Leto XXI. Narofinlna za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za'/«leta BO din, za */» leta 45 din, meseCno 15 din. Tedenska TRGOVSKI LIST Številka 114. Uredništvo: Ljubljana,, Gregorčičeva ulica 23. Tel, 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-aii. Rokopisov ne vračamo. Plača ln toži se v Ljub j ant Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani lit^uSss.. JfSSfSeSic? vsak ponedeljek, sredo ln petek Za rentabilnost iavnih del Pri nas doslej ni bilo dosti javil ili del in zato je naravno, da so se javna dela tem bolj glasno zahtevala in da se jim je tudi pripisovala večja gospodarska vrednost kakor pa so jo nekatera javna dela sploh imela. Tako n. pr. ni zidanje reprezentativne palače nobeno gospodarstvu koristno dejanje, ker se je za palačo potrebni denar zazidal v stavbo, ki dostikrat ni dala niti toliko donosa, kolikor je veljalo njeno vzdrževanje. Zidanje takšne palače torej ni povečalo narodne dohodke, temveč samo povečalo narodne izdatke. Narodnogospodarsko pomeni torej takšna palača izgubo. In takšnih palač se je zlasti v Beogradu sezidalo vse polno. Prav tako ni z narodno-gospodar-skega stališča priporočljiva zidava moderne ceste, ki ima le minimalen promet. Gospodarsko pravilno bi bilo le, da se najprej delajo in modernizirajo samo ceste z velikim prometom, ker te ceste ljudstvu res nekaj prihranijo. Inve sticije v takšne ceste se v resnici rentirajo, dočim so investicije v neprometne ceste le zazidan denar. Tudi takšnih cest se je pri nas mnogo napravilo in znan je primer italijanskega avtomobilista, ki je imel defekt na neki taki novi in lepi cesti v južni Srbiji, da je moral tri dni čakati na cesti, temveč tudi dokaz, da ima tuji državljan pravico bivanja v naši državi najmanj še za prihod nje leto. Izjeme so dovoljene le proti pre Ihodnemu dovoljenju Narodne banke. Ti predpisi pa ne veljajo za poslovanje v zvezi s turističnim in potniškim prometom- Prav tako se ti predpisi ne nanašajo na delni ške družbe, ki so ustanovljene v naši državi po veljavnih predpisih Ti predpisi pa veljajo za družbe če ije eden družben-kov tujec. Zlato kritje Poljske banke pod določeno višino Zaradi velikega navala vlagate Ijev na denarne zavode na Polj skem ter zaradi zelo naraslih po treb države se je povečal obtok bankovcev na Poljskem v zadnjem tednu septembra za 399 milijonov zlotov na 1547 milijonov zlotov Poljska banka je objavila ta izkaz z veliko zakasnitvijo, toda konč no ga je morala le objaviti in pri znati, da je padlo zlato kritje za radi povečanega obtoka bankov cev od 33-7 % na 26-84 %, to je pod minimalno mejo kritja, ki je določena po zakonu. Ta minimalna meja znaša 30%. Upravni odbor Poljske banke je bil zaradi tega sklican k posebni seji, da razprav lja o situaciji, ki je nastala zbog tako silnega padca kritja. ♦ Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 7'2 milijona dinarjev, za skoraj dva milijona din več ko prejšnji teden. Nemška ma.rka je na ljubljanski borzi proti koncu tedna popustila na 13'86 do 13 88. Obtok bankovcev se je v Švici zmanjšal v zadnjem tednu od 1933 na 1803 milijonov zl. frankov. Zla ta podloga je ostala nespremenjena in znaša 2851 milijonov zlatih frankov. Devize banke so se pove čale od 306 na 311 milijonov fran kov. Obtok bankovcev pada skoraj . vseh državah. Tako je padel v času °d 5. do 12. oktobra obtok bankov cev Angleške banke za 9,2 na 496' Glavni namen borznega razsodišča je, da se spori, o katerih so pri njem vložene tožbe, v najkrajšem času rešujejo. To dokazuje že dejstvo, da so prizivi zoper sodbe borznega razsodišča po zakonu izključeni. Da se laže in hitreje doseže ta namen, so v borznih uzancah, ki so si jih, kakor je bilo navedeno v štev. 101. tega lista, trgovci sami sestavili, natančna določila, kako je postopati pogodbi zvesti stranki, da pride do svoje pravice proti sopogodniku, ki je v zamudi ali je izjavil, preden poteče rok za izpolnitev, da noče pogodbe izpolniti, torej enostransko stornira pogodbo. V tem pogledu je v določbah 77. in 83. občih uzanc ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z