im it mm Leto - Año VIII. No. 357 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena ív (¡eti„. Uredništvo in upravniStvo °alle Gral. Cesar Diaz 1657 ü. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15—18. Buenos Aires, 11. julija 1936. TARIFA RKDUOXDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 Sedáj je na vrsti prosto mesto Danzig-in Rusija več casa se vrši nacijevska propaganda v svobodnem mestu Danzig, ki mu pripada tudi Večji okraj, približno kot je Trst s primorskim zaledjem. Potem ko je Hitler poslal čete v renski okraj, ^ se je vse tako izteklo kot je želel, četudi so ^'ancozi protestirali, je takoj pričel z delovanjem za. priključitev Danziga, ki je bilo doslej svobodno mesto pod pokroviteljstvom Društva Prodov, ki pa so ji ravno ta teden mestni oblastniki odpovedali pokorščino. Ko je prijel iz Ženeve danzingski zastopnik pri Društvu larodov, Lester, ki je mimogrede povedano lrec, so ga morale čuvati velike čete varnostih organov, in še ni gotov življenja, ter se bo Po vsej priliki odpovedal svoji službi, ki jo vr-81 Po nalogu Društva, narodov. Med svobodnim mestom Danzig in Nemčijo, ll»aj0 poljaki na baltiško morje takozvani "ko-redor". To je tisto kar je na poti Hitlerjevemu nacrtu, ampak se ne kaže sedaj poljakom zameriti, ker jih bo nujno rabil za, druge daleko-spznejše politične načrte. Poljska bi po Hitlerjevem načrtu piršla, na Vr*to še le potem, ki bi Nemčia enkrat Sovjete dognala v Sibirijo. Zato imata Nemčija in Polj-tajno vojaško pogodbo, v kateri je zapopa-^eiio, da če bo Polska na strani Nemčije, bo de-llla z njo plen. hi vidimo, da se Nemčija in Poljska glede anziga prav diplomatsko pogajata, kar nam •l®sno prikazuje, da sta si v nečem edini, kar 1 bilo s poljskega naravnega vidika nerazumno. Pftč pa. so vsak dan vidnejše velike nemške priprave proti sovjetski Rusiji. Hitler ">ia v načrtu, da se mora nemški narod najprej ^'užiti. Porensko vprašanje je že rešil, sedaj 0 danzingskcr in potem avstrijsko. Zato išče ^avezništva s Poljsko, Jugoslavijo in sploh Balonom, ijjer mu Mussolini nekoliko križa ra- pa se bosta že pogodila. ^ Belgradu izdajajo ruski carski ubežniki ča-^°pis "Carska, pošta" v katerem piše neki pra-^°slavni škof, da je prišel trenutek, ko se je tre-* Popraviti za povra.tek,.. ^rugi list, ki ga izdajajo carski ubežniki v pa še dodaja, da je najbolje, da se pre- Upr. ^ e sedež ruske emigracije v Berlin, ker da francozi preveč pod vplivom Moskve. Ukrajini, da že delujejo protisovjetski in sicer že od tistega časa, ko je dunaj- 'ik Innicer pričel kolekto za "lačne >.,>rd^nee"- To smo seveda že tistikrat. doka-all> Č< Je c'-e se naši čitatelji še spominjajo, da, je a vsa stvar politično ozadje. Ljudstvu, ki bilo Pon • res nekoliko prizadeto od suše, so hitro Uin ",lali Vabo, kot tat klobaso psu, da bi tako 'iiicl^0 zanes^ nezadovoljstvo med preprosto ,v°> ki bi se pač kot povsod tudi tam dalo ' ker računajo da ni dovolj razsodno, znalo razločiti, kakšni nameni se prav-av skrivajo za temi "krščanskimi dobrot- niki". Tudi to smo pisali svoj čas v S. T., da imajo ruski emigranti v Jugoslaviji glavno zaslugo, da Jugoslavija še ni priznala sovjetsko Rusijo. Da se nismo motili, imamo sedaj boljši dokaz. Ob priliki, ko je princ Pavel odšel v Buka-rešt na zborovanje Male antante, je "Carska pošta" krožila po Jugoslaviji, da nikoli tako, tembolj so postajali carski ubežniki nervozni, ko so doznali, da čehoslovaški minister Beneš in romunski minister Titulescu kakor tudi kralj Karol prigovarjajo Jugoslovanskemu regentu Pavlu, da naj skuša vplivati, da bo Ju- goslavija v dobrih odnoša.jih z Rusijo. Kot smo poročali že v zadnji številki, se je Jugoslavija izrazila, da že z Nemčijo, vendar samo tedaj, če je tako prav tudi Franciji, je to jasen dokaz, da se še vedno ni odločila, ne za eno in ne za drugo stran. In če ni več, moramo biti tudi s tem zaenkrat zadovoljni. Niso pa tega mnenja ruski carski emigranti, ki zatrjujejo, dq je moskovska vlada določila, večje svote avstrijskim levičarjem, da spodnesejo Hitlerjeve in Mussolinijeve intrigante, češ, da bo že potem kmalu prišla na vrsto tudi Jugoslavija. Primorske Slovence bo Mussolini pošiljal v Abesinijo V našem listu smo že parkrat poročali, kar se naši čitatelji in čitateljice gotovo še spominjajo, da ima Mussolini posebne namene s kolonizacijo Abesinije. Že takrat smo rekli, da se bomo za zadevo posebej zanimali v kolikor se bo tikalo našega, primorskega ljudstva. Gotovo dejstvo je, in nas kar nič ne mika, da bi po toči zvonili, da bo Mussolini povzel vse korake ter vporabil vsa sredstva, da z enim zamahom ubije kar dve muhi: Pregnati uporne Slovence v Abesinijo ter jih skupno z abe' sinci podvreči fašističnim namenom. Od 500 tisoč Slovencev pod Italijo jih je že sedaj skoro 100 tisoč pobegnilo v tujino, deloma pod pritiskom političnih razmer in deloma da s svojimi prihranki, posebno ženske, branijo rodne domove, da jim tako podaljšajo življenje. Naš zasužnjen narod se nahaja v hudi revščini, in je vsako misel na gospodarsko izboljšanje prazen up, kajti ves gospodarski ustroj ima v rokah fašizem, ki naš narod s zakulisno preračunjeno gospodarsko taktiko tira v propast. Težki tisočaki prihajajo od izseljencev iz tujine, kjer garajo kot črna živina, vendar jih bodri zavest, da pomagajo svojim doma, drugače tudi biti ne more, dasi v resnici' po drugi strani in v drugačni obliki tudi ti žulji stekajo v fašistično malho. V kljub neznosnemu gospodarskemu pritisku, o kulturnem sploh ne govorimo, naš narod junaško klubuje fašizmu. Asimilacija, ni vspe-la, ali pa v tako pičli meri, da se niti od daleč ni splačalo truda in ogromnih stroškov. Mussolini je sprevidel, da je ta proces prepočasen, četudi je že večkrat menjal taktiko, ni še mogel doslej beležiti nikakega, vidnega uspeha. Pol miliona Slovencev se je izkazalo za dovolj močen branik, da fašistični val, ki bi pljusknil proti Jugoslaviji, nima najmanjšega izgleda, da bi dosegel svoj namen. Dobil je za denar nekaj hrvatskih voditeljev, ala Pavelič, ki pa mu niso mogli izpolniti želje... S pričo gospodarskega stanja, ki ga je fašizem organizal na Primorskega, ne bo treba mnogo propagande, da se bo naša mladina odločila zapustiti domačo grudo ter odšla v Afriko, kjer jim bo fašistična vlada brez dvoma šla na roko, da bo s tem zakrila svoj pravi na- men, in pa da se bo proces ua.videzno sam od sebe vršil. Vlada bo pomagala lačnim ljudem dobiti kruha tam, kjer hoče da ga dobi, da se jih tako na lepem iznebi kjer so v oviro za na-daljno raztezanje svojega imperija. Mi bomo točno zasledovali Mussolinijevo politiko našega naroda. In če se bodo naše domneve pričele uresničevati, o čemer smo prepričani, in se tudi tedaj ne bodo zganili za našo usodo tisti, ki resnično lahko kaj napravijo za, nas, tedaj bo naša obsodba ostra, posredna in brez zavijanja. Nismo še obupali in tudi podati se še nemislimo. Iskali pa bomo pomoči kjer koli, dokler ne dosežemo končne zmage, ki ne bo samo narodna temveč tudi socialna. ** * Neki dopisnik v "Istri" komentira, kako je skušalo društvo "Nanos" ki ima svoj sedež v Maribora in katerega so člani primorski emigranti, preprečiti film za Mussolinijevo poveličevanje, ki ga je imelo vprizoriti neko privatno podjetje. Nanosu ni vspelo več kot nekaj društev prepričati, da je poveličevanje Musso-linija, poniževalno za jugoslovanski narod in sploh za ves civiliziran svet. Društva, ki se na-zivajo "narodna" so komentirala svojo odklonitev. da bi se s tem nič ne koristilo našim rojakom, ter so se očividno pokazala, da jim je več za naklonjenost privatnega, podjetja, ki je kot oni sami narodno samo tedaj, ko ima od tega koristi. Kaj jim mar ponos jugoslov. narod«, da ne prištevamo Primorce. ("lankar zaključuje, da bi proti omenjenim "narodnim" društvom, ki so mimo grede povedano, Sokol, Narodna obrana, Jadranska straža itd., potrebno nastopiti proti njihovemu kšeftu od druge močnejše strani kot je društvo Nanos. Ukiniti da bi bilo treba vsako propa,-gando fašistične tendence, bodisi iz Italije ali Nemčije, s katero se nemoteno kupčuje po Jugoslaviji. Mi se popolnoma strinjamo s člankarjem. Ravno tako so pred časom tudi v naši naselbini poizkusili srečo pod krinko "patrijotizma" razni veliki rodoljubi, ki pa smo jim njih "gorečo ljubezen" do našega naroda še pravočasno preprečili. STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK No. 357 ŽIVLJENJSKO VPRAŠANJE ŠPANSKE REPUBLIKE Španija spominja na Rusijo v toliko, kolikor so se v njej dogodki vedno razvijali drugače kakor v drugih evropskih državah. Kakor se je razvila ruska revolucija in sovjetska unija po posebnih ruskih razmerah in zakonih, tako kaže tudi politično in socialno življenje Španije svoje posebnosti, ki jo ločijo od sosednih držav. Kakor je carska Rusija v svojem gospodarskem, socialnem in političnem razvoju zaostala za vso Evropo, tako se je onstran Pirenejev najdalje in najmočneje vzdržal srednji vek, fevdalizem, ki je vplival na vse