni značilno le za planinske izlete. V Nožih vsako leto pripravijo teniški turnir, aktivna je kolesarska sekcija, zaposleni se vsako soboto od oktobra do aprila udeležujejo rekreacije v DTK, pravočasno pa so tudi že stekle priprave, da bo zaključek letošnjega leta čim lepši ... A. Č. PRIZNANJE ZA JOŽETA ŠATERJA Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je s častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval tudi Ravenčana Jožeta Šaterja, in sicer "za dolgoletno in zaslužno delo na področju športa". Visoko priznanje je Jože Šater prejel na slovesnosti, ki je bila 15. novembra v Predsedniški palači v Ljubljani. PLANINSKI VODNIKI O SVOJEM DELU V pričakovanju stotega pohoda Planinski vodniki Slovenskih železarn ohranjajo tradicijo letnih srečanj - tokrat se jih je 19. oktobra dvajset zbralo v Alminem domu na Svetini. Njihova osrednja pozornost je veljala letošnjim izletom, problematiki planinske dejavnosti v podjetjih in načrtom za prihodnje leto. "Veliko dolžnosti ob vseh načrtovanih pohodih - od razpisa, zbiranja prijav, vodenja pohodov do skrbi za prehrano in spominske majice so izpolnili organizatorji posameznih pohodov in tudi planinski vodniki, ki to delo opravljajo že dolga leta, povsem prostovoljno, z obilo dobre volje in sledeč vodniškim zaobljubam, ko so prevzeli to človekoljubno obveznost," je kolege pohvalil Franci Telcer. Zal se je število organizatorjev zopet zmanjšalo. Na Ravnah je npr. umrl dolgoletni planinski vodnik Vinko Krevh. Letos so planinski vodniki organizirali štiri pohode (o njih smo v Fužinarju sproti poročali), in sicer na Raduho, Peco, Ciprnik in Pokljuko. Skupaj se jih je udeležilo 878 pohodnikov. Najbolj množično so se letos pohodov udeleževali Jeseničani (314), sledijo jim Ravenčani (298) in Celjani ter Štorčani (215). V primerjavi z lani se je skupna udeležba na vseh pohodih povečala za 128 železarjev in je največja v zadnjih letih. V 34. letu pohodov se je skupno število udeležencev na 96 pohodih povzpelo že na 35.967. Franci Telcer poudarja: "Nekoč vajeni, da so vse kulturne, športne in druge dejavnosti združevale slovenske železa rje, lahko s ponosom ugotovimo, da smo po 33 letih skupnega dela ostali le planinski vodniki zvesti tem načelom in skrbimo za druženje železarjev. Mogoče bo to našo zamisel nekoč nekdo vzel kot svetel primer prijateljskega delovanja na podlagi prostovoljnosti in sožitja med ljudmi." Prihodnje leto načrtujejo planinski vodniki štiri pohode: Tovil in ITM bosta maja pripravila pohod na Tošč ali Grmado, Štorčani bodo junija železarje popeljali nekam v Savinjske Alpe, Ravenčani še izbirajo vrh za julijski pohod. Vrhunec sezone bo 100. pohod; jubilejni številki ustreza tudi cilj -Triglav. V organizaciji jeseniških vodnikov sc bodo železarji nanj povzpeli avgusta ali septembra. Utrinki z letošnjega pohoda na Peco A. Č. K ŠPORTU SPODBUJA TUDI SINDIKAT Komisija za športno-rekreativno dejavnost pri SKEI -sindikalni podružnici v ravenskih železarskih družbah je letošnjo jesen pripravila kar nekaj tekmovanj za svoje člane in članice, je povedal Franc Duler, eden od