blagom navedeno, da mora pogodbi zvesta stranka priglasiti protest v roku dveh delovnih dni po nastopu zamude, oz. v dveh delovnih dneh zatem, ko je zvedela, da se malomarna stranka brani izpolniti pogodbo. Sočasno s protestom mora pogodbi zvesta stranka malomarno stranko obvestiti o svoji izbiri, ki je v navedenih paragrafih določena. Zadnja točka obeh paragrafov določa, da sme pogodbi zvesta stranka po svoji izbiri zahtevati |X>vrnitev običajnega poštenega trgovskega dobička, na katerega je mogla računati ob sklepu posla. O upravičenosti in višini tega zahtevka odloča razsodišče po prosti presoji. Neka borza, ki nima določb § 77., točka f), in § 83. d) z besedilom občih uzanc ljubljanske borze za blago in vrednote v svojih občih uzancah, je predlagala, da bi se navedeni določbi črtali iz uzanc. Ta svoj predlog je utemeljevala s tem, da teh določb ni treba, ker ima pogodbi zvesta stranka že v ostalih določbah navedenih dveh paragrafov zadostno izbire in ker si ji ne zdi opor tuno, da bi razsodišče po prosti presoji odločalo o upravičenosti in višini zahtevkov § 77., točka f), in § 83., točka d), občili uzanc. Vendar navedenemu predlogu in naziranju nikakor ni pritrditi. Obe navedeni določbi sta se v stilizaciji, kakor jo vsebujejo obče uzance ljubljanske borze za blago in vrednote in tudi nekaterih drugih blagovnih borz v državi, v praksi izkazali za jako koristni in potrebni. Res je, da ima pogodbi zvesta stranka v primeru zamude ali odstopa od sklenjene pogodbe več vrst izbire, da nadoknadi svojo škodo proti nezvestemu sopogodniku. Ali v večletni praksi borznega razsodišča v Ljubljani so bili primeri, ko niso zadostovale pravice, navedene v § 77., točke a) do e), ali v § 83., točke a) do d), občih uzanc, da bi se pogodbi zvesti stranki priznala potrebna odškodnina. Že besedilo točke f) § 77. in točke e) §83. citiranih občih uzanc posvedočuje pri logični interpretaciji, da so tu mišljeni primeri, o katerih ne govorijo druge določbe. Mogoč je ta primer: Veletrgovina Y je letno v stalni trgovinski zvezi z več, posebno še inozemskimi tvrdkami, s katerimi je vsako leto dogovorila sklepe za dobavo večje množine blaga. V upanju, da pride tudi tekoče leto z navedenimi tvrdkami do enake pogodbe, kupi veletrgovina Y od trgovca O večjo množino blaga. O pa ne dobavi pravočasno blaga in Y, ki se je zanesla na pogodbeno dobavo, ni skrbela za drugo kritje in tudi na trgu tako blago ne najde — in zato ne more kljub ugodnim ofertam skleniti kupčije. Da bi veletrgovina Y zahtevala po § 77., točka a), izpolnitev pogodbe ali odstop od pogodbe v smislu točke b), nima nobenega pomena; za dosego po točki d) (zahtevati povrnitev razlike med pogojeno in povprečno tržno oz. borzno ceno, obstoječo v kraju in ob času izpolnitve) manjkajo pogoji ali ji ne konvenira z ozirom na razmerje med pogojeno tržno ali borzno ceno to pravico uveljavljati; konkretne škode po točkah c) in e) ne more dokazati. In vendar trpi Y škodo, zakaj cene rastejo pozneje ravno v času, ko ona običajne sklepe dogovarja. Določba točke f) § 77. in točke d) jo v takem primeru upravičuje zahtevati povrnitev običajnega, poštenega tr govskega dobička, na katerega je mogla računati ob sklepanju posla. Dostavek točk f) in d), da o upravičenosti in višini tega zahtevka odloča razsodišče po prosti presoji, ne more govoriti za odpravo teh določb. Zakaj, če je v nasprotnem primeru prodajalec blago lahko draže prodal, to ne more tangirati pravic trgovca, ki v resnici trpi škodo. Če je tudi navedeno, da odloča o višini zahtevka in njega opravičenosti razsodišče borze po prosti presoji, se s tem ne more zgoditi nobeni stranki krivica. Ta določba § 77., točka f), in § 83., točka e), ne more biti v nobenem primeru zlorabljena za izvir špekulacije. Borzno razsodišče, ki že pri presoji drugih primerov §§ 77. in 83. občih uzanc postopa po svoji najboljši vesti in trgovski izkušnji in tudi v teh primerih nikakor ne odloča slepo samo po ponudenih dokazih, presoja primer po § 77., točka f), in § 83., točka e), še mnogo bolj seriozno