ljudsko življenje. Nexojev potopis "po solnčni Španiji", ki ga je pred leti izdala Cankarjeva družba, je v tem oziru še vedno vsega zanimanja vredna knjiga, ki kaže bistvene razlike vsega španskega življenja, pa naj si bo v medsebojnem razmerju obeh spolov, v praznikih, procesijah ali socialnih bojih. Zdi se, kakor da se hoče najnovejši razvoj v Španiji maščevati za vso veliko zamudo preiSniih časov. Kakor so vesti o raznih požigih in rabnkah zlobno in namenoma pretirane, vendar je «rotovo. di igra veliko vlosro vročekrvni temperament ponosnih Špancev, ki pa trr>e v silni socialni bedi. Voditi politiko v Španiji je še težje kakor v kaki drugi državi. Kajti Španec je izrazit individualist (vsak rad počenja vse na svojo roko) in zato igrajo anarhisti še vedno veliko vlogo v delavskem gibanju. Vendar marsikaj kaže. da so se tudi anarhistični sindikalisti nekaj naučili, tako da ne igrajo več posebne vloge izven ljudske fronte. Tudi vprašanje Katalonske avtonomije je ljudska fronta ugodno rešila, s tem da je dala Kataloncem tisto samostojnost, ki odgovarja sijajnim tradicijam njihovega duhovnega življenja in njihovi industrijski razvitosti. Tako je ostalo na dnevnem redu: agrarno vprašanje, vprašanje razdelitve zemlje. Rešitev agrarnega vprašanja je pa v Španiji neločljivo zvezano z bojem proti visokemu kle-rusu in veleposestnikom, z bojem proti vsem silam, ki so vzdrževale socialno in politično fevdalni sistem. Vprašanje vere kot take ne igra tu nobene pomembne vloge, ker španski narod je po svoje veren (beri Nexoja!) Pri vseh rabukah na deželi gre za ogorčenje ne-maničev proti tistim, ki posedujejo ogromna posestva. Po uradnih podafkih ima v Španiji 1,774,104 kmetov povprečno po 6:41 hektarjev zemlje, skupno 11,366,390 hektarjev. Vsi ti skupaj i-majo komaj polovico vse španske zemlje. Njim nasproti poseduje 12,721 lastnikov 11,068,700 hektarjev zemlje, to je povprečno 870.11 hektarjev na glavo! Ta zemlja je hkrati tudi naj-rodovitnejša. Med temi veleposestniki ima 30 (trideset) velikih gospodov 21 odstotkov vse španske zemlje. Tako posedujejo: Vojvoda Medinaceli 79,146 ha Vojvoda Peñaranda 51,015 ha, Vojvoda Villahermosa 47,203 ha Vojvoda Alba 34,455 ha Vojvoda de la Romana 29,096 ha. Marquis de Comillas 23,719 ha Vojvoda Nuñez 17,732 ha Vojvoda Arion 17,666 ha Orof Romanones 15,132 ha Nasproti tej gospodi, ki jo brani klerikalna Gil Roblesova stranka, žive kmetje v najhujši bedi in imajo slabše dohodke od industrijskih in obrtniških delavcev. Od 1,026,412 davčno obvezanih kmetov jih ima 847,412 dnevni zaslužek manj kakor eno pezeto! Še slabše kakor malim kmetom se godi trem milijonom poljedelskih delavcev, ki so poleg nizkih mezd povprečno 90-150 dni na leto sploh brez zaslužka. Način obdeljevanja malih kmetih je zastarel, v mnogih pokrajinah je življenjskega pomena dovajanje vode, skratka vprašanje zemlje je osnovno vprašanje, od katerega bo za-visela. tudi usoda ljudske fronte. Treba rešiti pravilni način razlastitve veleposestniške! zemlje, zboljšanje življenja malih kmetov in poljedelskih -delavcev, notranjo kolonizacijo, poljedelske kredite itd. Sedanja vlada, ki se opira na socialistično stranko, je izdala prve ukrepe za agrarno reformo in 100 milijonov pezet. za osvobojene kmete. Tem prvim ukrepom bodo brez dvoma sledili nadaljnji dalekosežni koraki. — D. P. PRIJATELJ VAŠEGA POVERJENJA Ni mogoče dobiti dobrega prijatelja samo na en dan. Potrebno je, da se z njim večkrat družite, tako da se medsebojno pobliže spoznasta. Kadar česa potrebujete, da Vas Vaš prijatelj razume in da rad ustreže Vaši prošnji. Posetite našo Banko ali nam pišite v Vašem materinem jeziku. Dobili boste na tisoče vaših rojakov, ki se poslužujejo samo našega posredovanja, ki so najboljša garancija o naši BRZI, TOČNI in USLUŽNI postrežbi. DAJTE NAM ENO NAROČILO IN SE PREPRIČATE! Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Naše uradne ure so: od do 7 zvečer, v sobotah do 12% ure. Čicerin umrl V torek je umrl po dolgi bolezni bivši ruski komisar za zunanje zadeve Jurij čičerin. čicerin je bil takozvanega aristokratskega pokolenja in je bil kot tak že v carski Rusiji poslanik v Londonu. Bil pa je nemirna kri i» velik sociolog, zato je visoko cenil in tudi do temelja razumel velike ruske pisatelje, Dostojevskega, Tolstoja in druge. Nekega dne, ko je bil še mlad, si je del v glavo, da mora iti peš v Sibirijo, in je tako tudi napravil. Njegovi aristokratski krogi so sklepali s tega, da je fant silno odločen, in so mu kmalu našli dobro mesto v vladi, češ, da ne bo delal zgage drugod. Vendar so se všteli-čičerin je bil slej ko prej na strani tistih, ki so videli, da je potreba spremembe sistema v Rusiji, ki je že popolnoma, trhel. Moral je po-dati odstavko poslanstva v Londonu, ko so spoznali, da ni zanesljiv. Odšel je v Nemčio, ki pa so ga na prošnjo carja pri nemškem cesarju Viljemu pognali ven. Odpotoval je tedaj v Ženevo kjer se je spoznal z Leninom s katerim pa, ni simpatiziral. Ko je Kerensky prispel na vlado se je čičerin takoj vrnil iz tujine v Rusijo kjer ga je Leni»! ki je spoznal v čičerinu sposobnega in inteligentnega moža, ljubeznivo sprejel ter pridobil na svojo stran in je postal prvi zunanji komi' sar bivše carske Rusije. Pripomogel je zelo mnogo, da. je obrnil s svojo spretno diplomacijo pozornost od Rusije, ki je bila v tistem času popolnoma nevrejena, in četudi je bil odločen nasprotnik vere, je ob smrti papežu poslal svoje sožalje. čičerin je zelo dobro vedel, da je velika razlika med teorijo in prakso, zato je delal vso moč, da je komunistično idejo pričel spravljati v prakso, ki še le sedaj po dvajsetih letih prikazuje svoje pravo lice. čičerin se je vsled bolezni umaknil pred šestimi leti iz političnega življenja. Vendar, ker je dal dobre nauke drugim, je njegova največja zasluga, da se je Rusija, ki je bila, P0' polnoma v razvalinah, tako hitro dvignila, bo prav kmalu prednjačila vsem narodom in v vseh ozirih, bodisi na kulturnem ali gospodar slcem polju. Velika suša v Združenih državah Okrog 100.000 poljedelcev je ogroženih od suše, ki že več časa traja v Združenih državah. Menda bo 40.000 kmetov zapustilo zeniti0 ter se šlo udinjiti, kot industrijski težaki. Prp(i' sednik Roosevelt je določil 88 milionov dolarjev za v pomoč najbolj prizadetim kmetoifl-Seveda so nesrečo kmetov izrabili kapitalist' ki so takoj dvignili cene žitu. Vsa vladna pomoč ne bo mnogo zalegla. Edina pomoč bi še bila, če bi takoj pričelo deževat'-Praga. — Ruski general za zračno plovb0 Jakob Iva.novič, bo v kratkem posetil svoje?11 čehoslovaškega kolego generala Pajea, ki sP je mudil v Moskvi preteklo leto. Hr Parios A. Urquijo Otroške bolezni. — Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 Furamento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604 Ko. 357 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 8 OKNO V SVET Madrid. — Vlada se na vse načine trudi, da spravi v pravi tir industrijo in agrikulturo. Nikakor ne more spraviti v prave odnošaje delodajalec in delavce. Delodajalci se nočejo °dpovedati velikim dobičkom, delavci pa, za U|ajhne plače nočejo delati. Pariz. — Na tisoče trgovcev da potuje te dni v Italijo, da zopet obnovijo trgovino, lci je bila vsled sankcij prekinjena. Mnogi tožijo, da 11(1 bodo imeli več tiste trgovine kot prej, ker So italijani medtem z nemci podpisali daljše Pogodbe. Najmanj 20.000 delavcev da je bilo prizadetih v^led sankcij. Toliko lahko verjamemo, če ne več. In kaj vse bodo se skovali na hrbtu ubogega delavstva. London. — Bivši minister George, je dejal, da Javnost želi vedeti, po kateri poti bo šla Anglija, ali na levo ali na. desno. Montevideo. — Iz Moskve je prispel uruguaj-ski zastopnik, ki je dejal, da so v Rusiji samo gospodarja menjali in da je sedaj še slabše tam kot je bilo za časa, carizma. Stalin da je absolutni gospodar Rusije. Nadalje je dejal, da stane kg. kruha 12 rubljev, obleka pa 1.200 in da delavec zasluži na dan samo 200 rubljev. Če je tako, kot gotovo tudi ka.j laže bivši uruguajski predstavnik v Moskvi, je v Rusiji vseeno bolje kot tukaj. Če zasluži delavec 200 rubljev in stane ena obleka 1.200 rubljev, je treba delati samo 6 dni za eno obleko medtem ko moraš tukaj delati najmanj trikrat toliko. Madrid. — Dnevnik "Claridad" piše, da imajo španski fašisti vse pripravljeno za strmo-glavljenje ljudske vlade in da že iščejo navodila. in pomoči v Italiji Nemčiji. Bukarest. — V Besarbiji so velike povodnji pri čemer je več ljudi postalo nje žrtev. Dunpj. — Ko je Hitler spoznal, da mu je zaenkrat Mussolini v Avstriji zmešal štreno, je dejal, da nima nobenega namena vršiti naci-jevsko propagando. S to izjavo upa, da se bodo zboljšali odnošaji med Dunajem in Berlinom. Predvsem pa se bo pridobilo na času. AR 1 Kajti $e bi Hitler le preveč silil v Avstrijo, bi se spričo položaja, kot je sedaj, prav res njemu obrnilo v škodo, ker bi Mussolini takoj pomagal spraviti Habsburžane na prestol. Nemčija pa ni še dovolj pripravljena, da