organizatorjev. Turnir v malem nogometu seje odvijal 14. septembra v telovadnici na Prevaljah. Udeležile so se ga tri ekipe. Zmagali so člani ekipe STO - Valji, na drugo mesto se je uvrstila prva ekipa TSD, na tretje pa druga ekipa TSD. Turnirja v kegljanju v DTK, ki je bil 26. oktobra, se je udeležilo trinajst članov in članic. Pri moških so se na prva tri mesta uvrstili: Dani Kremzer, Blaž Mlakar in Dušan Merkač, pri ženskah je zmagala Blanka Oprešnik pred Silvo Šteharnik. 21. novembra je na Ravnah potekal turnir v namiznem tenisu, od koder so tudi fotografije. V kategoriji moški do 35 let so slavili: Franc Kraser (Armature Muta), Jaroš Kodrun (Litostroj Ulitki - OE Težka livarna) in Gorazd Balant (Sistemska tehnika), najboljši med starejšimi pa so bili: Primož Gabrovec (Sistemska tehnika), Lovro Sterže (Metal) in Marjan Skerlovnik (Sistemska tehnika). Čeprav so organizatorji pod vodstvom predsednika Jaroša Kodruna in Franca Dulerja k sodelovanju povabili tudi članice, se, žal, ni prijavila nobena. Športno-rekreativna komisija SKEI, po Dulerjevih besedah, v decembru pripravlja še turnir v odbojki, prihodnje leto pa bo organizirala tudi tekmovanje v veleslalomu. K sodelovanju vabijo čim več članov in članic. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET Nogometaši Olimpije so osvojili naslov jesenskega prvaka v I. državni iigi. Dravograjčani so po slabših predstavah v sklepnem delu jesenskega prvenstva, ko so v štirih tekmah osvojili le eno točko (Šmartno), pristali na 9. mestu na razpredelnici. Še slabše se je v zadnjih tekmah godilo nogometašem Relax Korotana. Po 13. krogu so bili Prevaljčani uvrščeni celo na 6. mesto, nato pa s petimi zaporednimi porazi pristali na zadnjem, 12. mestu. ODBOJKA Fužinarjevim odbojkarjem se ni uspelo uvrstiti v sklepni del pokalnega tekmovanja. V četrtfinalu so jih izločili odbojkarji Maribora Stavbarja. Po prvem delu prvenstva v 1. DOL so bili Ravenčani uvrščeni pri vdiu razpredelnice. Varovanci trenerja Braneta Goloba so šest tekem zmagali, izgubili pa v gosteh v Slovenski Bistrici in Maribora ter doma z odbojkarji Salonita, ki na lestvici vodijo. S šestimi točkami zaostanka sta bili ekipi Calcita Kamnika in Fužinaija Metala uvrščeni na 2. oz. 3. mesto. NAMIZNI TENIS Prvi selekcijski turnir SV regije Slovenije v mladinski konkurenci je bil na Ravnah. Tekmovanje je potekalo v petih kakovostnih skupinah. V prvi je zmagal Žiga Kus (Radlje) pred igralko Fužinaija Ivano Zera, Jernej Ošlovnik je bil sedmi. V dragi skupini je Tilen Mlinar osvojil 5. mesto, v tretji pa Polona Župane četrto. 1. decembra je bil v Ljubljani 2. odpit turnir za mladince in mladinke. Zmagala sta Ptujčan Piljak in Burgerjeva iz Mengša. Od igralk koroških klubov sta najboljši uvrstitvi, od 5. do 8. mesta, dosegli Ravcnčanka Zala Šetina in igralka Marenberga Radlje Katja Tomažič. Na ekipno državno prvenstvo za kadete in kadetinje, februarja prihodnje leto, so se uvrstili igralci Radelj, Mute in Fužinarja Inter diskonta ter igralke Mute in Fužinarja. Po prvem delu prvenstva v 2. slovenski ligi so igralke Fužinarja uvrščene na 3. mesto. Vodi