in izvede za svojo odločitev vse potrebne poizvedbe in dokaze, tudi če jih nobena stranka ne predlaga, posebno takrat, kadar v razpravljajočem senatu slučajno niso navzočni trgovski strokovnjaki iz sporne stroke. S tem pa je dana vsekakor garancija, ki odbija špekulaciji vsako ost. Zaradi teh razmotrivanj je uprava ljubljanske borze za blago in vrednote mnenja, da določbi § 77., točka f), in § 83., točka e), občih uzanc ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z blagom nikakor ne smeta biti ukinjeni, ker bi se s tem v marsikaterem primeru pravdorek borznega razsodišča otežkočil. Opozorilo izvoznikom lesa v Nemtiio milijona funtov obtok Holandske banke se je znižal od 3. do 10. oktobra za 71'7 na 1069'4 milijona goldinarjev, Francoska banka pa izkazuje v svojem poročilu 7. oktobra znižanje bankovcev za 6'1 na 118'2 milijarde frankov. Angleška vlada je naročila An gleški banki, da da takoj češkoslovaški 10 milijonov funtov predujma na posojilo češkoslovaški. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo za vse izvoznike lesa v Nemčijo naslednje opozorilo: Na podlagi določil, ki jih vsebuje protokol nemško-jugoslovan-skega gozdno-lesnega odbora z dne 27. avgusta, so objavile nemške oblasti 21. septembra naredbo, po kateri so nemški uvozniki lesa iz Jugoslavije dolžni: 1. da takoj po sklenitvi kupoprodajne pogodbe z jugoslovanskimi prodajalci zaprosijo za podelitev potrebnega nemškega deviznega dovoljenja, 2. da takoj po vložitvi te prošnje obvestijo jugoslovanskega prodajalca, da je prošnja vložena in’ 3. da o prejeti rešitvi brezpogojno takoj obveste jugoslovanskega izvoznika. V zvezi s to naredbo nemške vlade ter na podlagi sklepov, ki sta jih sprejela nemško-jugoslo-vanski gozdno-lesni odbor v Cri-kvenici v septembru t. 1. ter Strokovni odbor za gozdne proizvode v Beogradu na svoji seji z dne 7. oktobra t. 1. se obveščajo vsi lesni izvozniki, da morajo brezpogojno prijaviti Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine vse one sklepe o lesnih kupčijah z Nemčijo, za katere v roku štirih tednov po sklenitvi kupčije niso prejeli od nemškega kupca obvestilo o rešitvi vložene prošnje za dodelitev deviznega dovoljenja. Ta prijava mora vsebovati natančno ime in naslov jugoslovanskega prodajalca in nemškega kupca, datum, ko je bila kupčija sklenjena, vrsto in količino lesa, dogovorjeno ceno ter pogoje dobave in plačila. Prijava vseh teh podatkov se more nadomestiti tudi s prepisom originalne pogodbe. Posebej pa je treba navesti, če je nemška firma zadostila obveznostim po točki 1. in 2. in kdaj je v Nemčiji vložila prošnjo za devizno dovoljenje. Ta naredba se nanaša na vse vrste okroglega, tesanega in rezanega lesa, ko tudi na furnirje in vezane plošče ter velja za vse pogodbe, ki so bile sklenjene po 1. oktobru 1938. Vsi oni izvozniki, ki ne bi postopali po tem navodilu, izgube pravico na zaščito svojih interesov pri izvozu v Nemčijo po naših pristojnih ustanovah ter so v nevarnosti, da bodo imeli škodo pri svojih kupčijah z nemškimi uvoznimi firmami. Vse prijave, o katerih je bilo govora, se morajo poslati priporočeno na naslov Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, odsek za lesne proizvode, Beograd, Rat-I nički dom. de frankov okoli 45 milijard dobička. Toda ta dobiček je bil prav za prav porabljen že vnaprej. Ves' dobiček bi komaj zadostoval, da bi se z njim plačali predjemi pri Francoski banki, kar bi se po sedaj veljavnih predpisih o porabi revalorizacijskega dobička tudi moralo storiti. Revalorizacija bi torej samo konte očistila, ne dala bi pa novega denarja, ki ga državna blagajna tako nujno potrebuje. Na vsak način pa se morajo mobilizirati nova finančna sredstva, ker so obveze na pokaz Francoske banke narasle že na 130 milijard frankov, da znaša zlato kritje samo še 43 odstotkov. Če bi se pa predjemi državni blagajni še povečali, kar se je medtem tudi zgodilo, bi zlato kritje padlo na 85 do 40%. Zelo dvomljivo bi v tem primeru postalo, če bi Francoska banka še mogla ohraniti zakonito kritje, ki je določeno na 35%. Nikakor pa ne bi bilo