bi to preprečila. : £ ' J| Rim. — Mussolini in Hitler sta prišla do sklepa, da je najbolje, če si Nemčija in Italija ne nasprotujeta in da vodita načeloma skupno politiko. Sedaj bo menda Nemčija na politični pozornosti, potem pa bo spet Italija pripravljena. Na. vsak način se bližajo Evropi veliki politični dogodki, ki so vsak dan strahotnojasnejši. Rim. — Te dni je prispela vest iz Abesinije, da so abesinci napadli italijansko ekspedicijsko četo, med katero bi bil tudi znani italijanski letalec Locatelli, ter da so vse pobili izven nekega duhovnika, ki se mu je posrečilo pobegniti. Iz Rima pa nekoliko pozneje poročajo, da niso nobenega ubili temveč, da je napadencem priskočila na pomoč neka tribu z imenom Galla, ki se ji je posrečilo odbiti tolovaje in rešiti eks-pedicijo. London. — Angleška vlada je ponovno določila velike svote za oboroževanje. Rio de Janeiro. — Kot poročajo, so pripravljali visoki vojaški častniki komunistični politični preobrat v Braziliji. Vlada je baje vse glavne voditelje aretirala, ter nadaljuje z aretacijami vseh, ki so na sumu. DRUŠTVENE VESTI V najem se odda v Villa Devoto n^. novo «grajeno in za gostilno ali podobno obrt primarno urejeno hišo, sestoječa iz vellks-g v lokala, dveh sob, velike kuhinje in instalacijo za toplo vodo, zasebno kopalnico z moderno instalacijo, in dve manjši stranišči. Patio iz mozaika, v ozadju pokrito kegljišče in krogljišoa. Tinogasta 5137, dve kvadri od Lope de Vega. Infor-nacije ravno tam. ZABITE da Za poslati denar v domovino hitro in z najmanjšim stroškom, Za vlagati denar v hranilnico kjer je varen z dobrimi obrestmi, Za nakup ladijskih prevoznih listkov z najboljšimi in najhitrejšimi ladij ami od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah V tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360 (medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Biné. Mitre) VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili. ' Slovensko Prosvetno Društvo L Gra,l. Cesar Díaz 1657 Buenos Aires VA B I na veliko družinsko zabavo s petjem, ki as bo vršila v nedeljo dne 12. julijai ob 4 uri popoldne na okrašenem in pokritem dvorišču v društvenih prostorih, Gral., CESAR DIAZ 1657, to je tri kvadre od križišča Av. San Martin in Dto. Alvarez. Nekaj posebnega bo šaljiv prizor s petjem a SNUBAČI" IGRAL BO SLOVENSKI ORKESTER Za prigrizek in žejna grla bo društven bufet bogato založen. K obilni udeležbi uljudno vabi. ODBOR ARGENTINSKE VESTI NARODNI PRAZNIK V četrtek, 9 julija,, je bi po vsej Argentiniji vdilt narodni praznik v počastitev 120 obletnice progksitve neodvisnosti. Vršile so se velike vojaške parade, z vsem sijajem, kot je že navada ob takih prilikah. Radiooduajne postaje so ves dan oddajale progrsm na kratke valove po vsem svetu. ' R.dijska kultura nikakor ni nizka v Argentiniji, da bi ne bila talco zelo odvisna od trgovske reklame, ki vse skupaj pokvari. Med radijskimi zbori se zelo lepo odlikuje Internacionalni zbor Kubika, pri katerem sodelujejo tudi nekateri člani Slovenskega prosvetnega društva. Vršili so se tudi drugi narodni plesi in pro-slave tako da je bil praznik 9 de Julija kar lep. LOV NA KOMUNISTE Policija je aretirala vse glavne komunistične voditelje, ki jih je mogla doseči, kakor tudi druge sumljive elemente. To seve'da slednjih ni zmedlo temveč -so se ponovno pričeli zbirati po kleteh, potem ko so na 1 maja smeli javno nastopiti s radikali in socialisti. Sicer pa je že več časa opažati tudi v Argentiniji dva močna politična bloka: ljudska fronta, ki jo tvorijo radikali, socialisti in komunisti, in po drugi strani, konservativci, ki so na vladi in ji jih podpira kler. Po našem mnenju so komunisti samo pretveza in se vrši glavni politični boj med levim in desnim blokom. Če vsa znamenja ne varajo, se zopet bližajo burni politični časi. Nas kot nedržavljane, ne zanimajo strankarski boji. Vendar bomo s simpatijo sledili tistim, ki delajo za blaginjo ljudstva ter kulturno in ekonomsko moč Argentinije. Saj delajo obenem tudi za nas, mi pa jim bomo po drugi strani pustili naše najboljše moči. In smo si tako eden drugega potrebni ter se moramo tega tudi zavedati. Stran 4 ~ ~ - ' 8L0YBNSKI tSDNW Ño. 357 GOSPODARSTVO NOVA ZMAGA ZADRUŽNE MISLI Znano je, kako je v zadnjih letih napredovalo zadružništvo v liusiji, kako so se Španski kmetje po februarski zmagi, organizirali v zadruge, da bodo po zgledu svojih ruskih tovarišev, obdelovali, zemljo kolektivno (skupno) Pa ne samo omenjene dežele, ampak po celem svetu se dviga zadružništvo. Ni je dežele kjer še ni zasajena zadružna ideja. Celo na razburkanem Kitajskem je postavila svoje postojanke, kar je dovolj velik dokaz, da mora prej ali slej tudi zmagati. Seveda bodo tudi v tem pred-njačili modernejši in izobraženi narodi. Tako čitarno, da je francoska poslanska zbornica odobrila na predlog vlade, načrt zakona, glasom katerega, se ustanovi za celo državo pridelovalna i;i potrošačka zadruga (Cooperativa de Producción y Consumo) v katero spada v prvi vrsti pridelek in poraba žita. Ta zadruga bo ne k.;.k a centrala manjših zadrug, katere se glasom islega zakona, morajo ustanoviti po celi državi. Le tem zadrugam bo kmet oddal ;;vojr blago in le od teh bo lahko potrošač (k jusnment- kupil. Da bo trud kmetu pošteno plačan ter, da se ne bo konsumenta izkoriščalo, bo skrbela državna oblast, v katere rokah bo celokupno vodstvo. S tem so izločeni iz tr-g¿i vsi mešetarji in prekupčevalci, ki so do sedaj živeli ob mastnih dobičkih na račun kmetov in potrošačev. Zato ni nič čudnega če so se postavili proti takemu zakonu, ker rekli so: "120.000 takih trgovcev, bo sedaj na ulici brez zaslužka". To ni pa vladnih krogov nič razburilo, ampak so kar brez ovinkov odgovorili, potom poljedelskega ministra "Saj so si ti gospodje že prej znaJi pripraviti lepe dobičke in polne žepe, zato ne bodo sedaj stradali". Kako lepo bi bilo slišati, da so tudi v naši domovini kaj takega sklenili! Kako veseli bi bili, da bi se tudi v tej deželi kaj takega zgodilo ! Če sedaj zastonj vzdihujemo, imamo le prepričanje, da ne bo šlo daleč tako. Zadružna ideja mora tudi v tej deželi zmagati, kakor bo tudi v naši domovini, ker drugače biti ne more. Ljudstvo je dovolj iskoriščano in zato je spregledalo in se druži, ker ve, da edino v slogi je moč. Vsak, ki se želi upisati v zadrugo SLOVEN- SKI ZADRUŽNI DOM to lahko napravi v S.P.D. calle General C. Diaz 1657, vsako nedeljo od 4 do 8 popoldne, ker v tem času so namreč uradne ure in so cenjenemu občinstvu na razpolago odborniki, kateri dajejo na zahtevo, vsa pojasnila. Sprejemajo se tudi vplačila na deleže. Ravno tam naj se blagovolijo obrniti tudi rojaki iz kampa za vsa pojasnila, katera jim bodo pismenim, ali pa, potom S. Tednika sporočana. IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEé DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 0 uro zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I nadstr. U. T. 23 Buen Orden Í5389 — Bs. Aires DOPISOVANJE KAJ IŠČEMO? Slovenska društva v Buenos Airesu, bi rada tvorila eno enoto. Tako približno so se izjavili zastopniki v "pripravljalnem odboru za Zvezo". Enako so se izjavili tudi razni voditelji društev. Zakaj hočejo talco.' Zato ker vsi vidijo moč slovenskega izseljenstva v Bs. Airesu in sploh v Južni Ameriki le v skupnosti. Mnogi so mnenja : čimpreje pride do tega, tem bolje bo. Nestrpno se je čakalo, povpraševalo ter priganjalo zastopnike društev, da kaj se vendar počne, da se do danes še ni prišlo do tega, ko se vendar vidi, da smo vsi za skupno delovanje v naše skupne koristi. I 'omagati bi bilo treba našim izseljencem moralno in materjalno, ki po krivdi razcepljenosti in nesposobnosti naših posameznih društev, katera niso mogla doslej privabiti izseljenstva. da bi bila kos zgradbi celokupnosti v južnoameriški slovenski naselbini. Xe bom trdil, da vsi, toda zelo pičla bi bila izjema, ki niso prišli sem s trebuhom za kruhom, ki ga ni bilo mogoče najti pod goriškim, tržaškim ali ljubljanskim solncem. Poleg tega pa je slovenski izseljenec hrepenel po svobodi izobrazbe kakor je bilo že v domačih krajih potom kulturnih društev močno razvito, kar so nam črni izsesevalci uničili ali pa spravili v ¡legalnost. To je bilo naše neutrudljivo delo na kulturnem, socialnem in narodnem polju, s česar sklepam, da nam je bila pot skuposti že doma začrtana. Ko se je pred dobrim desetletjem dobila mala skupina slovencev v B. Airesu, so se takoj potrudili ter ustanovili slovensko kulturno društvo. Po krivdi fanatizma na eni in nepojmova-nja skupnih koristi na drugi strani, so se pričela ustanavljati še druga društva kot opozicija prvemu in se je s tem napravil, tisti velikanski pogrešek, v škodo naše celokupnosti, katerega še do danes ni bilo mogoče popraviti. Delo članstva, odbornikov in raznih odsekov je veliko ter požrtvovalno, toda vkljub temu se posamezna društva ne morejo opoinoči in tavajo brez pravega vodstva; kot sinovi umrlega očeta, ki se tepejo za večji kos dedščine, da