GDK: 61:902 Kratek zgodovinski pregled izvirnega sistema urejanja zasebnih gozdov na območju okraja Kranj Vladimir NONNE• Zakon iz leta 1953 je predpisoval izde- lavo gozdnogospodarskih načrtov za vse gozdove, ne glede na lastništvo, da bi zagotavljali pravilno usmeritev pri vseh po- segih v gozdove. Bistvo in naloga urejanja gozdov je bilo zagotoviti trajnost in enako- mernost donosnosti gozda in hkrati ohra- njati naravnost gozda s poudarkom na njegovi varstveni funkciji. Nekaj ureditvenih načrtov je bilo za državne in veleposestni- ške gozdove izdelanih že pred tem po vzorcih in metodah iz srednje Evrope, med- tem ko so zasebni kmečki gozdovi ostali neurejeni in se je o njihovi strukturi, površini in količinskih kazalcih kaj malo vedelo. Šele z ureditvenimi načrti naj bi se posku- silo na osnovi zbranih dendrometrijskih po- datkov, rastiščnih značilnosti ter varovalne vloge izboljšati gozdovom gospodarsko do- nosnost in določiti varovalne gozdove. Zna- čilno za Slovenijo je, da je kar dve tretjini gozdov v zasebni lasti, z majhno površino gozdov po posameznem lastniku (pov- prečje 2,7 ha) in še posest enega lastnika je razdrobljena na več parcel. Pri tako velikem projektu, kot je bilo prvič urediti vse zasebne slovenske gozdove, je bilo treba rešiti nekaj ključnih problemov: - zagotoviti zadostna denarna sredstva; - imeti in usposobiti zadostno število visokostrokovnega, srednjestrokovnega in priučenega gozdarskega kadra; - organizirati delo tako, da je bilo po osnovnih gozdnogospodarskih enotah opravljeno v enem samem letu (v letni sezoni terenska dela in zimski sezoni obra- čun podatkov in izdelava načrta); - zagotoviti uporabnost načrtov za posa- meznega lastnika gozda in potem izdelati analize teh podatkov za višje nivoje, vse * V. N., dipl. inž. gozd., 64000 Kranj, Mlakar- jeva 2, SLO do končnega cilja: kakšne gozdove ima Slovenija? - izvesti številna pripravljalna dela (obe- ležba vseh parcelnih mej z neposrednim sodelovanjem lastnikov - mejašev, izdelati primerne obrazce za vpisovanje zbranih podatkov na terenu, čimbolje uporabiti zelo skromno razvite računske stroje in z različM nimi barvami številk povečati preglednost podatkov na obrazcih. Iniciativno in pionirsko delo za sestavo teh prvih gozdnogospodarskih načrtov je prevzel dr. Pipan na Republiški upravi za gozdarstvo. Prva strokovna sodelavca sta bila ing. Dimnik na ljubljanskem gozdnogo- spodarskem območju in ing. Nonne na kranjskem območju. Sistem urejanja zasebnih gozdov in delno tudi gozdov "splošnega ljudskega premoženja« je dobil tudi svoje ime: KAR- TOTEČNI SISTEM. Vsaka gozdna parcela je imela opisane značilnosti na posebnem kartonu. Karton je predstavljal skrajšani gozdno- gospodarski načrt za dobo 1 O let, ki je vseboval glavne ureditvene podatke za gozdne parcele enega lastnika na območju ene katastrske občine, v kateri so bili formi- rani oddelki zaradi bolj preglednega opisa gozdov in sestavljanja sumarijev ureditve- nih podatkov za celo gospodarsko enoto. Velikost kartona je bila 29,5 cm x 21 cm. Karton je vseboval: 1. Glava kartona: Ime in bivališče po- sestnika, katastrska občina, parcel na števil- ka, oddelek in površina gozdne parcele. 