priporočljivo napraviti nov zakon, ki bi dovoljeval nižje kritje, ker bi moglo na ta način nastati nevarno vznemirjenje na denarnem trgu. Kako bi torej mogla najti vlada izhod iz tega težavnega finančnega položaja? Poročila govore, da hoče vlada povečati proizvodnjo ter v ta namen podaljšati delovno dobo. Malo verjetno je, da se ji bo ta namera posrečila. V prvem hipu vojne nevarnosti so bili sicer delavci pripravljeni dopustiti podaljšanje delovne dobe, težko pa bi bili pripravljeni storiti to sedaj. Poleg tega bi se finančni efekt večje proizvodnje pokazal šele čez mesece, denar pa je vladi potreben takoj. Sprememba socialne zakonodaje pomeni danes tako trd oreh, ki ga vlada najbrže ne bo mogla streti. Ne bo torej druge rešitve, kakor da najame vlada posojilo. Toda posojilo ne more pomeniti pomoči, temveč bi pomagalo samo trenutno, potem pa bi zopet vse težave nastopile v nezmanjšani meri. Edino resno sredstvo bi bilo z novimi davki najti državni blagajni nove dohodke. A tudi tu so težave velikanske. Predvsem je davčna morala francoskega davkoplačevalca na zelo slabili nogah. Poleg tega pa je tudi davčni kontrolni sistem v Franciji zelo slab. Vrhu vsega pa bi bili novi davki tudi zelo nepopularni in malo verjetno je, da bi se vlada upala predlagati v parlamentu nove davke. Mogla pa bi uvesti Francija celo vrsto zelo učinkovitih davkov, ki jih druge države že imajo. Tako ne poznajo v Franciji še nobenega davka na premoženje. Nobenega davka tudi ni na velika dobro-imetja francoskih državljanov v tujini. Zasebniki in družbe tudi niso dolžne priznati vrednote, ki jih imajo v portfeju. Možnosti za učinkovite nove davke torej so, toda v Franciji se te možnosti najbrže ne bodo izkoristile. Oslabljenje Francije v njenem zunanjem političnem položaju je znatno oslabilo tudi finančni položaj Francije, in pri tem niso vidne niti osnove, na katerih bi bilo mogoče postaviti sanacijsko akcijo za francoske državne finance. Finančne skrb Francoska vlada je dobila neomejeno pooblastilo, da izda potrebne finančne in gospodarske ukrepe, s katerimi bi zboljšala gospodarski in finančni položaj Francije. Posebno težaven je finančni položaj Francije. Proračunski deficit trajno raste in vsi upi, da se bo doseglo proračunsko ravnovesje, so šli po vodi. Zlasti pa se je proračunski deficit povečal zaradi zadnjih političnih dogodkov, delne mobiližacije ter vedno večjih stroškov za oboroževanje. Zelo teža- ven je zato položaj državne blagajne. Ko je prišla Daladierova vlada, je imel Daladier pri Francoski banki za 12.550 milijonov frankov odprtega kredita. Ta kredit je bil kmalu porabljen ter so dosegli predujmi, ki jih je dovolila Francoska banka državni blagajni že okoli 44 milijard frankov. Pri tem pa je bil tudi že obtok bankovcev povečan na 110 milijard frankov. Niti pri teh številkah pa se zadolžitev še ni ustavila. Res je, da bi dala revalorizacija sedanje zlate podloge v višini 55'8 milijar- „ harva. plesira in 7p y 04 urah ke,nifn° 8oaži LG f L* UIUII obieke< klobuke itd. Skrobi iu svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. tnonga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Občni zbori vStrojilna, lesna in kemična industrija d. d. Polzela ima redni občni zbor ,dne 2. novembra ob pol 12. v prostorih Javnih skladišč na Tyrševi cesti v Ljubljani. 25 delnic daje pravico do enega glasu. Delnice se morajo položiti vsaj 6 dni pred občnim zborom. Stran 4. TRGOVSKI LIST, 17. oktobra 1938. —CBtMH—■BinTHU Štev. 114. Doma in po sveto Votivni boj je otvoril predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič z velikim govorom, ki se je prenašal tudi po radiu. Uvodoma svojega govora je naglasil, da sicer ni prvič, ko gre vlada pred volivce, prvič pa je, da gre pred nje ne z obljubami, temveč z delom. Zato tudi še noben nosilec drž. liste ni bil v ugodnejšem položaju, kakor je on, ko se obrača na narod. Ni bilo lahko pred tremi in pol leti, ko je prevzela sedanja vlada vodstvo države. Jugoslavija je takrat izgubila svojega kralja, ki ni bil navaden kralj, temveč ki je v resnici vladal in upravljal in ki je na svojih ramah nosil vse breme državne politike ter se ni pri tem za nikogar zaklanjal. Zato je tudi padel pod kroglami sovražnikov. Nato je predsednik vlade drastično opisal razmere 1. 