jo potem zapravijo, na mesto da bi jo složno izkoristili za. dobrobit cele družine. Ustanov in klicev po ustanovah je bilo že precej, vendar pravih uspehov še nismo videli, to pa zato ne, ker nit, ki bi vezala vso slovensko naselbino, ni bila še spredena dovolj trdno, da bi povezala vse Slovence v "Zvezo delavskih, prosvetnih in gospodarskih društev v Južni Ameriki". Prepozno ni. toda skrajni čas je, da bi se slovenska družina v slogi opomogla priti do tega, česar se do danes še ni moglo doseči. Zastopniki vseh slovenskih društev boste v prihodnjosti odgovarjali, zakaj se niste držali gesla "V slogi je moč". Kosov ma iz okolice Novega njesta, na Pblenjskem. Oddal je veČstrabv na nesrečnega Ivana kakor tudi na, lastnika penzijoua, kjer je pok. Ivan živel. Oba sta bila luido ranjena, vendar se je gospodar izlečil medtem ko je Ivan podlegel za-dobljenini ranam. Ker je napadalec baje iz boljše hiše, mu bo gotovo vspelo, da ga bodo svoji osvobodili ali poizkusili proglasiti ga. za blaznega, da bo tako ušel zasluženi kazni. Opozarjamo na ta slučaj tudi naše poslaništvo, da se zavzame za zadevo. Tamošnji rojaki so z zbirko pokrili pogrebne stroške. ČITATELJEM "SLOVENSKEGA TEDNIKA" V URUGUAJU Naznanjamo čitateljem "Slovenskega Tednika" v Montevideu. da v nadalje se lista ne bo več razprodajah), kot se je to do sedaj vršilo. Vsi dosedanji stalni odjemalci S. T. se lahko na list naročijo, ako jim ugaja, kar upamo. Naročite se lahko pri osebah, ki so vam do sedaj list dostavljali, pri meni ali pa naročnino naravnost na "Slovenski Tednik", Calle Oral. Česar Diaz 1(307, Buenos Aires, sami pošljete. Za vse zadeve tičoče se S. T. se lahko tudi v nadalje name obrnete. Za zastopstvo "Slov. tednika" v Montevideu: Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Pismo iz Egipta Žalostno poročilo Kot nain poročajo naši rojaki iz Nekočeje, je dne 21 junija neki argentinec brez vsakega vzroka ustrelil našega rojaka Ivana Udovič, do- Cenjani g. urednik! Zelo me je razveselilo, ko ste mi pisali, da vas zanima življenje slovencev v Egiptu. Z veseljem grem na delo za Slovenski tednik, ter bom vse tako napravil, kot ste mi naročili- V Egiptu nimamo slovenci nobenega društva, zato ne poznamo nobene zabave in med nami se ne poznamo in si ne pomagamo. Dostikrat srečam na ulici nekakšna dekleta, ki pa slovensko niti nočejo govoriti, in to more vsakega ponosnega in samozavestnega Slovenca žalostiti. Za dekleta je tukaj v vseh ozirih slabo. Oče in mati bi morala stokrat premisliti, predno bi dovolila hčerki v Aleksandrijo, kjer se jih zelo mnogo izgubi, ki so navsezadnje v nadlgeo sebi in v sramoto narodu, kateremu pripadajo. Tudi za poročene žene ni dobro tukaj. Delati morajo zelo trdo, če hočejo pošteno kaj zaslužiti, in če marsikatera zaide na slabo pot, 11 i kriva sama, temveč mož, ki jo pošilja samo v tuji svet, da lahko on za njene denarje vese-Ijači po gostilnah doma.. Koliko je tukaj mater, ki so popolnoma pozabila na svoje lastne otroke. Živijo pač za svoje trenutno veselje. Kako potrebno bi bilo tukaj eno društvo, kjer bi se spoznali in gojili treznejše in krepostnej-ša čustva. To seveda niso nič kaj vesele novice, za v bodoče pa Vam boni napisal tudi kaj drugega. Poslal Vam bom v prihodnem pismu slike E-gipta in imena novih naročnikov itd. Za sedaj pa mi ne preostaja, drugega, kot da Vas srčno pozdravljam kot enega mojega največjega prijatelja. Zelo sem Vam hvaležen z» uslugo, ki ste mi jo takoj napravili. Obenem se Vam najsrčneje zahvaljujem za Vašo sliko ter Vam vračam mojo, kot znak najinega ved-nega prijateljstva, da se bova vsaj po sliki spoznala, če se videla ne bova nikoli! Lojze No. 357 n — ii ib gi—■OP—aao«3«——Bhvj SLOVENSKI TEDNIK Stimna ó VERA IN 'UBOGI V DUHU" Naj spet jaz zapišem besedo o veri, podpisano s polnim imenom in s pristavkom slovenskega kaplana. Ne bom se spuščal v pobijanje ene trditve za drugo, ki so nam jih v Tedniku nametali ne bom se v tisto spuščal zato, ker kdor je skušal tisto modrovanje, bodisi "jekleno" ali Fe-»iksovo dodobra prebaviti, je našel sam, da si pisci zadevnih člankov sami sebi nasprotujejo. Kaj je torej namen vere? Zakaj se borite proti njej? Nekateri menda tirjajo od vere, da jim pokloni nebesa v zemeljskem življenju. Ker vera tega ne daje, zafo jo zametajo. Ali ste pohabili, da je socijalni red stvar javne oblasti, ki ima zato sredstva in tudi dolžnost. Nebesa »a zemlji naj ustvarjajo države, naj jih gradi politika. Vera pa nam daje z zapovedjo ljubezni do bližnjega izdatno navodilo, kako urediti socijalni red v čimvečjo zadovoljnost vseh poedincev. Nebesa na zemlji obetajo že od pamtiveka najrazličnejši preroki in so vsak čas dobili obilo takih, ki so bili pripravljeni nebesa po smrti prepustiti vrabcem. Mi, verni kristjani smo vedno pripravljeni podpreti vsakega, ki se z clooro voljo tudi za 'nebesa na zemlji". Zakaj pa se vi spodtikate ob nas, če se nočemo odreci nebesam v večnosti? Oe ste pošteni ljudje, ki želite dobro tudi drugim in ne iščete sebično le sami sebe, potem nam nikar ne ospo-ravajte vere, od katere upamo na popolnejšo srečo po smrti. Mi se trudimo za to, da bi bilo čim manj krivice na zemlji, in sodelujemo v deiu za zemeljska nebesa, a smo tudi toliko dobri, da želimo tudi božja nebesa vsem in ne samo samim sebi. Vsakdo nosi v svojem srcu hrepenenje po sreči, a vedno ostajamo razočarani, če se ti izpolnijo želje, vstanejo ti nove in če te razočarajo te, je sreče že konec. In tisti, kako redki so, katerim se sreča nasmehne! In nevoščlji-vost drugih že zamrači njen smehljaj ... In drugi, miljoni in miljarde, ki celo življenje hrepene, a, vedno razočarani upajo naprej, ali pa obupajo... Ali je vse tisto upanje dano srcu za samo muko? Kaj pa upa od življenja in zemeljskih nebes slepec, kaj nebogljenec pohabljen celo življenje, kaj bolnik, ki v bedi trpi in dolga leta umira, kaj nesrečna mati ob surovem možu... Če bi bilo samo srce, ki bi naj odgovor dalo, je njegov odgovor močan dovolj in Je mnoge premnoge že pripeljal, da so odprli svojo dušo veri in upanju v večnega sodnika in v večno pravico in v večno srečo. Če pa nam je Jezus s tolikimi čudeži svoje božje poslanstvo izpričal in nauk potrdil, če dve tisočletji njegovega nauka nista mogli vničiti, če nam Jezusova modrost za vse okolnosti v življenju zna jasen odgovor dati, če je bil ta nauk v stanu osrečevati miljone, ki jim je dajal veselo upanje in moč za življenske, boje, potem pač nima nihče pravice, da vernega človeka zmerja za bedaka in omejenega.... Ljubezen veli, naj vsak sodi sebe samega, drugemu pa svobodo pusti! Vera ne pravi, da moraš pustiti nasilniku, da dela s teboj kar hoče, — veli pa, da si pomagaj! — a spet ne postani potem nasilnik ti! Le to tolažbo pa daje: če krivico trpiš, pa si pomagati ne moreš, je božje oko nad teboj in nad nasil-nikom. Ne bo krivica, večna, a večna bo pravica ! Vera nam kaže v večnost. Zato je seveda ne-spamet tistemu, ki hoče živeti samo za ta svet. Nihče ipe bo prevrgel postave: v potu svojega obraza boš jedel kruh.. . in ne ovrgel besede: ubožce boste imeli vedno med seboj... Ni te- F EODORA Pri teh natalkinili besedah so Feodori zalile solze oži. Objela je mlado deklico in jo tolažila, zagotavljala ji je, da se je ravno radi njenega poguma 11 e bo lotila strašna bolezen, ki je gospodarila tukaj. ■— To je v božjih rokah! — odgovori Natalka, ki je ihtele. * Potem pa je hitro odhitela k okencu, si obrisala solze in pritisnila na gumb zvonca, kf se je nahajal ob oknu. Ni minilo dolgo in v sobo je zaklical zamolkel Slas: -— česa želite, bolničarka? — Javiti moram, — odgovori Natalka, — da je 'zdihnila mlada deklica iz Vilne, — osma od si-u°Č'i. — ta teden pa že sedemdeset sedma! —' Truplo se je začelo izredno hitro razkrajati, nadaljuje Natalka, — in radi tega bi bilo posebno, da bi ga kar najhitreje odstranili. — Tfckoj ga bomo odstranili, — se je oglasil isti glas, — poglejte, že prinašam vrečo! Nekaj trenutkov pozneje se je dvignila roka, ki Je bila zavarovana z rokavico, položila je zvito Vrečo na okno in se z bliskovito naglico zopet u-'ttaknila, Feodora pa je slišala, kako je nekdo u-kazal Natalki: Oblecite truplo v vrečo, dobro ga zašijte po I)redr.isih, — v nekaterih trenutkih bo odstranjeno! , Natalka zapre okence. 