2. Gozdnoureditveni podatki: A. Opis sestojev: Tabelami del: Izračun lesne zaloge po 5 cm debelinskih stopnjah po predhodni polni premerbi vsega drevja nad 15 cm prsnega premera. Za izračun lesne zaloge je tabela vsebovala 6 stolpcev za zaloge 6 GozdV 51, 1993 99 drevesnih vrst in to 3 za iglavce in 3 za listavce. Za izračun lesnih zalog po debelin- skih razredih in po drevesnih vrstah so bile v prvem gozdnogospodarskem načrtu upo- rabljene Biolleyeve deblovnice »tarif lix« - silve, ki niso bile najbolj primerne za vse vrste sestojev, a drugih bolj primernih debe- lovnic še ni bilo izdelanih. V naslednjih gozdnogospodarskih načrtih so se uporab- ljale prirejene Alganove in vmesne tarife ing. Cokla. Na hrbtni strani je karton pod B vseboval gospodarski načrt, ki je veljal za ureditve no dobo 10 let: 1. Dovoljen posek lesa v m3. 2. Dovoljenje nabiranja stelje ter drugih neškodljivih posegov. 3. Predpisano opravljanje določenih go- jitvenih del. Ker prirastke za nešteto drobnih gozdnih parcel ni bilo mogoče praktično izmeriti, je bila višina etata določena z uporabo odstot- kov izkoriščanja, ki so bili določeni v Navo- dilih za urejanje gozdov, ki jih je izdala Uprava za gozdarstvo LRS z dne 12. 11. 1954. leta pod št. 2288/1-54. Desetletni etati so bili določeni za dobo 1 O let za vsako gozdno parcelo, ločeno za iglavce in listav- ce. Letni odstotki izkoriščanja so bili nasled- nji: Pri zalogi do 80m3/ha je etat 0,5% od zaloge, od 80 do 120 m'Jha je etat 0,8% od zaloge, od 120 do 180m3/ha je etat 1 ,3% od zaloge, od 180 do 250m3/ha je etat 1,8% od zaloge, od 250 in več m3/ha je etat 2,5% od zaloge. Najbolj zanesljiv faktor pri določanju vi- šine etata je količina prirastka, katerega določanje je bilo predvideno po kontrolni metodi: nova zaloga minus stara zaloga plus posek, kar bi se uporabljalo v revizij- skih načrtih. Prav tako je bila na hrbtni strani kartona (pod C) vodena evidenca sečenj za dobo 1 O let v obliki tabele, ki je predstavljala evidenco letnega poseka po debelinskih stopnjah, po številu drevja in m3, ločeno za iglavce in listavce. Poleg evidence sečenj je bila pod E še evidenca gojitvenih del. Na ta način smo dobili nešteto najmanjših gozdnoureditvenih enot, ki pa so bile zaradi svojih omejenih velikosti neprimerne za načrtno gospodarjenje. Zato so bile formi- "'. z..g ;p, .. aico_ Odd~lck: . . Posestnik: Povriln•: -_-_ .. ;:-~_(!9_5._·,_·:· . ha SLP Pare .. ~)· , & &2._f/!J:Z. ... Z~ mt/. k nj. vi. !l. ---···.S. 31 1 OO GozdV 51, 1993 11 (s1,:; 12jsu >IO1,. 19/ lsotiJ15i 1 •••l 1191 rane osnovne gozdnogospodarske enote, za zasebne gozdove in razlaščene gozdne parcele v družbeni lastnini na območju upravnih občin kranjskega okraja in so dobile tudi ime po upravnih občinah. Vsaka osnovna enota je imela na svojem območju določeno število katastrskih občin, v katerih so bili gozdovi zaradi praktičnosti gospodar- jenja razdeljeni na oddelke. Da bi dobili gozdnoureditvene podatke za vsako osnovno enoto, so bili iz povzetkov gozdnih parcel narejeni seštevki za posamezne od- delke, iz njih seštevki po katastrskih obči­ nah in končno skupni seštevek za