Ukaz ministra za uk in bogočastje z 8. jiinijii 1883. 1. št, HMils., da se izpelje postava z 2. uiaja 1883. 1., drž. zak. št. 53., s katerim se prenarejajo urkatere določbe pustare dne 14. inaja 1869.1., drž, zak. št. 63. Pridržcvaje si daljših še potrebnih urcdeb zaukažcm k izvišitvi postave z 2. maja 1883.1., drž. zak. štev. 53 , naslednje: I. (K §. 3. te postave.) Deželne šolske oblasti naj pregledajo učne črteže za razne vrste Fplošnih Ijudskih šol natančno, glede na načela, določena v ministrskem ukazu dnc 18. maja 1874. 1., št. 6549 (za Galicijo ministrski razglas z 22. septembra 1875. 1., št. 8337); posebno je gledati na to-le: 1) Prva tri šolska leta gre posebno vaditi učence v govorjenji, branji, pravopisji in ustmenem številjenji. 2) Za pouk v geometrijskem oblikoslovji ne gre določiti posebnih poučnih ur, marveč seznaniti gre učence z geouietrijskimi črtami, ploskvi in telesi pri poučevanji v risanji na srednji učui stopnji; merjenje in izšteviljenje ploskev in teles naj se poučuje na višjih učnih stopujah v zvezi s številjenjem. 3) Pri izberi učne tvarine iz rečnega pouka (realij) naj se gleda na vseh učaih stopnjah pred vsem na to, koliko da učenci navadno morejo razumeti in kakšne so razmere v njihovern življenji. 4) Po šolah, kjer se kaže potreba za to z ozirom na način preživenja pri prebivalstvu, more se v učni črtež vzprejeti polcg prostega risanja tudi risanje se šestilom. 5) Poučevanje v petji naj goji razen domorodne in narodne pesni tudi cerkveno petjc. 6) Deklice se poučujejo v telovadbi, ako se njih stariši za to oglase ob začetku lcta. Kar le nioč, naj povsod, vzlasti pa po viših razredih, v telovaji poučujejo učiteljice. 7) Pri razvrstenji učne tvarine ua posaiuezne oddelke, skupine ali razrede je posebno gledati na to, da dosežejo vsi zdravi otroci učni smoter in so zmožai prestopiti na višo poučno stopnjo. Tr /Tr c _ ... 1 ' J II. (K §. 7. v postavi.) Šolske oblasti imajo preudarjati preraembo obstoječih šolskih uravnav, kar se tiče celodnevnega ali poludncvnoga pouka, le takrat, ako za to prosijo v dobro podprti prošnji všolane občine ali okiajni šolski sv.ti. Pri razsoji o taki prošnji gre se ozirati na obstoječe šolske vravcave v deželi in v okraji, na potrebščine pri pouku, na razsežnost, na razmere zemljišč in občil v šolskem okolišči in na gospodarsko stran prebivalstva. Na podlagi takih razmotrovanj more deželna šolska oblast — zaslišavši krajni in okrajni šolski svet — dovoliti poludncvni pouk za gotovo dobo, ali stalno; posebno pa takrat, ako bi bili zdatno obtežcni davkoplačevalci, ker bi bilo zarad pomnoženja šolske mladeži razširiti ali poranožiti šolskc prostore, tak poldnevni pouk se uiore privoliti na jednorazrednih ali tudi v spodnjih razredih večrazrednih šol na selih. III. (K §. 8. v postavi.) Deželna šolska oblast, katera odbira učne knjige in berila, ima gledati na to, in potrebno ukazati, da se zanaprej ne bodo brez potrebe menjevale šolske knjige in da sc odpravi vsaka neopravičena razlika pri knjigah v jednolikih šolah posameznih šolskib okraJev- IV. (K §§. 17., 18. in 19. te postave.) Kar se tiče uravnave nieščanskih šol, se ukazuje: 1) Iz vsake uže obstoječe osemrazredne meščanske šole se morate napraviti s 14* začetkom 1. 1883/4. dve samostalni učilnici: splošna ljudska šola in trirazredna meščanska šola, ki ostane, kakor dosihmal, obvezana Ijudska šola za všolane dečke ali deklice. Ob jeduem se preosnuje odločcna splošna Ijudska šola, ozirouia utesniti se inia po polrubi na tisto število razredov, da je somcrna se številoni učenccv. Z vzdrževatelji šole se je porazumeti o tem, ali imate ostati splošna ljudska šola in ineščanska šola kot ^splošna Ijudska in meščanska šola" pod jednirn vodstvom meščanskega šolskega ravnatelja skupaj, ali se iuia za splošno Ijudsko šolo postaviti nadučitelj. Skupno vodstvo obeh šol se pa priporoča le tam, kjer ste v jednem prostorji. V večjih krajih, kjer je po več šol, priporoča se, da se splošnc Ijudske šole od meščanskih tudi po prostoru ločijo. 2) V prvi razred meščanskih šol se vzprejtno otroci, ki se s šolskimi naznanili ali s spričali skažejo, da so z zadostujočim uspehom obiskovali peto leto kake splošne ljudske šole; dalje otroci, ki so dovršili naj nianj deseto leto in se skažejo s vzprejemno skušnjo, da so zadosti poučeni. Za vzprejem v kak viši razred je potreba primernc starosti ali dokaz zadostujoče predizobražbe po vzprejemni preizkušiiji. 