1935, Kriza je bila na višku in z njo tudi brezposelnost. Pod najtežjimi pogoji je bilo sklenjeno stabilizacijsko posojilo, a dinar je vseeno padel. Donos davkov je kljub najostrejšemu izterjavanju padal. Zunanje politično je bil položaj enako težaven, ker smo bili obdani od samih sovražnikov, številne internacije in aretacije pa so karakterizirale notranjepolitični položaj. Danes pa je stanje čisto drugačno. O kmečkih dolgovih ne govori nihče več, ker so se zmanjšali za 2700 milijonov din. Brezposelnost izginja, državne finance so urejene in dinar je ena najbolj stabilnih valut v Evropi, še posebej pa je treba naglasiti spremembo v zun. političnem položaju Jugoslavije. Nobena reč te spremembe tako jasno ne kaže, kakor dogodki zadnjih mesecev. V notranjosti je politična pomiritev in mir, je nadaljeval ministrski predsednik. Politične zakone prejšnjih režimov izvajamo liberalno, interniranih politikov je bilo od 1929 do konca 1934. 38, danes ni niti eden. Emigrantov je bilo vse polno, danes se ti vračajo. Kar se pa tiče političnih svoboščin, poglejte samo okoli po svetu in videli boste, kako se upravlja pri nas in drugod. Nato je predsednik vlade naglasil, da je morala vlada ves čas delati s tujo skupščino in tujim senatom, ki sta oba vlado ovirala. Nato je dr. Stojadinovič ostro obsodil one, ki so se vedno ponašali kot čuvarji narodnega in državnega edinstva, sedaj pa šefu federalistov v Zagrebu ponudili svoje sodelovanje. Njegova lista pa ni takšna, temveč predstavlja skupen program. Nato se je dotaknil dr. Stojadinovič hrvatskega vprašanja in naglasil, da je njegova stranka šele omogočila diskusijo o tem vprašanju. Hočemo rešitev hrvatskega vprašanja, toda ne za vsako ceno! Svoj govor je zaključil predsednik vlade z opisom zunanje politike vlade, ki Je obvarovala državo pred vojno in vse prebivalstvo pred razburljivimi dogodki, če ne bi njegova vlada storila nič drugega ko to, je že samo s tem zaslužila popolno zaupanje naroda. Z vzkliki kralju, knezu-namestniku, obema drugima kralj, namestnikoma, Jugoslaviji in JRZ je zaključil predsednik dr. Stojadinovič med glasnim odobravanjem poslušalcev svoj govor. Na seji glavnega odbora JNS je bilo sklenjeno, da JNS načelno pristaja na volivno sodelovanje z blokom združene opozicije, če pa bi stranka pri volitvah nastopila samostojno, potem bo njen nosilec bivši predsednik vlade Peter živ-kovič. Izvoljen je bil ožji odbor, ki bo vodil vse volivne priprave. Nato so se izvolili še delegati, ki naj bi se pogajali z delegati Združene opozicije. Delegati obeh skupin so se nato sestali ter je bil po daljšem posvetovanju izvoljen skupni redakcijski odbor, da formulira rezultate teh pogajanj. Vse kaze, da je bil dosežen sporazum in da bo torej JNS nastopila pri volitvah skupno z združeno opozicijo. V nedeljo je obiskal gen. tajnik dr. Kramer v Zagrebu dr. Mačka ter se z njim pogajal glede skupnega nastopa JNS z združeno opo zicijo pri volitvah. Razgovor je trajal dve uri. Kakor poroča ponedelj-sko »Jutro«, je bil med njima dosežen popoln sporazum. V vseh strankah se opažajo že živahne volivne priprave. Te veljajo sedaj predvsem reklamacijam in določitvi kandidatov. Prvi kandidati v Sloveniji so že postavljeni. Tako je bil na velikem shodu v Novem mestu izvoljen za kandidata senator dr. Kulovec, za njegovega namestnika pa bivši po slanec dr. Veble. Za Ptuj je bil do ločen kot kandidat g. Kranjc, za namestnika pa posestnik Janžekovič. Ljubljana bo imela verjetno 24.000 volivcev. Namesto koruze, ki se je sedaj delila pasivnim krajem, se bodo v bodoče za ta denar izvajala v pasivnih krajih manjša javna dela. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je sedaj v sporazumu s finančnim ministrom že izdal v ta namen pravilnik o nujni pomoči pasivnim krajem. Nov način pomoči pasivnim krajem prav toplo pozdravljamo, ker je bilo zlorab s tako imenovano pasivno koruzo v resnici že kar preveč. Za novega inšpektorja v prosvetnem ministrstvu je imenovan profesor Anton Sovre, ki je znan po svojih prevodih in svojem književnem delu. Večja skupina bolgarskih obrtnikov je prišla v Beograd, da se udeleži svečane proslave 501etnice obrtniškega gibanja v Srbiji. V Beograd je prišla pod vodstvom zborničnega svetnika Kavke skupina 400 slovenskih obrtnikov, da si ogledajo I. državno obrtno razstavo. Najprej pa so slovenski obrtniki odpotovali na Oplenac, kjer so položili na grob kralja Aleksandra Zedinitelja srebrn venec. Slovenska slikarja Gojmir Anton Kos in Miha Maleš ter kipar France Gorše so otvorili v nedeljo v Beogradu v paviljonu Cvijete Zu-zorič razstavo svojih del. V soboto je bila v Zagrebu svečano otvorjena nova palača trgovinske akademije. Palača je opremljena z vsem modernim konforom ter je ena najlepših šolskih stavb na Balkanu. Stroški za stavbo so znašali 12 milijonov din. Licitaciji za prvi in peti odsek nove železniške proge Črnomelj— Vrbovško, ki sta bili dne 12. in 14. oktobra, sta bili uspešni ter je dobilo -delo podjetje Jelšingrad, ker je stavilo najnižjo ponudbo. Ni pa še gotovo, če bosta licitaciji tudi potrjeni, ker je uradni proračun znatno nižji, kakor pa je bila ponudbe tvrdke Jelšingrad. Druga licitacija za modernizacijo ceste Kranj—Naklo je bila uspešna ter je dobil delo kot najnižji ponudnik stavbenik Bricelj iz Ljubljane. Rogaška Slatina je imela v letošnji sezoni 8065 gostov, od katerih je bilo 1718 tujcev. Od domačih gostov je bilo največ Zagrebčanov, nato pa Beograjčanov. Od tujcev so bili na prvem mestu Madžari (866 gostov), na drugem pa Avstrijci (305 gostov). Vseh nočnin je bilo nad 120.000, da odpade na vsakega gosta skoraj 15 nočnin. V Južni Srbiji so letos pridelali 365.000 kg bombaža. Od tega pridelka bodo morale odkupiti predilnice v Sloveniji in na Hrvatskem 85%. Angleški minister za dominione lord Stanley je umrl, star šele 44 let. , Vlado narodne koncentracije je predlagal na nekem shodu svojih volivcev bivši angleški zunanji minister Eden, ker zahteva sedanja doba, da se združijo vse nacionalne sile. Nadalje je naglašal potrebo oboroževanja, ker samo na ta način bo mogoče ohraniti mir namesto sedanjega oboroženega premirja. Za italijanskega veleposlanika v Parizu je imenovan dosedanji italijanski poslanik v Buenos Airesu Guariglia. Nemške čete so izpraznile okrajno mesto Polička na vzhodni Češki. Mesto šteje 6000 prebivalcev in je popolnoma češko. To je sedaj edina koncesija, ki jo je Nemčija storila glede nove meje češkoslovaški. Na madžarsko mobilizacijo je slovaška vlada odgovorila z vojaškimi obrambnimi ukrepi. Hkrati pa je izdala vlada oklic, v katerem Ljubljanski trg pravi, da se Madžari motijo, če mislijo, da nima češkoslovaška za- I dostne vojaške sile za obrambo Ljubljanski sobotni trg je bil proti Madžarski, številčno je sicer e]o wato 7ai07en Kromniri« so ta vojska oslabljena, ima pa dovolj bogato zaiozen. Krompirja so orožja in tehničnega materiala ter pripeljali okoli 75 velikih voz. Na jo preveva tudi pravi vojaški duh. debelo se je prodajal krompir po Vojska stoji s puško ob nogi pri- o-70 do 0-75 din. Na drobno je pravljena na meji. kromnir m dimrin k-rr Vsa češkoslovaška telovadna „ J. po dma ju g. društva, tako Sokol, Orel in delav- iudi zeljnatih glav je bilo na ska telovadna društva so se zdru- trgu zelo veliko. Mestno tržno nad-žila v enotni zvezi, ki bo složno zorstvo je določilo enotne cene za sodelovala pri izgraditvi nove dr- kiglo zelK fa ^ po 2 din za kg Madžari so začeli na meji upfi- Zeljnate glave so bile po 0 25 do zarjati razne incidente. Tako je 0'30 din. vpadel na češkoslovaško ozemlje Perutninski trg je bil enako do-večji oddelek madžarskih neregu- L „ t t lamih čet, ki je začel pleniti po bro zalozen’ (fne 80 ostale n,e' češkoslovaškem ozemlju, češkoslo- spremenjene. Jajca so bila po di-vaški vojski pa se je posrečilo, da narju, za kovača pa se je dobilo je ujela ves 350 mož močni odred. n_i2 jajc Med Brazilijo in Nemčijo je pri- r, , „ šlo do diplomatskega