gozdno- gospodarsko enoto. Za vsako osnovno enoto so bili vsi kartoni parcel in sumarni kartoni za oddelke in katastrske občine spravljeni v za ta namen narejenih kovinskih ali lesenih škatlah. Posebej. je bil narejen zbirni elaborat v obliki in po vsebini, kot je bilo to določeno za elaborate družbenih gozdov. Za tabe- lami del so služili sum arni podatki po oddel- kih iz kartotečnega dela elaborata. Uporab- ljali so se obrazci, ki so bili predpisani za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov za družbene gozdove, in to: opisi sestojev po oddelkih v posameznih katastrskih občinah, posebni sečni načrt ter gojitvena osnova. Končno je bil narejen tekstni del, ki je vseboval splošni zemljepisni in gospodarski opis ter opis sedanjega stanja gozdov, . analizo dosedanjega gospodarjenja z go- zdovi ter predloge za gospodarjenje z go- zdovi v prihodnosti. Narejene so bile tudi gozdnogospodarske karte po katastrskih občinah s formiranimi oddelki. Narejeni so bili tudi indeksni seznami gozdnih lastnikov po katastrskih občinah in po abecednem redu. Indeksi so vsebovali: Ime in naslov last- nika gozda, parcel no številko, površino par- cele, številko oddelka, višino 1 O-letnega etata in evidenco o količini letnega poseka. Za izvajanje gozdnogospodarskih ukrepov ter za evidenco o poseku etatov je skrbelo revirno vodstvo. Uspela je samo prva ureditev zasebnih gozdov po kartotečnem sistemu s popolno izmero vsega stoječega drevja. Zaradi po- manjkanja denarnih sredstev so bile revizije teh načrtov narejene po cenejših metodah, predvsem po bilančni. Po kartotečni metodi se je najprej začelo C. Evldeae& cojitvn.Jit. dal :1. Dovoljen<> jo nablroDjo oltljo ln Jloo:: ...... ·-··--·-····-·····--·--·--··---·-·-·-·--·---·--·-·--·-·-··---·--.. - 1111 ' '· ' ,. '·' f il! iH .. •! " J ; 1 1 ;fi 1 Il- I T l'~'+-+-l-l-+-++-+-l-+-++-+-l-1--l-++-+-1H. Opamht> _ t- Datum k!apa~"+-1--l-l-+-++-T----il-+-+++-l-1-+-+-+-t--lH !~~:~;;::~~~;- .. --.. --·------- ~ .. •• NoU .... Vldd: -·- -··-- T• """ Gozd V 51, 1993 1 01 urejati gozdove na območju okraja Kranj. V letu 1954 so bili urejeni gozdovi bivše občine Besnica. Po tej metodi so bili narejeni prvi gozdno- gospodarski načrti za vse gozdove na ob- močju upravnih občin. Skupaj 16 elabora- tov. Opisani kartotečni sistem je bilo mo- goče realizirati samo za prvo urejanje za- sebnih gozdov, ker so bila zagotovljena denarna sredstva. Glede na prihodnje eko- nomske razmere je bil ta sistem neponov- ljiv. Zbrani gozdnoureditveni podatki so bili v polni meri uporabljeni pri revizijah prvih načrtov. Izdelava gozdnoureditvenih načr­ tov za zasebne gozdove se je začela pri Upravi za gozdarstvo okraja Kranj leta 1954, nato se je v letih 1956-57 nadaljevala na GG Kranj, v letih 1958-B1 na Poslovni zvezi za gozdno gospodarstvo Kranj, v letih 1961-B3 na Občinskem odboru ljudskega odbora Kranj in končno od leta 1963 na GG Kranj. Sestavljalci elaboratov so bili taksacijski oddelki pri teh upravnih ustano- vah in gospodarskih organizacijah. Gozdnogospodarski načrti so bili predla- gani v potrditev Upravi za gozdarstvo LRS, komisiji za odobritev gozdnogospodarskih načrtov. Pri komisijskem