ekipa Partizana Ljubljane pred Marenbergom. ATLETIKA Na državnem članskem prvenstvu v krosu v Murski Soboti je novembra letos zmagal Roman Kejžar. Ravenčan Pavel Pori je osvojil odlično 2. mesto in je zastopal reprezentanco Slovenije na evropskem prvenstvu v Medulinu. PLAVANJE Na mitingu "Mladost 2002" v Zagrebu, 9. in 10. novembra, so med 488 plavalci in plavalkami iz desetih držav uspešno nastopili tekmovalci ravenskega kluba. V konkurenci dečkov seje odlikoval Damir Dugonjič, ki je zmagal na 50 in 100 m prsno ter osvojil 2. mesto na 50 m hrbtno. Na 50 m prsno je dvakrat izboljšal državni rekord za dečke, ki sedaj znaša 30,72 sekunde. V absolutni kategoriji je bil Damir peti in šesti v prsnem plavanju. Suzana Tahiri je med članicami osvojila v delfinovem slogu četrto in šesto mesto. Petra Jovan je bila med kadetinjami tretja na 400 m kravl, v absolutni kategoriji pa sedma. Med deklicami si je Adja Pečnik priplavala prvo in drago mesto v hrbtnem slogu, Kaja Sonjak pa je bila dvakrat tretja v delfinu. Pokriti olimpijski bazen v Kranju je bil 30. 11. prizorišče 19. Špelinega memoriala. Tekmovanje kranjski klub posveča svoji tragično preminuli plavalki Špeli Rebolj (bila je med potniki našega letala, kije stnnoglavilo na Korziki). Med 500 plavalci in plavalkami iz devetih držav so na zmagovalne stopničke stopili tudi plavalci Fužinaija. Zmago si je med mlajšimi deklicami priplavala Anja Novak na 50 m prano. Dragi mesti sta osvojili Suzana Tahiri med mladinkami in Žana Prislan med kadetinjami, slednja v memorialni disciplini 800 m prosto. Prislanova in Martinčič sta osvojila še po eno 3. mesto. V kategoriji mlajših dečkov in deklic so se med najboljše uvrščali David Kačič, Toni Pori in Kaja Sonjak. V seštevku dveh najboljših rezultatov sta nagradi za tretji mesti osvojila Kačič in Prislanova. KARATE V Črni je novoustanovljeni klub 30. novembra pripravil tekmovanje za prvi »Pokal Shoto« v tradicionalnem karateju. Med 70 tekmovalci iz štirih klubov so v disciplini kata zmagali: cicibani: Matic Pečovnik (Črna) in Kaja Jeromel, ml. dečki in deklice: Staš Ovčar in Julija Merkač (vsi Ravne), dečki in deklice: Nejc Kotnik (Črna) in Senta Breznik, st. dečki in deklice: Dejan Mesareč in Jana Rečnik, kadeti in kadetinje: Samo Vrhnjak (vsi Ravne) in Mia Peter (Črna), mladinci in mladinke: Adam Giacomelli (Celje) in Bojana Božič (Ravne). V disciplini dogovorjena borba so bili najboljši Nejc Kotnik iz Črne med dečki, Nika Gregor iz Mežice med dekleti ter Bojan Petrič z Raven med kadeti. KEGLJANJE Končan je jesenski del prvenstva v vseh ligah. V 1. A ligi so kegljači Elektrarne Dravograd osvojili sedmo, kegljačice Gradnje IGEM pa 5. mesto. VLB ligi je moška ekipa Korotana tretja skupaj s Kamničani, ženska pa deli z ekipo Kočevja zadnje mesto. V 2. ligi so jesenski prvaki Slovenjgradčani, kegljačice Fužinarja pa zadnje. V 3. ligi -vzhod moška ekipa Fužinaija zaseda 6. mesto po prvem delu. ŠAH V Čateških Toplicah je 30. novembra potekal sklepni turnir v okvira 1. slovenske lige - vzhod. Šahisti Fužinarja 1 Iapra so izpolnili cilj in si med desetimi ekipami z