konflikta. Posebno močan pa je bil dovoz Brazilska vlada je zahtevala od na sadni trg. Nekateri trde, da je nemške vlade, da odpokliče svo- bilo na trgu najmanj 50.000 kg ja-jega brazilskega poslanika, ker se bolk Jabolka so bila po 2_5 din ta mesa v notranje zadeve Brazi- . .... , 1 , . lije. Nemška vlada je nato pozvala in se l1*1 ie ze^° mnogo prodalo, brazilsko vlado, da tudi ona odpo- Tudi domačega kostanja je bilo na kliče svojega berlinskega poslanika, trgu mnogo in se je prodajal po To se je sedaj zgodilo in tako so 9 j- o-r;n'd;n 7n i;jpr med Brazilijo in Nemčijo dejansko 2 do 2 oU dln za llter' diplomatski stiki pretrgani. Arabski revolucionarji v Palestini imajo tudi že protiletalske topove ter so sestrelili dva britanska avi-ona. Arabci groze, da se bo arabsko revolucionarno gibanje razširilo na vse države, v katerih bivajo Arabci. V Ameriko je prišla posebna misija japonske vlade, ki prosi za po ' ! 1 ^ n J i «1 ^ Ui finmdnli Konkurzi - poravnave Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Leona Laknerja, trgovca z mešanim blagom v Ljubnem. Poravnalni sodnik dr. Novak, sojilo. *S tem posojilom* bi sezidala I poravnalni upravnik odvetnik dr. Japonska na meji Kitajske in Man- Rosina. Narok za sklepanje porav-džurije veliko tvornico za letala. nave dne 22. novembra ob 9., rok Japonska potrebuje tuje posojilo, n(dmilvp do 17 novembra nri ker so njene zlate zaloge že skoraj za °K>asitve do u. novemora pri popolnoma izčrpane. okrajnem sodiscu v Gornjem Poljski stratosferni balon »Polj- gradu. ska zvezda« je zgorel. Naravna prometna pota Intenzivnejša vključitev Jugoslavije v rečni sistem Srednje Evrope Nemški minister za gospodarstvo Funk je te dni zaključil svoje potovanje po Južnovzhodni Evropi in Turčiji. Na povratku iz Ankare se je ustavil v Sofiji in imel tudi tam pogajanja z vodilnimi državniki o poglobitvi izmenjave blaga med Bolgarijo in Nemčijo. Minister je ponovno naglasil, da želi Nemčija pomagati balkanskim državam obnoviti in izpopolniti svoje gospodarstvo. Dejal je, da je Nemčija v veliki meri na-ezana na surovine Balkana in da bo kupila velike množine blaga v raznih državah. V zameno pa bo Nemčija dobavljala razne industrijske izdelke. Minister Funk je poudaril, da imata Srednja Evropa in Balkan naravni prometni pot, ki ga doslej vse premalo cenita. V mislih je imel Donavo, to za Volgo drugo največjo reko našega kontinenta, ki je za blagovni promet v elikih množinah mnogo bolj pripravna kot železnice. Vodna pot je vendar najcenejša, kar se vidi tudi. na morju. Zato tudi železnica cenah ne more konkurirati z ladjami. Železnice imajo, v kolikor spadajo v območje vodnih poti. le logo dovažanja in odvažanja ~>la-ga, ki se potem odpremi dalje po vodi ali pa je po tej poti dospelo v luko. Po raznih informacijah iz Beograda in Sofije je Berlin že izdelal podroben načrt za intenzivnejšo zamenjavo blaga med Srednjo in Južnovzhodno Evropo, pri čemer so namenjene glavne vloge Nemčiji na eni ter Jugoslaviji, Ro muniji in Bolgarski na drugi strani. Turčija zaradi svoje lege na robu Balkana ne prihaja toliko v poštev. S to državo ima Nemčija posebne namene v Mali Aziji. Baje je minister Funk balkanskim vladam že predložil ta načrt poglobljenega gospodarskega sodelovanja. Berlin je pripravljen pomaga ti balkanskim državam z raznimi krediti, zlasti blagovnimi, da bi se olajšal uvoz raznih industrijskih izdelkov v zameno za agrarne produkte. V zvezi z ministrovim potovanjem je tudi namera Nemčije, oprezna gospodarska politika, s zgraditi ob Donavi, po možnosti v Jugoslaviji, veliko ladjedelnico za rečne ladje, ki naj zalaga balkanske države z novim plovnim parkom. Nemčija je prepričana, da se bo izmena blaga v kratkem tako zelo dvignila, da sedanje ladje nikakor ne bodo več kos svoji nalogi in da ne bodo več zmogle transportov. Doslej je edina večja ladjedelnica na Donavi v Linzu, druga pa naj se zgradi med Beogradom in romunsko mejo, torej na točki, ki tudi ni preveč oddaljena od Bolgarije. Baje mislijo na bližino Velikega Gradišta, kjer naj bi bila ladjedelnica