terenskem ogledu urejeval ne enote je sledila razgrnitev elabo- rata s poročilom predstavnika Republiške uprave za gozdarstvo z njegovo oceno predloženega elaborata. Po poročilu je sle- dila razprava o vsebini elaborata. Navzoči so bili člani komisije, sestavljalci elaborata ter lastniki gozdov, ki so tudi sodelovali v razpravi. Največ vprašanj je bilo o višini etatov ter možnosti izkoriščanja večletnih etatov skupaj v enem letu. Za gojitven! del in komunikacije je bilo zanimanja zelo malo. Traktor pri nas še ni bil »Odkrit«, vprašanje nege gozdov pa so sprožili šele gozdnogo- spodarski načrti. Oddelek za urejanje go- zdov je bil z gozdarskimi kadri najmočneje zastopan. Za gospodarjenje z gozdovi po potrjenih gozdnogospodarskih načrtih so bila zadolžena revirna vodstva. Izdelava načrtov za zasebne gozdove je angažirala pretežni del strokovnega kadra pri GG Kranj. Za označevanje mej gozdnih parcel (z barvo in šablonami za številke) in njihovo oštevilčenje so bili zadolženi logarji in lastniki gozdnih parcel. Nadzor nad "klu- piranjem<( drevja in izdelavo opisov sesto- 102 GozdV 51, 1993 jev po posameznih parcelah, zapisanih na kartonih, so opravili gozdarski tehniki. Opisi sestojev po oddelkih in izdelava gozdnogo- spodarskega načrta je bila naloga gozdar- skih inženirjev. Obračunavanje zbranih terenskih podat- kov po kartonih in izdelava seštevkov po oddelkih, po katastrskih občinah in končno za celo enoto, je bila naloga gozdarskih tehnikov, in to s primitivnimi računskimi ročnimi strojčki. Za vso organizacijo teren- skih in kabinetnih del je bil zadolžen vodilni taksator. · Vpeljava kartotečnega sistema urejanja gozdov je naredila konec povsem stihij- skemu gospodarjenju v zasebnih sloven- skih gozdovih. Parcelni karton je bil za lastnika odličen posnetek njegovega gozda in napotilo za vse načrtovane posege za deset let naprej. Tudi generaln~ smernice, ki so jih predpisovali osnovni gozdnogospo- darski načrti, so izhajale iz bogatih podat- kov osnovnih kartonov. Izdelava tega dvopolnega komplemen- tarnega načrtovanja je zahtevala ogromno dela, številčno delovno silo in zelo veliko denarnih sredstev. Ponovitev kartotečnega sistema v spre- menjenih ekonomskih pogojih ni bila mož- na. Bil pa je zadostna in dobra osnova za izdelavo revizijskih načrtov, ki so bili cenej- ši, so pa v drugem in celo tretjem desetletju črpali podatke lesnih zalog, evidence se- čenj in drugih posegov iz parcel nih kartonov ali njihovih zbirnikov. Opustitev kartotečnega sistema urejanja pa je imelo za posledico, da načrtno gospo- darjenje ni bilo zadosti povezano s posa- meznim lastnikom gozda. To pomanjkljivost se je poskušalo v pre- teklih desetletjih premagati s podrobnejšimi smernicami za specifične kategorije - go- spodarske razrede ali s poudarkom na oddelčnem gospodarjenju in izdelavi od- delčnih detajlnih gospodarskih načrtov. Vendar nikoli ni v vseh ozirih zadovoljivo rešilo vprašanja: načrtovanje za posame- znega lastnika. Z istimi problemi se ukvarja tudi novi gozdarski zakon, ki naj bi zagledal luč sveta štirideset let pozneje, kot zakon v letu 1953. Želimo mu dovolj uspeha in dovolj sredstev za izvajanje.