2 vrečo v roki je odhitela k Feodori in ji rekla: " Ali še vedno vztrajate pri svojem prvotnem airtu, da počnete to vratolomnost. Ce imte čas, še se lahko premislite. Odločila sem se! — odgovori Feodora. — vrečo, odpri jo, da bom lahko zlezla vanjo I 0 je bila precej prostorna vreča iz surovega dlna" v kateri je izginilo Feodorino telo. p bogom, Natalka! — vzklikne Feodora. — 3ubi me še enkrat, potem pa zaveži vrečo! talk" Tako se mora torej zgoditi! — vzdahne Na-6a td' ~~ Ah, sedaj bom šele čutila, kako sem o- Po jei3a med t6mi trpini| med teml bolniki, ki so 'večeni smrti, ko sem nekaj ur imela vas v svo-J1 bližini; ^ aša prisotnost je tako blagodejno vtlivala na c> da sem nekoliko pozabila na svoj strašni »oložaj > — Zbogom, draga Natalka! — Bog naj te varuje! — reče mlada velika kneginja s solznimi očmi. Ko sta se obe deklici še enkrat poljubili, je zavezala Natalka vrečo nad Feodorino glavo, zadrgnila jo je, kakor je to bilo predpisano, na vrvico je pritrdila plombo, tako, da vreče ne bi smeli pod nobenim pogojem odpreti, pa tudi sama bi se ne mogla razvezati, dokler je ne bi prinesli do pokopališča. — Ali niste morda iozabili vzeti nož s seboj: — vpraša zdajci Natalka. — Ne I Vzela sem si nož z mize, s katerim si jedla, dolg je in koničast, tebi pa bodo gotovo dali drugega! — Ne skrbite za to, glavno je, da si boste lahko pomagali z njim! — odvrne Natalka. Natalka je položila Feodoro v vreči na preprogo, ki je pokrivala dvigalo. Feodora se je počasi zleknila, ni se ganila, delala se je otrplo, kolikor je to le mogla. še enkrat pogleda Natalka s solznimi očmi na vrečo, ki je ležala na tleh. Tedaj pa Iztegne roko in pritisne na gumb. Bilo ji je, kakor da bi šlo v tem trenutku za človeško življenje. Toda Feodora je vztrajala na tem, da si pribori svobodo na ta način, Natalka pa ni mogla storiti zanjo drugega, kakor da jo je ubogala in ji izpolnila željo. — V imenu božjem! — je spregovorila -deklica. Zunaj je odjeknil jasni glas zvonca. Sekundo posleje je Feodora čutila, kako so se tla pod njo zganila. Slišala je ropotanje, kakor da bi desk© pokale. Popolnoma počasi se je spoščalo dvigalo. — Sedaj padam v globino, — pomisli Feodora, — morda padam v svoj grob! Feodora je zopet slišala nekakšen šum, ki je prihajal od stropa in zdelo se ji je, da prihaja do nje Natalkin glas, ki ji je klical pozdrav v slovo — tedaj ta se je dvigalo ustavilo na tleh in obstalo v tem položaju. Feodora si je prizadevala, da bi dosegla, da bi se ne zganila niti mišica na njenem telesu. Udje so ji ležali kakor da bi bili iz marmorja, kajti bilo ji je na tem, da preslepi nosače, da bi bili prepričani, da nosijo v vreči mrtveca. — Hej, Osip! —< zakliče v tem trenutku zamolkel surov glas, ki je bil hripav od popitega žganja. — Primi, mladenič, ne obotavljaj t»! No, pa te ni strah? To ni prvi, pa tudi zadnji ne bo, ki ga bomo odnesli tja, kamor spada! — Tako je, Ivan, — odgovori Osip, — in zdi se mi, da jih bova še mnogo znosila iz te hiše j — Tudi jaz i-Tlčakujem to — kajti navsezadnje zasluži človek po tri rublje za vsaki transport in za vsakega človeka, — tudi lepa vsotica, če pomislimo! Od sinoči sva že precej zaslužila in skoraj bi želel, da bi ves Nižnlj Novgorod poginil po koleri, — tedaj bi se dalo zaslužiti, tedaj bi imela krasno priliko za obogatitev! — Da, če bi j!h vse mogla znositi s svojimi lastnimi rokami, — se nasmehne Ivan, — toda to bi bilo preveč dela! Zato je najboljše, da si želimo, da bi ko'era ne iVihala tako hitro gospodariti med nami! — Kajti, sedaj nimaš drugače n'kjer nobenega zaslužka! Pograbi torej, Osip! Zunaj se bo začelo že mračiti, ko bova prišla na ulico, bova položila truplo na dvokolico, ki sva jo prii-eljala s seboj — in hitro bova prispela do cilja. Feodora je slišala pogovor teh dveh, nobena besedica ji ni ostala prikrita. Surov glas teh ljudi, način, kako sta se izraža-vala o njeni žalostni usodi, je prestrašil to nežno bitje. Toda hitro se je Feodora zopet pomirila, saj ničesar drugega ni mogla pričakovati od njiju. Vedela je, da ima opravka 3 ljudmi, ki so brez srca. Saj kdo sprejema takšno službo, kakor tisti, ki ne pričakuje ničesar več od življenja,* tisti, ki stoji m na najnižji stopnji, ki je zadovoljen samo da ima želodec napolnjen z žganjem! Feodora je čutila, kako sta zgrabila vrečo in jo ne ravno prenežno dvignila. — No, ta pa ni ravno preteška, — se zasmeje Ivan, — Osi p. ali si slišal, kdo je bila ta? — Da, slišal sem, da je neka deklica iz Vilne, — škoda, da nima na sebi nakita, kajti sicer bi mi utegnilo priti na misel, da bi odprl vrečo in naj bi se zgodilo karkoli, toda kdor pride v bolnico, n|.i vzamejo vse, kar ima na sebi I — Poglej, svo že na ulici, — nadaljuje Osip, — položiva vrečo na dvokolico, — prijatelj, daj mi požirek žganja, — da žganje je najboljša obramba proti koleri — in hvala Bogu, od najinega zaslužka si kupiva žganja lahko, kolikor se ga nama Btraoa 6 SLOVHNSKI T1DNIK No. 357 mu kriva vera, pač pa človeška slabost! Vera pa nam tolažilno resnico pove, da je bogatemu in revnemu gospodar Bog, ki dobi-o plačuje in hudo kaznuje. Življenje je kratko, zato vernemu človeku nikdar neznosno ni, večnost bo ^ dolga... življenje je delavnik, s katerim si služimo večna, nebesa. Vera ne ovira nikogar v napredku in ne nasprotuje znanosti. Veri kaj takega očitati more le tisti, ki je znanost le povohal in pokusil. Kdor jo je prebavljal, tega ne trdi več. Doslej ni znanost prav ničesar dokazala, tudi drobca ne, kar bi bilo z vero nasprotno. Pač pa resnična znanost vero potrjuje. Kdor si upa trditi kaj nasprotnega, naj kar jasno pové kaj in kateri učenjak je vero ovrgel in s čim. Pač pa. vera trdi, da znanost ne bo ustvarila na zemlji takega reda, da bi bili vsi bogati in zadovoljni, dasiravno vse to ljudem želi. Vera nas uči, da nas sreča, popolna in splošna, čaka le v večnosti. Nadalje nas uči, kako naj človek živi, da jo doseže. Blagor "ubogim v duhu" ne pomeni norcev — a jih tudi ne izključi, ker si sreče žele tudi oni. "Ubog v duhu" po besedi Jezusovi je siromak, ki svoje revščine ne koine in bogatin, ki v izobilju ne zapira svojega srca, marveč rad si- romaku pomore. Nekdo je zapisal, da bi rad vedel, lia.tere resnice še drže. Njemu pa odgovarja katekizem, ki jih ima vse po vrsti zapisane. Po pravici se spodtikajo včasih ljudje nad nami, nevrednimi učitelji večnih resnic, ki z zgledom često opovračamo kar z besedo učimo. Tudi nad vodstvom Kat. Cerkve vedo nekateri razne obsodbe. To so človeške slabosti in napake, ki ne ovržejo vere in ne versekega nauka. Le potrjujejo resnico, da smo pred Bogom vsi enaki: vreden vsak toliko, kolikor je notranje dober. Zunanje odlike, pa četudi duhovski in škofovski žegni, človeku ne dajo nobenih pred-pravic — pač pa večjo težo odgovornosti. Zgledi posameznih duhovnikov uvidevnemu človeku pač ne spodkopljejo vere. Tudi nezmotljivi nismo v besedi, ker se ne ravna katekizem po naši pridigi, ampak pridiga se mora držati katekizma. Če od doma iz trpeče slovenske zemlje slišimo žalostna poročila, kako se veri sila dela in molitvi krivica, godi, potem zato nikar ne zdvajajmo nad vsem. Spomnimo se pa besede Jezusove: Stiske boste imeli na svetu, toda ne omahujte. Zaupajte, ker jaz sem svet premagal. Predolgo bi to pisanje postalo, če bi hotel iti naprej. Le to naj prosim da se nad ponižnim cerkvenim vestnikom nikar ne spodtikajte. Škodovati ne more in tudi noče nikomur. Mnogi si ga žele. Če smo pošteni ljudje, ki se medsebojno spoštujemo, pokažimo to z medsebojno strpljivostjo, ki je prvo znamenje prave dobrohotnosti. Hladnik Janez, slovenski kaplan. MHMHHMHMMMMMMfa^ CASA "CAMEOS" Srajce klobuki, hlače od $ 2.90 naprej Av. BAN MARTIN 2718 Buenos Aires mmmmm0$0mrntmmmmmfmtm0mmmiim0mm INSTITUDO - DENTAL - POPULAR 2261 — AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrste stavljanja zob zljubi piti! Feodora je čutila, kako je prihajal skozi vrečo svež in hladen zrak. Uila je torej že izven bolnice, proč od strfašnega poslopja, — bila je na ulici. Krepko je stisnila ročaj noža, ki ga je vzela s seboj, da bi v odločnem trenutku raziarala vrečo. Toda ta trenutek še ni prispel in čakala je, da jo bodo prinesli na pokopališče. Dvokolica se je premaknila. Feodora je čutila, da nosača naravnost tečeta, zdelo se je, da se jima zelo mudi, ker sta tako hitro vozila. Pot je bila zelo dolga. Feodori se je zdelo zelo čudno, kajti Natalka ji je dejala, da leži pokopališče pet minut oddaljeno od bolnice, tja bi morali torej že prispeti. Toda že so jo vozili dobrih dvajset minut, in sicer vedno po novgorodskih ulicah. — Poslušaj, Osip, in vendar bi ne hotel biti na mestu te žene! — spregovori nenadoma Ivan. — Bah! Zakaj pa ne? — Kdor je mrtev, je pač mrtev — in umreti bomo morali vsi! — Je že res, toda če pogledaš, kako bo pokopana! Saj ni žival, vsak kristjan pa hoče imeti pošten grob! — To mi ne povzroča mnogo skrbi, — se zasmeje Osip, — ko bom umrl vseeno, če me vržejo na smetišče, ali me položijo v zemljo, ali pa v peč, da se bom spekel kakor kruh, — to je popolnoma vseeno, kajti ko si mrtev, ne čutiš ničesar, to jasno kakor beli dan! Tako, poglej, sedaj sva na cilju, toda ozri se še enkrat, če nama ni kdo sledil ¡ Kajti primarij Je nama strogo naročil, da to skrivaj opravljava, da ne bi prišlo v časopise in da ne bi narod o tem ničesar izvedel! Feodori je postalo v teh nekaterih trenutkih, ko Je poslušala nosača, nekoliko tesno pri srcu. Čudne besede, ki sta jih govorila ta dva človeka, so jo prestrašile, — toda kaj se je zgodilo sedaj? Kakšen nenavaden šum ji je prihajal do ušes? Slišala je šumenje, kakor da bi žuboreli valovi, zrak pa je postal naenkrat vlažen. ■— Sveti Bog, kam sta me prinesla