uvrstitvijo na 8. mesto zagotovili obstanek v ligi. Naši šahisti so nastopali v sestavu Peraš, Špalir, Turičnik, Vrečič, Šmon in Koletnik. Zmagali so šahisti Celja, ki so se uvrstili v enotno I. ligo. NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI OBČINE RAVNE Na prireditvi "Festival šport @ mediji 2002", ki stajo 26. novembra v kulturnem domu pripravila Zveza športnih društev Ravne in Olimpijski komite Slovenije, so se zbrali nekdanji odlični koroški športniki, udeleženci olimpijskih iger in svetovnih prvenstev. Posebej so gledalci pozdravili smučarje tekače Štefana Robača, Mirka Baučeta, Milana Dretnika, alpsko smučarko Ireno Jež, pa odbojkarja Adija Urnauta in kegljačico Francko Hafner. Med gosti sta bila tudi nekdanja alpska smučarka Katja Koren in legenda slovenske košarke Ivo Danev. Prisotni so si ogledali odlične športne filme, podelili pa so tudi priznanja najboljšim športnikom občine Ravne. Za leto 2001 so priznanje dobili plavalka Fužinarja Lidija Breznikar, atlet KAK Ravne Rok Šnajder in odbojkarji Fužinarja, za letošnje leto pa državna mladinska prvakinja in peta v evropskem pokalu v športnem plezanju Katja Planinc, atlet Pavel Pori, viceprvak Slovenije v malem maratonu in krosu, ter odbojkarji Fužinarja Metala. Ivo Mlakar ALPINISTIČNE NOVICE KADROVSKA V južni steni Pece sta David Božič in Stanko Mihev 31. 10. v poldrugi uri preplezala prvenstveno smer Kratki žlih (IV/III, I-II; 250 m). Čarovnica (IV+/IV, I-III; 260 m) je ime prvenstvene smeri, ki stajo v severni steni Pece, v območju Velika glava, 2. 11. v dveh urah "potegnila" Damir Krčmar in Stanko Mihev. Alpinistični klub Ravne je v nekdanji karavli v Koprivni 16. in 17. 11. pripravil nadaljevalni tečaj alpinistične vrvne tehnike za starejše pripravnike, ki bodo kmalu opravljali izpit za alpinista - člana. Program je bil izveden v celoti: gibanje alpinistične naveze, postopek reševanja ponesrečenca, ledeniška naveza, spust ob vrvi in samoreševanje v steni. Tečaja so se udeležili: Tomaž in Vinko Močilnik, Boris Santner, Samo Rupreht, Matjaž Prislan, Damir Krčmar, Igor Plesivčnik, Janeta Kodrin-Pušnik in Marjan Turšič. Sodelovali so alpinistični inštruktorji: Ivan Cigale, Stanko Mihev in Franc Pušnik (vodja tečaja). Za dobro hrano je poskrbela Angela Mihev. Samo Rupreht in Boris Santner sta 27. 10. obiskala pogoije Grazer Bcrgland v bližini Graza. Plezala sta v območju Rote Wand (1500 m), ki je eno od najbolj znanih plezališč in med vikendi zelo obiskano. Smeri so opremljene s svedrovci. Splezala sta smeri: Huhnerleiter (V+; 220 m; 1,5 ure) in VVaschrumpel (-VI, V+; 240 m; 2 uri). S. M. GIBANJA V OKTOBRU Konec oktobra je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 2.032 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31. 10. 2002 zaposlenih 539 ljudi. