Prof. dr. Božidar Kert — sedemdesetletnik
Dr. Božidarja Kerta poznajo kot vzravnanega intelektualca vse generacije geografov v severovzhodni Sloveniji, starejši kolegi pa po vsej domovini, saj je več kot trideset let predaval in opravljal mentorsko delo na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Pri svojem delu ni nikoli iskal opore v aktualni politični pripadnosti. Vedno seje dokazoval z delom, s strokovno usposobljenostjo in ustvarjalnostjo.
Rodil seje 14. avgusta 1928 v slovenski družini v Trstu. Njena pripadnost slovenstvu je prispevala, da seje morala družina kmalu po njegovem rojstvu preseliti v Maribor in daje leta 1941 je bila izgnana v Bosno in kasneje v Vojvodino. Takoj po drugi svetovni vojni se je skupaj s starši vrnil v Brezje pri Mariboru, kjer živi z družino še danes.
Nadpovprečna nadarjenost in volja ter delavnost so pomagale, daje v izgnanstvu, kljub težkim razmeram, v Sremskih Karlovcih končal nižjo gimnazijo. Po vrnitvi v Slovenijo je nadaljeval šolanje na Prvi gimnaziji v Mariboru, kjer je leta 1949 tudi maturiral. Univerzitetni študij je nadaljeval na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za geografijo. Tedaj so se v istem letniku znašli trije nadarjeni, delavni in zelo ambiciozni Mariborčani (B. Belec, V. Josek in B. Kert), ki so po uspehu vidno izstopali iz povprečja. Oprijel se jih je vzdevek “korejci” in po njem jih poznajo vsi današnji slovenski geografi. Vsi so diplomirali istega leta (1955) z najvišjo oceno in vsak je dobil tudi Prešernovo nagrado za študente. Dva izmed trojice (B. Belec in B. Kert) sta se po ustanovitvi Pedagoške akademije v Mariboru zaposlila takrat še na višješolski ustanovi in pomagala orati in ledino in postavljati temelje mariborski univerzitetni geografiji. Priznati moramo, zelo uspešno. Prof. B. Kert je bil med tem večkrat predstojnik katedre za geografijo, v enem mandatnem obdobju pa tudi pomočnik direktorja Oddelka za predmetno stopnjo na isti ustanovi.
Po končanem študiju v Ljubljani seje prof. B. Kert na predlog akademika Antona Melika najprej honorarno zaposlil na Inštitutu za geografijo SAZU, kjer je preučeval geomorfološki razvoj Zahodnih Slovenskih goric, kasneje pa se je vključil, že kot profesor geografije na srednji ekonomski šoli v Murski Soboti, v skupino, ki je raziskovala kvartarne usedline in njihovo izrabo na Slovenskem. Njegovo znanstvenoraziskovalno delo je segalo tako na področje fizične kot družbene geografije. Leta 1968 je bil izvoljen za asistenta na katedri za geografijo Pedagoške akademije v Mariboru. S tem so se mu odprle nove možnosti za načrtno in poglobljeno razisko-
valno delo. Leta 1973 je bil promoviran za doktorja geografskih znanosti na ljubljanski univerzi, in sicer na podlagi doktorske disertacije “Družbena geografija osrednjih zahodnih Slovenskih goric (območje občine Lenart)”. Tako je postalo njegovo poznavanje zahodnih Slovenskih goric celostno in poglobljeno. Z ljubeznijo in znanstveno doslednostjo jih je predstavljal svojim študentom in geografom, ki so prihajali v Slovenijo iz drugih delov Evrope. S tematiko in raznotero strokovno problematiko pretežno iz te njemu najbolj pribljubljene pokrajine je nastopal na številnih geografskih srečanjih, zborovanjih in kongresih doma in v tujini.
Na Pedagoški akademiji je bil najprej asistent, nato profesor višje šole, leta 1974 je bil izvoljen za docenta in sedem let kasneje za izrednega profesorja. Na mariborski pedagoški fakulteti je bil redno zaposlen do upokojitve leta 1995. S predavanji in mentorskim delom pri seminarskih in diplomskih nalogah pa je kot nosilec predmetov pomagal še po upokojitvi.