nosača? Ali sem na pokopališču, — ali pa so me prinesli v drug del Nižnjega Novgoroda? Toda kmalu je postalo Feodori vse jasno. Udje so ji zares otrpnili in lasje so se ji naježili, ko je slišala, kako je Ivan dejal svojemu tovarišu: — Ribe iz Volge so nam lahko hvaležne, ker jim vsak dan prinašamo novo hrano! Kakor strela je zadela Feodoro ta vest. Torej je nista ta dva človeka prinesla na pokopališče, temveč na obalo reke Volge, prekrasne ruske reke, ki je bila podobna sinjemu morju in na katero je ponosen vsak Rus. To je bil torej prostor, kjer je ravnateljstvo bolnice Svetega Mihajla pokopavalo svoje mrliče, ki jih je spravila s sveta kolera! Niti poštenega pogreba nisi dovolili nesrečnežem, ki so pomrli na koleri. Da so se teh mrtvecev čim lažje in čim hitrejše rešili, so jih spravili v vreče in pometali v vodo. Hitri tok reke jih je zgrabil in odnesel. Dovolj hitro je odnesla voda takšne mrliče iz mestnega okrožja, za ostalo pa so že poskrbele ribe v vodi, ogromne ščuke, ki čakajo v Volgi v celih krdelih na plen. Vse to je bilo Feodori v trenutku jasno in vedela je, da je izgubljena, če se ji ne bo posrečilo z ostrino noža prerezati vreče, če se ji ne bo posrečilo pregovoriti nosače, da gre za živega človeka in ne za mrtveca. — Primi, Ivan, — vzklikne Osip. — Nočem, da bi si nakopal v tem mrazu še nahod. Tukaj ob vodi je zelo mrzlo, pa še veter piha tako, da kar stiska nosnice. Glej, da čim prej odideva! Feodora je čutila, kako sta nosača dvignila vrečo, napočil je trenutek, napraviti nekaj odločilnega. Krepko ji je stisnila roka nož, ki ga Je prinesla s seboj. Od te ostrine je bilo odvisno njeno življenje, v moči, s katero bo razparala platno, je bila njena svoboda. Tu je šlo samo za trenutno dejanje. Potem pa bi valovi Volge zakrili vrečo, tedaj bi ne bilo več govora o rešitvi, utonila bi kakor mačka, ki jo vržejo v vodo, da bi se je tako rešili. Hitro dvigne Feodora nož. Zbrala je vse moči, da bi razparala vrečo, ki jo je skrivala nosačema. Tedaj pa je naenkrat začutila in zavpila je ob tem spoznanju, toda krik ji je ostal v ¡grlu--- Ostrina se je snela od lesa, nesrečna mlada kne-ginja pa Je držala v roki samo lesen ročaj. Nož je bil nerabljiv. Radi dolgoletnega uporabljanja se je najbrž lepilo pokvarilo ravno v najusodnejšem trenutku, Feodora je izgubila zadnje sredstvo, ki bi Ji utegnilo služiti v rešitev. Kje je ostrina? — Morda kje v vreči? Toda Feodora ni mogla napraviti nobene večje kretnje, ostrine torej nI mogla poiskati. Sicer pa bi pri tem izgubila tudi mnogo dragocenega časa •— in o rešitvi bi ne moglo biti potem niti govora. Le samo majhno upanje ji Je ostalo, bilo je slabotno kakor lučka, ki ugasuje, — slaba svetloba, toda tem dragocenejša, ker vemo, da bomo v temi, če nam ugasne. — Počakajte, — je zavpila na ves glas, — počakajte, ne ubijajte me, — jaz živim! šumenje Volge pa je prevpilo njen krik. •— Naprej, Ivan, — zakliče Osip, vrgla bova vrečo. Saj veš, da nama je primarij posebej ukazal, da bova vrgla vrečo tako, da ne bo padla preblizu obale! Torej ena — dve — Vreča se je začela zibati. Feodora je zavpila, prevzeta nepopisne groze in smrtnega strahu. — Kaj je bilo to? — vzklikne Osip. — Ali nisi ničesar slišal? Meni se je zdelo, da je v vreči nekdo zavpil! — Najbrž si pijan! —i odvrne niu drugi nosač-•— Saj to tudi ni čudno, kajti nocoj si izpraznil že precej steklenic! Kdo naj bi kričal v vreiji, morda mrtvec? — Ha. ha, ha, ali si že slišla kedaj, da je mrtvec vpil? — .Morda je bil to njegov duh, — zašepeče Osip-— Počakaj še malo, prijatelj! Strah me Je postalo, — samo prekrižal se bom! — Prekrižaj se potem, ko bo vse minilo, kajti prav nič se mi ne dopade tega mrliča, ki je lumrl na koleri, držati še dalje časa v svojih rokah! V vodo z njim! Potem pa naj kriči, kolikor jo je volja in naj s® zabava z ribami v Volgi. Kaj nama to mar? Zopet sta začela mahati z vrečo. Feodora je zaprla oči, vedela je, da je izgubljena. ■— Ena — dve — tri! Zamah je bil krepak in vreča s Feodoro Je letel» v velikem loku proti sredini reke. Tedaj pa je Feodora začutila, kako vreča pada, globlje, vedno globlje, potem pa — — Vladimir! — se je na ves iglas izvilo iz PrB'- V tem trenutku je voda že prodrla skozi tenko platno v vrečo, prišla je do nje —- in Feodora j® izgubila zavest. (Nadaljevanje) No. 357 SLOVENSKI TEDNIK 7 L'VfVi -»lorio si fuá fr 4i, [fií)!)< i* Spoštovani g. urednik! Vedno sem upala, da se bo list poboljšal, namreč, da nam boste napisali kaj boljlepe-Ka in koristnega ter podučijivega, ne samo mahali papir z nepotrebnimi članki. Meni se zdi skoda ča,sa in papirja, in je za mene tudi poniževalno, da bi take reči čitala. Je pa tudi sramota za ves slovenski narod. Zelo nerada, vendar če bo šlo tako naprej, se bom morala odpovedati Slovenskemu tedniku, in sem prepričana, ('a nisem sama tega mnenja. Nekdo pravi, da nas vera zasužiljuje, drugi, da nimamo potrebe slovenskih duhovnikov. To-r®3 je mogoče, da smo prvi mi: križaj ga! Svetovala bi nasprotnikom cerkve, naj bi šli malo Po cerkvah pogledati, pa bi videli, kako so napolnjene, pa ne samo bedakov temveč tudi izobraženih in razumnih ljudi vseh narodov. Oni, ki pravi, da nimamo potrebe duhovnikov, bi mo-ral pravilno reči, da ga on nima potrebe, silno omejen more biti, če misli, da smo vsi njego-Vega mnenja. Lahko se zgodi, da ga bo klical, Pa ga ne bo.* Takih slučajev je bilo že več. Mernik in nevernik sta se prepirala: Vernik je (^ejal neverniku, ako ne bo nič, ne izgubim nič, pa boš izgubil vse. Kakšni neki bodo otroci, ki jih bodo vzgojili očetje brez vere. Taki možje bi se morali z jok iti •sami nad seboj. Ali se morda prav nikoli ne sPonmijo, kako misli mati v molitvah na nje, ('e je živa ali že je morda že mrtva. Posledice pa boste videli tudi Vi g. urednik, ,-e boste dovolili, da bodo tako pisarili po listu. čit°,teljica Slovenskega tednika. CERKVENI VESTNIK Cirilovo nedeljo smo praznovali ob neznatno V nv ' • , 4 e(!Ji vdeležbi službe božje. Pevci so nam pri lllaši zares lepo zapeli. Žal, da je bilo premalo Poslušalcev. fo nedeljo 12. jul. je maša ob 10 na Avella-n*di. če se nekateri, ki jim je cerkv. vestnik slovenska služba božja na potu, so pa naši '■hulje ki na onem koncu mesta žive drugač-tl1'1 misli. Zato so oni zadostna opora, da ne 0 uspelo tistim, ki bi radi skrili, da smo Slo-H'nci veren narod. Kdor ne verjame, da je vde-kžba tako lepe, naj pride kar pogledat. ^očernice bodo na Paternalu. Kot navadno PoP- ob 4h. ^ četrtek je god Karmelske Matere božje. ^ nedeljo bo vsa služba božja na Paternalu. ^ Kastelic in Doktorič sporočata, da pridelkom dveh mesecev. Sporočata mnogo pojavov. Zagrebški Slovenci pa pošiljajo mno-^ Pozdravov vsem tukajšnjim Slovencem iz ptih Gora na Biželjskem, kjer so imeli v ju-lll'u ®kupno romanje. Hladnik Janez. ANA C H R P O V A Slov. babica pl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno pralc-, V Pra^ki porodnišnici ter v tuk. bolnici ^ aws°n", se priporoča vsem Slovenkam. — eJema penzionistke iz mesta in z dežele v Popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — j. Postrežba prvovrstna. ntre Ríos 621 Ü T. 38 Mayo 8182 PRMUÜÍ^IKsti PONIŽEKJS NAŠE MATERE Gorica, 11 maja 1936. — Marija Bajt, kmetica i/. Sv. Lucije, je zgubila v afriških bojih svojega sina Franca. Guverner Libije general Balbo je poslal materi pismo s sledečo vsebino: "Zvedel sem, da je Vaš sin dober vojak. Da odlikujem hvalevredno delo ki ga vrši, Vam pošiljam bančni«» za Lir 250. Balbo, guverner Libije." To je vsekakor veliko ponižanje naše matere, ki v zahvalo za njene velike žrtve, ko je morala žrtvovati sina, pošljejo majhno vsoto denarja in se še poleg vsega s tem javno in v vseh časopisih širokoustijo. 