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 1.007 STO 640 NOŽI 184 OPREMA 128 Z1P CENTER________________________73 PETROL-ENERGETIKA 86 STYRIA VZMETI 127 TRANSKOR 49 T. K. RAVNE 7 VOGARD 85 ŠERPA 126 GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 45 FLUKTUACI JA Sklenitve delovnega razmerja Oktobra je bilo v železarskih družbah sklenjenih 14 delovnih razmerij: v Metalu imajo 3 nove sodelavce za določen čas, v Opremi enega ter v ZIP centru 6, enega pa so sprejeli za nedoločen čas. Iz Slovenske vojske so se vrnili 3 fantje: 2 sta se zaposlila v STO, I pa v Opremi. Od drugih podjetij je do sprememb prišlo le v družbi Styria Vzmeti, kjer so za določen čas zaposlili 3 delavce, in v družbi Petrol-Energetika, kjer imajo novo sodelavko za določen čas. Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo, arhiv družbe SŽ Noži Ravne in Robert Zmrzlak. Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 2.060 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Prekinitve delovnega razmerja Oktobra jc bilo v železarskih družbah prekinjenih 7 delovnih razmerij: 3 v ZIP centru (dvema zaposlenima je poteklo delovno razmerje za določen čas, ena sodelavka je umrla), iz STO so odšli 3 sodelavci (dva sta se starostno upokojila, eden je podjetje zapustil sporazumno), Metal pa ima sodelavca manj zaradi invalidske upokojitve. Od drugih družb o spremembah poročajo le iz družbe Styria Vzmeti, kjer je pogodba o zaposlitvi potekla dvema zaposlenima, in iz Vogarda (1 starostna upokojitev). Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. NAGRADNA KRIŽANKA št. 85 Nagradna križanka št. 84 - rešitev vodoravno: KALIFORNIJA, ANDREJ KOKOT, LO, AVE, REA, IDA, DJAVA, NARVA, NAVOR, KAL, ASOLA, KLASIK, STR, OA, AZIL, TAO, TRASE, AT, RG, OVA, METULJ, RAK, PARKI. Žreb je jubilejni zbornik Ime, zapisano v podobo kraja (ob 50-letnici Koroške osrednje knjižnice) namenil: MLADENU RAČNIKU (Kovani valji ... VP261/2002 §58(49?.12)(035.3) Ravne), L (obe Meta Nagrč podatke pc FUŽINAP Koroška c glasila spr lahko v ža.l/cuiju juuuuj. .. _________ imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. 3006507 C0I3ISS i ODTOČNA KOŠAR- KARSKI KLUB VRSTA OGLJIKO- VODIKA URADNI AKT VISOKA KARTA IKO UMIVAL- NIKU SVETOV- NO PRVENS- TVO ČEŠKA PRITRDIL- NICA GRŠKI KOŠAR- KARSKI KLUB TOPEL ZIMSKI KRAJEVNA SKUPNOST ATA, OČE r.nVii ■ r : DIKTATOR LON PREPRO- STO OROŽJE PESNIK FRANCE KONJ BOLE- ČINA DEL STOPALA FOSIL DEOKSI- RIBONUK- LEINSKA KISLINA NOGOMET. GRAD PRI PTUJU IT. PEVEC MASSIMO LESENO PIHALO OSEBNI ZAIMEK PRITOK VOLGE NEM. ZOOLOG KARL KRČINA, PUST PORAŠČEN SVET SLOV. SMUČ. SKAKALEC PETER ANG. IGRALEC EDMUND VOJAŠKI SPOPAD MANGAN ŠKOTSKO KRILO MESTO V ISTRI PESNIŠKO IME ZA IRSKO EDINI PRIME- REK ČAR PRIPRAVA ZA LOV RIB SLOV. ANIMA- TOR MUSTER IVO ROBIČ NIKELJ SUROVINE ZA IZDEL. BARVIL EVROP- SKI VELETOK SPRETNA PRE- VARA VEZNIK GALIJ Tokratne nagrade so primerne za dolge zimske večere. Dva reševalca bosta prejela knjigo prof. Toneta Sušnika Življenje in delo dr. Franca Sušnika, tretji nagrajenec pa bo lahko prebiral pesmi Mihaela Lotriča, zbrane v njegovi knjigi Pesem v modrem. Darila poklanja družba Noži Ravne, ki vsakemu nagrajencu podarja še čepico z imenom podjetja. IME IN PRIIMEK:......................................................................... PODJETJE OZ. NASLOV:.................................................................... koroskr OSREDNJO KNJI2NICR