Letos končuje prof. Božidar Kert tridesetletno pedagoško-izobraževalno in raziskovalno delo na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Vse delo je opravljal z bogatim znanjem, ljubeznijo in veliko prizadevnostjo. V nesporen dokaz za vse to mu je domača visokošolska ustanova že pred leti podelila priznanje “zlato plaketo”.
Prof. Božidar Kert je spoštovan in izredno priljubljen med generacijami, ki jih je poučeval, in med kolegi, s katerimi je sodeloval. Njegovo ime je napisano na več slovenskih srednješolskih geografskih učbenikih. Vsa ta desetletja je tudi sodeloval pri permanentnem izobraževanju učiteljev geografije na območju severovzhodne Slovenije, kateri so večinoma tudi njegovi učenci in diplomanti. Več mandatnih dob je bil dejaven v uredniškem odboru Geografskega obzornika.
Težišče znanstvenoraziskovalnega dela prof. B. Kerta je v preučevanju družbeno-geografskih procesov severovzhodne Slovenije, še predvsem mariborske regije. Brez dvoma je med geografi najboljši poznavalec osrednjih Slovenskih goric, zato so ga takoj na začetku vključili v raziskovalno skupino, kije pripravljala gradivo in organizirala delo za regionalnogeografsko monografijo “Slovenija, pokrajine in ljudje”, ki je letos izšla pri založbi Mladinska knjiga. Pri snovanju navedene monografije je bil nekaj časa tudi koordinator med raziskovalci Pedagoške fakultete v Mariboru in vodstvom projekta pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU.
V zadnjem obdobju je pri znanstvenoraziskovalnem delu več časa namenjal agrarni geografiji. Pesniška in Ščavniška dolina sta mu bili poligon, na katerem je skupaj s kolegi s Pedagoške fakultete več let sledil inovacijskim procesom pri regulaciji in komasaciji obeh dolin. Kot večkratni nosilec raziskav je imel dober pregled čez celoto in s tem je ob pozitivnih straneh opozarjal tudi na dvomljive in škodljive posege v geografsko okolje. Posebej seje poglabljal v problematiko kmetijske proizvodnje in rabe tal. Na tem področju so nastale najbolj korenite spremembe, saj so pretežno vlažne in pogosto poplavljene travnike z regulacijami spremenili v orne površine, z združevanjem pa so močno povečali parcele in spremenili njihovo lastništvo.
Prav tako ne smemo prezreti Kertovega sodelovanja pri nastajanju enciklopedij in leksikonov Slovenije. K delu gaje privabil že dr. R. Savnik, in sicer pri snovanju in
nastajanju 4. knjige “Krajevnega leksikona Slovenije — Podravje in Pomurje” (Ljubljana 1980). Dejavno seje vključil tudi v “Gibanje znanost mladini“ na mariborskem območju.
Prof. dr. B. Kert ima bogato in pestro bibliografijo, ki presega sto enot. Objavljal je v domačih strokovnih in znanstvenih revijah in zbornikih. Njegova dela pa so objavljena tudi v nekdanjem jugoslovanskem strokovnem tisku ter v tujini. Njegovi teksti so strokovno zreli, metodološko pregledni in jezikovno izbrušeni.
Takoj po končanem študiju seje prof. B. Kert vključil v Geografsko društvo Slovenije; v matični stanovski organizaciji je dejaven še danes. Bilje predsednik Društva geografov Maribor in večkrat član njegovih izvršnih teles. Pogosto je zastopal mariborske geografe v republiških organih, in sicer na društvenem kot strokovnem področju. Za vidne zasluge pri stanovskem društvenem delu je dobil priznanje Pohvala (1972) in lansko leto tudi zlato plaketo ZGDS.
Našemu cenjenemu in spoštovanemu slavljencu želimo še vrsto zdravih in zadovoljnih let. In da bi še dolgo prihajal med nas s svojo vedrino in strokovno širino ter pomagal pri vsebinskem snovanju geografije jutrišnjega dne.
Ludvik Olas