112
Serbske narodne pesmi.
Mati svetega Petra.
Vuk L 208, 133.
Sveti Peter gre v nebesa,                 In si trikrat izdihnila:
Za njim teče mila majka,                  „„Joj, povesmo, drago moje!
Beseduje stara majka:                       Kje vlačilo se ti bodes,
„Stoj, počakaj mene, Peter,             Po dolinah in po berdih.
Da v nebesa s tabo idem".               Po sterganih mavhah slepcov!"^
Beseduje sveti Peter:                        Se besedi sveti Peter:
„ Verni mi se, moja majka;              „ Verni se mi, moja majka,
Kakor dolgo si živela,                      Predi niti iz prediva,
Zaslužila raja nisi:                            Veži niti iz prediva,
Nasitila lačnih nisi,                           In v nebesa po njih plezaj".
Napojila žejnih nisi,                          Prede niti iz prediva,
Oblačila nazih nisi,                            Veže niti iz prediva.
Obuvala bosih nisi.                            In po nitih pleza kvisko,
Podeljvala slepim nisi,                      Da dosegla bi nebesa; —
Namenila nič za dušo,                       Pretergajo pa se niti,
Enkrat eno le povesmo                     Pade majka v sredo pekla.
Razdelila si na troje                                                                        ^"