3) Učni črtež gre tako urediti, da meščanska šola popolnoma izvrši zadevo Ijudski šoli postavljeno iu ob jednem učenca izobrazi toliko, da more prestopiti v učiteljsko izobraževališče in v take strokovne šole, pri katerih je pogoj za vzprejemanje pripravIjanje v meščanski šoli takisto tudi, da ga sposobi za praktično življenje po posebnih potrebah šolskega kraja in okraja. Za vsako meščansko šolo posebej bode treba učnega črteža, in nič ne dela napotja, da se v krajih, kjer je več meščanskih _ol, oirajo v učnih črtežih pri posameznih šolah na različne potrebe. Okrajne šolske oblasti naj za posvetovanje učnega črteža za vsako posamezno šolo skličejo posebne konference. K tem konferencam, katere iraa voditi okrajni šolski nadzornik, se povabijo razen učiteljev na meščanski šoli ravnatelji učilnic, katere se nahajajo v okraji, za katere ima pripravljati meščanska šola, isto tako strokovnjaki, ki zastopajo obrtne in gospodarske koristi v šolskem kraji in okraji. V krajih, kjer je več meščanskih šol, gre v ta namen po zaslišanji posameznih učiteljskih oseb obdrževati konference, pri katerih so navzoči ravnatelji meščanskih šol, potem dotičnih strokovnih šol in učiteljišč, isto tako tudi zastopniki obrtnikov. Podloga teh posvetovanj imajo biti učni črteži prejpisani z ministrskira ukazom dne 18. maja 1874, št. 6549 (za Gališko ministrski razglas dne 22. septembra 1875, št. 8373) za samostalne trirazredne, oziroma za 6., 7. in 8. razred, osemrazrednih meščanskih šol za dečke in deklice, pri tem gre gledati na to: a) Ozirati se gre na razne potrebe meščanskih šol za dečke in deklice. b) Držati se gre kakor dosihmal sredotočne (koncentrične) metode pri razdelitvi učnc tvarine pri tistih naukih, ki se poučujejo po več razredih. c) Naj več sme ur biti na teden v vsakem razredu po 30. d) Določila imenovanega vzornega črteža, v katerih se poučuje v naukih, nezavisnih od posebnih potreb šolskega kraja in okraja, ti so: veroznanstvo, učni jezik, zeuiljepis, zgodovina, petje in telovadba, imajo ostati tudi zanaprej s tem pristavkom, da se število ur za veroznanstvo odločenih na teden poviša za dve in se ima pri petji glcdati tudi na privajo mnogoglasnih pesen. e) Število drugih učnih ur, isto tako tudi učna tvarina v drugih naukih, namreč pri prirodopisu, prirodoslovji, računstvu, geometriji in geometrijskeni risanji, risanji na prosto roko, lepopisji in v poučevanji ženskih ročnih del za deklice, bode zavisolo od posubnih praktičnih potreb, tako da n. p. v krajih in okrajih, kjer obrtnijske razmere zahtevajo, da se bolj gleda na risanje ali da se nauk v kemiji razširi; ozirati se je na to v učnem čitežu, v diugih krajih pa, kjer preoblada kmetijstvo, je gledati na te razmere pri nauku v prirodopisu in prirodoslovji, in podpirati gre ta nauk s posebnimi učili, kakor so: šolski vrt, drevesnica i. t. d. f) V učnem črtežu gre tudi določiti število pismenih nalog, ki se dajejo na teden ali na mesec; vender gre to omejiti le na jezike in na številjenje. g) Določila, dana pod I. v tem ukazu: 5., 6. in 7. imajo veljati tudi za meščanske šole. h) Ako je dovolj učnih inoči, more se na meščanskih šolah za dečke osnovati po- učevanjp, da se doseže nekaka ročna spretnost (delavska šola), vender to ni obligatno. Učni črtež za vsako posamezno meščansko šolo ima predložiti deželska oblast naučnemu ministvstvu v odobrenje, ima pa pridejati svoje mnenje. Dokler načrt ni odobren, ima pa obdržati vsaka raeščanska šola svoj dozdanji učni črtež. 4. Ako je v šolskem okraji več meščanskih šol, tako gre obdrževati vsako leto razen okrajne konference, zapovedane po ministrskem ukazu dne 8. maja 1872, št. 3306 še posebno zbirališče učiteljev mcščanskih šol, kjer pridejo v posvet posebne zadeve teh uf.ilnic. Za te konference meščanskib učiteljev veljajo določila imenovanega ukaza o okrajnih konferencah, kolikor simkaj spadajo. 5. Šolske oblasti imajo gledati na to, kjer potreba za Ijudsko poučevanje sega nad učni smoter petero-, šesterorazrednib splošnih ljudskih šol, da se tam po obstoječih postavah osnujejo meščanske šole. Kolikor izpeljava teh ukazov zahteva sodelovanja deželnega zastopa ali izpremembe deželnih šolskih postav, imajo se deželske šolske oblasti posvetovati z deželnim odborom in po potrebi staviti potrebnih nasvetov ministrstvu za uk in bogočastje. (Dalje prihodnjič.)