65 OSEB PRED ZASLIŠEVANJEM Zasliševanje je trajalo tri dni Bovec, junaja 1936. — V Bovcu je bilo pred kratkim zaslišanih (¡5 oseb. Vsi ti so morali v karabinjerskp kasarno zaradi vesti, ki se je širila po trgu in okolici, da je neki domačin padel v Afriki. Tri dni je trajalo to zasliševanje, ubogi ljudje so morali letati in zanemarjati svoje delo. Končno je prišlo tako daleč, da so ugotovili, kdo je to vest vrgel na trg, in sicer je bil to neki vojak-Italijan, ki se je ponorče-val in talco s svojim norčevanjem zapletel vrsto ljudi v neprilike in sitnosti, ki bi se, če ne bi bil slučaj še dokaj srečno končal, zaključilo s kakšnimi aretacijami in obsodbami, najmanj pa s konfinaeijo! NAŠI LJUDJE SE VRAČAJO IZ KONFI-NACIJE Trst, junija 1936. — Koncem meseca .maja in v začetku meseca junija se je vrnilo iz lcon-finacije precej naših ljudi, vendar poročila iz vseh krajev še niso prispela, zato moramo navesti samo za naslednje: V Ajdovščino se je vrnil 26 maja Stano Proše.n, brivec po poklicu, doma iz Ajdovščine. Lansko leto v mesecu juniju je bil poslan na otok Ventottene, kamor je bil konfiniran za dobo treh let. Iz konfinacije se je vrnil bivši župnik v Sv. Križu pri Ajdovščini, Srečko Rejc, ki je bil v letu 1934 konfiniran na pet let. V Črni Vrh pa je prišel bivši črnovršlci župnik Filip Kavčič, ki je bil v juniju 1934 leta konfiniran od goriške lconfinacijske komisije za dobo petih let in je bil poslan v Castel di Piana, prov. Perugia. Dalje se je vrnil iz konfinacije lazarist Mar- " UV UHAQOV.UiJ telanc iz Mirna pri Gorici, lei je bil v mesecu febrda^iWDe^iS^il^lAPA^nAMiJo za per let. v' Trnovo pri Ilirski Bistrici se je vrnil student Slavko Vičič, lci je bil v začetku letoš-náega leta konfiniran v okolico Potenze za 2 letí. Iz konfinacije se je tudi vrnil bivši šebrelj-slci župan Anton Rejc, ki so ga oblasti zaradi suma, da'je odgovoren za primanjkljaj v večjem znesku, ki so ga ugotovili pri šebreljslci hranilnici in posojilnici, pred kakim dobrim mesecem poslale v konfinaeijo za dobo treh let. Anton Zadel, čevljar iz Ilirske Bistrice, lci je bil v decembru leta 1934 konfiniran za pet, let, se je vrnil domov in približno istočasno tudi komaj 20 letni Štembergar, doma iz Vrbovega pri Ilirski Bistrici, ki je bil obsojen samo zaradi tega, ker se ni hotel predvojaških vaj udeleževati v predpisani uniformi. V Koritnico pri Bovcu pa se je vrnil po petih mesecih konfinacije Mlelcuž Leopold. Nekateri izmed navedenih so se vrnili bolni in izčrpani, tako da jim bodo še dolgo ostali znaki prestane kazni.' LAMPE IVAN IZ ČRNEGA VRHA Hotedršica, junija 1936. — Kot poročajo iz Črnega vrha, se je tjakaj vrnil zadnji teden v mesecu maju 60 letni Lampe Ivan, vulgo Hladu ilc iz Črnega vrha. Lampe je naredil vso dolgo pot preiskovalnega zapora skupno s obsojenim Pivlcom, bil po obsodbi poslan domov, a po nekaj tednih ponovno aretiran in odveden v goriške zapore. Koncem maja se je vrnil spet domov, vprašanje je le, za koliko časa ga bodo pustili na miru. REŠKI ZAPORI SO PRENAPOLNJENI Reka, junija 1936. — V reških zaporih je bilo preteklega meseca nad 180 oseb zaprtih, več ali manj samo zaradi suma tihotapstva, prekoračenja meje ali pa prenašanja živil iz proste cone. Ljudje se pač otepajo lakote in bede kakor vedo in znajo, ker drugega izhoda itak nimajo več na razpolago. Kar je kje še kaj dela, pridejo v poštev samo priseljeni Italijani, nikakor pa ne, čeravno tudi vrlo potrebni domačini, ki so povsod zapostavljeni. OSUMLJEN PROTIFAŠISTIČNE PROPAGANDE, OBSOJEN NA 26 MESECEV JEČE Kravanja Franc iz Kala pri Bovcu Bovc, junija 1936. — Lansko leto v avgustu, nekako istočasno kot je bil na meji pri 4 Ako hočete biti zdravücm od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GO DEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Bleraoragije Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-listi za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALICE GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od do 21. CALLE CANGALLO 1542 STRAN 8 Ratečah aretiran jugo,si. dražvaljan Čopi (15. avgusta) je bil na svojem domu aretiran Kra-vanja Franc, star 28 let i/. Kala pri Bovcu. Bil je odveden v goriške z .-¡pore od tu pa v Ko-per. Med tem ko je bil Čopi za Božič 193(5 poslan iz zaporov in predan jugos!. oblastem, je bil Kravanja obsojen na 26 mesecev ječe. O tej obsodbi ter kje se Kravanja nahaja ni del j časa nihče vedel, na to pa. se pred kratkim oglasil iz torinskih zaporov. Kravanja je bil osumljen antifašistične propagande in na podlagi tega suma je bil tudi aretiran ob neki priliki, ko je bilo po Bovškem raztreseno vsepolno letakov protifašistične in protivati-kanske vsebine in je bil (najbrže tudi samo) na podlagi tega suma obsojen na. 26 mesecev ječe. Da je bil mučen in maltretiran se razume samo po sebi. GROZNA NESREČA Z GRANATO NA TRNOVSKI PLANOTI Granat?« raznesla očeta, mater in sina. stalo je pet sirot Gorica, 9 junija 1936. — Žrtve vsled granat se v okolici Gorice vrste .ena za drugo. Na stotine ljudi je še po vojni postalo žrtev posledic svetovne vojne, mnogo jih je vsled tega ostalo za vedno nesposobnih. Vse to pa samo za košček kruha, ki si ga skušajo z nabiranjem KLINIKA ZA VSE BOLEZNI VSE VENERIČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE z novim načinom, s prenovljeno opremo naše klinike, in zdravljenje pod nadzorstvom poznanega zdravnika specijalista Dr. A. IZAGUERRE. A. T. Blenora£ija od enega dne, ozdravljena v 48 urah. N. B. Blenoragija trda, brez komplikacij, ozdravljiva v 0 tednih. K. L. Bleiioragija z bulami, ozdravljiva brez operacije. Bule se igubijo v 5 dneli. N. K. Mehurni katar, ozdravljiv v 10 dneli. A. U. Orltitis podvojeno, ozdravljive v 12 dneli. B. N. Kronična prostatitis, ozdravljiva v 5 tednih. T. G. Odvodnica mehurja, prostatitis, kronični katar mehurja, zdravljenje na različnih klinikah in bolnišnicah po tri lota, se je pri nas ozdravilo v 4 mesecih. Zdravimo venerično bolezni z vsemi pripo močki, ki so poznani in bili odkriti zadnjo čase v Uvrop in Ameriki. GOSPE sprejemamo v posebnih konsultorjih, ki ima poseben vhod, Bra. Matild« Krasting, diplomirana v Parizu in Buenos Airosu. ZDRAVNIŠKA TAJNOST ZAJAMČENA: Naš zavod je obiskovan od mnogih bolnikov s starimi boleznimi, norvoznost, itd. in jo zelo lahko — vsaka bolezen ima eno — držati zdrav-liško tajnost. Imamo zdravnike specializirane za vse bolezni. žarki X. Laboratorji. Zdravniška elektrika. 7ja bolnike i/, deželo imamo posebno rezervirano sobe, za ženske in za moške, s- posteljami od nega pesa naprej na dan. Dajamo nasvete po pošti v notranjost dežele. Zdravniški pregiecl od kakoršnckoli bolezni S 3.00 Mprto: od 9—12 in Od 15—21. Ob praznikih in nedeljah od 9 do 12 ure. GOVORIMO SLOVENSKI - SUIPACHA 28 - starega železa in kovinskih ostankov 'priboriti. Težka neŠreča, ki je'odjeknila daleč na okoli, pa je doletela pretekli teden v Trnovem na trnovski planoti družino Lipičar. Pri nabiranju si 'roga železa sox.naleteli na"sé: nerazstre-ljeno granato. Skušali so jo odpreti, da bi stresli iz nje smodnik. — Toda nesreča je hotela, da je granata raznesla 501etnega očeta Evge-M :i Lipičarja, njegovo ženo Viktorijo, staro 40 l t in 7 letnega sina Evgena. Trupla je popolnoma razneslo. Tragedija je še. toliko večja, ker je ostalo še 5 nepreskrbljenih otrok, od katerih ima najstarejši komaj štirinajst let, najmanjši pa še ne eno leto. Začasno so prevzeli otroke v oskrbo dobri ljude in pričeli so z nabjiranem prostovoljnih darov za nesrečne otroke. IZ AFRIKE SE VRAČAJO SAMO POPOLNOMA IZČRPANI Gorica, junija 1936. — Kljub temu, da je Italija zaključila v Afriki vojuo in svoje vojne operacije, ne pošilja vojaštva, ki se nahaja tam doli, še domov razen prostovoljcev. Težko bolne in težko ali lažje ranjene so vse pridržali deloma po bolnicah južne Italije, deloma po zasilnih bolnicah izven Italije. Domov pa pošiljajo le duševno in telesno popolnoma izčrpane, take, ki niso za nobeno uporabo več. Na Bovško sta se vrnila iz Afrike dva taka nesrečneža, in sicer Mlekuž Josip, rojen leta 19.11, doma iz Koritnice pri Bovcu in Leopold Ko-11.UIC, rojen leta 1911, doma iz Bovca. Zadnji je bil dodeljen nekemu odedlku v prvi liniji zaradi pisma, ki je bilo na njega naslovljeno a cenzurirano in je med drugim vsebovalo tudi talé članek: "Saj sem ti rekel, da bi bilo bolje, če bi šel čez mejo". Oba omenjena sta telesno talco izčrpana, da nista za nobeno delo. V JULIJSKI KRAJINI USPEVA LE INDUSTRIJA KI DELA ZA VOJNO Zanimiva poročila italijanskih časopisov Trst, junija Í936. — Tržaški časopisi prinašajo izredno zanimiva poročila o stanju industrije v slovenskih provincah pod Italijo. Seveda ne manjka, v teh poročilih v prvi vrsti naglašev^nja, da je vse to rezultat protisank-eijske borbe Italije in njene ogromne notranje gospodarske moči. Tako ugotavljat časopisje dalje, da je industrija, ki je v zvezi z vojnimi pripravami in dobavlja državi vojne pred- mete v zadnjem času pokazala zelo znateft dvig. Celo tovarne, ki so zamrle, ,sp otvorile ponovno svoje obrate in pričele z delom. Tako n. )>r. tekstilna tovarna v Gorici, ki je bila že zaprta, a je 20 novembra lanskega leta ponovno pričela z delom in zaposluje sedaj preko 400 delavcev. Ravno tako zelo naivna pa je trditev, da je lesna industrija v Julijski Krajini narasla in se dvignila vsled tega, ker ni več konkurence s strani Jugoslavije. Vendar pa se kljub slavospevom o dvigu vojne industrije v Julijski Krajini med delavstvom prav nič ne pozna. Razmere so še vedno obupne. Ne pomaga pri vsem tem nobena dema-gpgija z osemurnim delavnikom, DelaVistvi/, ki je v tovarnah pod vojaško disciplino, je kljub temu navideznemu dvigu in zboljšanju v industriji, ki pa je odvisna popolnoma od vojne, vedno na istem. Veliki zavod operacije in bolečin. ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, "mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Ciearelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenjo zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno Piaza Once Rivadavia 3079 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 %ograíija "LA MODEMA" IBi v. - jlMMp NOV OPOROČENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozlrom na številno slovensko klijentelo. Poštne sliko od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsal Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires No. 357 SLOVENSKI TEDNIK ■ ——BaWHyCTBiíli liMM •VeaatnUH.-JJMi STRAN 3 DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE —Preteklo nedeljo s porišli v Trnovo bal 11-skt mušketirji iz Gorice. S svojim divjaštvom So clnesli precej slab utis. —Gojenci goriškega semenišča so bili sprejeti pri papežu, kjer so izrazili svojo srečo in z»dovolpstvo vsled velikega "zanimanja" Njegove svetosti za ta institut. Gotovo niso pri tem smeli govoriti slovenski gojenci. —V Grahovem so prijeli 27-letnega Fafaela Šturma, ki mora odsedeti 3 mesece radi bega čez mejo. —V Komnu so prije.li 60-letnega Friderika Kukpjijo, v Mirnu 24-letno Marijo Simčič, v Solkanu 25 letnega Alojzija Marušiča ter 36-letnega Franja Miljavca. Vsi morajo odsedeti krajše in daljše zaporne kazni. —Iz idrijskih zaporov je pobegnila 221etna Zora Jerin jugosl. državljanka, ki je prešla aiejo iz neznanega namena. Dosedaj je še niso ujeli. -—V Tolminu »o aretirali 40-letnega Štefana Siliča. Vzrok aretacije je neznan. —Italijani se mnogo trudijo s tem, da bi raziskali kolikor mogoče vse kraške jame. Do sedaj jim imajo odkritih okoli 3.000, ki merijo v dolžino 130 km, a skupna globina vseh bi znašala okoli 94.000 m. S tega si lahko približno predstavljamo kaj je vse pod našim krasom, ki ga raziskujejo že skoro sto let, a je še vedno poln neraziskanih tajnosti. Za Italijo je to zelo važnega vojaškega značaja. —V Trstu se organizira posebna turistična ekspedicijPt, ki ima namfti preiskati vse najvišje vrhove v zavzetih krajih Abesinije. Elcs-pedicija naj bi imela predvsem znanstven značaj. —V Gorici se gradi od začetka vojne sem cer cerkev posvečena Srcu Jezusovemu. Ker Pa vsled denarnih težkoe dela ne morejo izvršiti, so se obrnili za pomoč tudi na Musso-•inija, ki je dal kot svoj osebni dar 25.000 lir. Cerkev bo posvečena padlim v vojni. V zalivalo za velik dar Dučeja je Mkrgotti odredil, da se bo prva maša brala za dučeja. —V Pulju so zaprli na oblastno odredbo za tri dni trgovine Karolini Sirotič, Fr. Rumi in Heleni Maluši, ker se niso držali predpisanih Prodajnih cen. —Smrtno se je ponesrečil 31-letni Jožef Kenda iz Šebrelj. Padel je v Št, Vidu s strehe, ki jo je popravljal pri nekem Antonu Bevku. Restaurant "O S O RI O" Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno ra svadba Vsako nedeljo ples. CENE ZMERNE — Prenočišča po 70 cont. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL ARETIRANCI IZ MAČKOVELJ, GABROVI- CE IN OSPA IZPUŠČENI NA SVOBODO Trst, maja. — Že v januarju tega leta je bilo v Mačkovljah, Gabrovici in Ospu aretiranih di italijanske zastave, ki je bila v Gabrovici razobešena v prostorih, kjer se nahaja šola, a je če z noč izginila. Aretiranci so bili odvedeni v tržaške zapore, kjer so, jih oblasti skušale prisiliti, da bi priznali jdejanje. Enkrat koncem marca ali v začetku aprila, pa je neki domačin grabil v gozdu listje. Pri svoj; m delu je naletel na zastavo in izkazalo se je potem, da je bila last gabroviške šole. Na podlagi te najdbe so potem vse arctirance izpustili raa-ven enega, na katerega je končno padel sum, da je kriv za dejanje, oziroma ga hočejo fašistične oblasti prisiliti v to, da bi dejanje priznal. 498 KONFINIRANCEV IZPUŠČENIH Med njimi ni niti enega političnega Trst, 21. maja 1936. — Na kratko so poročali časopisi, da je bilo izpuščenih v Italiji 498 konfinirancev, ne da bi dalje o tem še količkaj govorili. Vsekakor gre pri tem za eno izmed velikih demagoških fašističnih ge^t. Kd,kor smo izvedeli, so oproščeni in spuščeni domov le konfiniranci z otoka .Lipari. Tu fia v zadnjem času skoro ni bilo političnih kaznjencev, ker so jih vse premestili že pred časom zlasti na otok Ventotene. Na Lipari pa so poslali one, ki so se pregrešili proti strogim deviznim odredbam, radi korupcije, ter zlasti številni slučaji radi odprave plodu. Tako so ostali brez dvoma tudi vsi naši politični konfiniranci še dalje na otokih, a Lipari so pripravili s tem za druge politične "zločince", ki bodo imeli tu zopet dovolj' prostora. KMETIJA SREDI OBMEJNIH UTRDB Idrija, maja 1936. — V bližini obmejne vasi Godovi?., t. j. 10 minut od vasi v smeri proti .črnem vrlin stoji Pišljarjeva kmetija in je o-krog in okrog obdana od italijanskih obmejnih Utrdb. Vse te utrjevalne naprave so strogo Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil ZIMSKE vzorcc. za obleke in površnike. Delo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno Se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) BUENOS AIRES , £ ;::<:. — V začetku letošnjega leta se je vrnil domov Klement Purger, posestnik, doma iz Gabrovice v slovenskem delu Istre. Svojčas je ob priliki nekili obsežnih aretacij zbežal v inozemstvo, a je bil proti koncu leta 1932, ko se je vrnil domov aretiran in postavljen pod posebno fašistično sodišče. Obsojen je bil na pet let, a ker so mu všteli 1 leto amnestije, je z letošnjim letom prestal naloženo mu kazen. Vrnil se je domov, kjer ga, je poleg žene čakala tudi neodrasla hčerka, toda fašistične oblasti mu tudi sedaj ne zaupajo. Dane."' je sicer doma, toda je pod srogim policijskim nadzorstvom, ki ni nič milejše od navadne politične konfinacije. "Slovenski Tednik" Calle Gral Cesar Diaz 1657, U. T. 59-3667 Buenos Aires -oOo- INFORMACIJSKI URAD V vseh zadevah: bodisi, da nameravate katerega svojih vpoklicati iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, obrnite se do nas po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE Ko iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno! NAŠI ZASTOPNIKI Za Cordobo: Franc Kurinčič, Calle Pinzón 441, Pueblo San Martin. Za Rosario: Anton Brisar, Calle Ricar-done 51. 2a Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomočni zastopniki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do ljih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista. Na dalje lahko poravnate naročnino pri Franc Laknarju na Banco Germánico, pri Škrbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio Živec, restavrant Osorio na Paternalu. Previdnost "Zmerom morate vse dobro premisliti, preden kaj rečete. Če hočete povedati kaj važnega, štejte najprej do petdeset, potem pa povejte. Če hočete povedati še kaj važnejšega, štejte do sto", je učil učitelj svoje učence. Učenci so si vzeli to k srcu. Čez nekaj dni j<} stal učitelj med poukom pri peči. Naenkrat je ves presenečen opazil, da vsf učenci premikajo ustnice. Slednjič je zaslišal iz vseh ust: "... devetindevedeset, sto. Gospol učitelj, hlače vam gorijo." Med zaročenci Nevesta: "O Bog, premisli, Emil, pes mi je požrl vso pogačo, ki sem jo zate spekla." Ženin: "O, kar potolaži se. Vanda, če pogine, ti bom pa drugega kupil." Iz Evrope pridejo: Julij: 11—Rem o — Italija 18—Cap. Arcona — Nemčija 18—Formose — Francija 21—C. S. Agustín — Italija Pozor Rojaki Otvorila sva krasno urejen RESTAVRANT IN REKREO s krogljiščem in kegljiščem Calle MONTENEGRO 1586 Ples vsako nedeljo Za obilen obisk se priporočata TURKOVICH in ŠTEMBERGER GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV V Eropo odrinejo: Julij: 17—Osorio — Nemčija 22—Asturiano — Španija 24—España — Italija 25—Formose — Francija Nova Slovenska Gostilna Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika IVAN GAŠPERŠIČ in LUDVIK DEKLEVA CASA "CASTRO" ČEVLJARNICA KNJIGARNA šolske in pisarniške potrebščine Prodaja modnih čevljev po nizki ceni za moške in ženske Paternal Av. Forest 621 Chacarita Dr. 1 MAUN ŽENSKE BOLEZNI _ MATERNICA - JAJČNIK - PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Tucumán 2729, esq. Pueyrredón SPREJEMA OD 3—8 ZVEER — NIZKE CENE — PLAČEVANJE NA ' OBROKE. SLOVENSKA LEKARNA na Dock Sudu Vam nudi najboljša zdravila po niski ceni, kakor tudi brezplačne nasvete. Železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se Franjo Huspaur F, QUIROGA 1441 — Na, Dock Sudu MODNA KROJAČNICA STANIČ AVGUST Obleke po meri. čiščenje, in obračanje površnikov ter oblek. Speci j alna izdelava ženskih oblek in površnikov. JUNTA 5316. — Bs. Aires ZOBOZDRAVNICA Dra. Samoilovič de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15--20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 RESTAVRANT - BAR nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča Štefan Celeč M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA ROJAKI -6 $, na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3-lepo sliko v barvah Odprto tudi oh nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD H Poslužujte se vedno in povsod podjetij in • tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem. S tem koristite samim sebi in listu obenem. slovenki tednik "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Gral. CESAR DIAZ 1657 j Año VIL NÚm. 357 J BUENOS AIRES Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor._ ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD Urejuje: Jan Kacin CULTURALES - » ESLOVENAS