za balkanske države, dočim bi Linz še nadalje zalagal potrebe po rečnih ladjah Nemčije. Češkoslovaške in Madžarske. Iz teh nemških načrtov se jasno vidi stremljenje Berlina po gospodarski penetraciji Balkana. Nemška pomoč državam na jugovzhodu Evrope je dobrodošla, je pa dvorezen meč, in zato je potrebna največja opreznost. Romunija je glede industrije, zlasti petrolejske in železarske, zelo napredovala, je ~ pa skoraj popolnoma odvisna od i v Končano je poravnalno posto-I ponje Kneclitla Ivana in Pavle v | Celju. Potrjuje se prisilna poravnava, ki jo je sklenil trgovec Ivan Verstovšek v Župelevcu s svojimi I upniki. Plača 40% kvoto v šestih enakih dvomesečnih obrokih. Kot poroka za plačilo 40% kvote privedi samostojno gospodarsko poli- stoPata Posestnica Antonija Ver-tiko. Zadnje'leto posveča Nemčija stovšek ter trgovec Josip Verstov-na Balkanu največ pozornosti naši šek v Brežicah, državi, ker ve, da so tu nakopi- I Odpravlja se konkurz, ’ki je bil čeni ogromni zemeljski zakladi, ki proglašen o premoženju stojničar-obetajo sijajen dobiček in da je ja Golega Janka v Novem mestu, domači kapital premajhen, da bi ker se ie sklenila prisilna porav-se mogel lotiti večjega podjetja. | nava. Če pa se dela pametna, pri tem pa »Službeni list« tujega kapitala in zato kaj težko potrebno svobodo kretanja, potem L ban&ke rave dravske bano-nam je sodelovanje Nemčije, ki je K ^ dne m oktobra objavlja: sedaj že soseda Slovenije, seveda o TMpu8tu narodne skup. dobrodošlo. ščine, razpisu volitev narodnih Iz nemških načrtov glede vodnih poslancev in o sklicu izrednega poti pa izhaja tudi za nas nauk, zasedanja narodne skupščine — da se moramo z vso silo vreči na j ukaz o zaključitvi rednega in o izpopolnitev plovbe po naših re-|skijcu izrednega zasedanja senata kah. Donava ni edina plovna reka — Uredbo z zakonsko močjo o po-Jugoslavije, tudi po Savi do Siska j vračilti škode, storjene naklepoma že prihajajo parniki, pluli bi pa jz političnih nagibov s teni, da se gotovo lahko tudi do Slovenije, tuja imovina uniči, poškoduje, ako bi se investirale potrebne na- požge ali opleni — Uredbo o Naprave. Tudi po Dravi bi manjše cionalnem institutu za gorivo in ladje lahko precej daleč plule pro- rude — Avtentično tolmačenje ti zapadu, ako bi se reka reguli- §§ 4. in 61. zakona o volitvi narod-rala. Vodna pot je najcenejša, za- n;b poslancev, to nai se tej plati prometne poli- Radio Ljubljana A. B. Torek dne 18. oktobra. 11.00: Zdravi zobje — zdravi otroci (dok- Pred revizijo tujih zastopnike »Jugoslovenski Kurir« poroča, da se bo v najkrajšem času posvetila posebna pažnja bivanju tujcev v naši državi, posebno onih, ki poslujejo v naši državi kot trgovski zastopniki oziroma kot zastopniki tujih firm. Vprašanje tujih zastopnikov v naši državi se je od naših časopisov že večkrat ventiliralo, ni se pa še zadovoljivo rešilo, čeprav bi bila ta rešitev nujno potrebna, saj menda ni kmalu države, v kateri bi toliko tujcev zastopalo tuje firme kakor pri nas. Treba samo upoštevati, da v mnogih državah tujci sploh ne morejo biti zastopniki tujih firm. Tako ve lja ta prepoved za tujce v Nemčiji, Italiji, Bolgarski, Češkoslovaški in v Madžarski. V teh državah tujci tudi nimajo pravice, da bi se ude leževali državnih in samoupravnih licitacij. Pri nas pa se more vsak pevi iz Španije (plošče) — hiviti <5 temi nosli in ško-1 Poročila — 13.00: Napovedi — tujec baviti s tem posu in .. Koncert radijskega ork€Stra dovati domačim ljudem. _ 14 0Q. Napovedi _ 18.0o; Radij- če se bo napovedana revizija ski Šramel — 18.40: Vzgoja v dru-1 ki so bila izdana žini (dr. Stanko Gogala) - 19,00: vseh dovoljenj, ki so u v Nnnnvedi noročila — 19.30: Nac. tujim državljanom za bivanje ali ura_ Jav’na dela v zadnjih treh za poslovanje v državi, res izved- letib v dravski banovini (Janko la bodo to vsi gospodarski krogi Hafner) — 19.50: Vesela lannika la, Dooo 10 e r s i slovenski vokalni kvintet v državi brez dvoma prav odločno 20/45: Koncert radijskega orke- pozdravili. Samo bojimo se, da bo stra — 22.00: Napovedi, poročila tudi to pot ostalo le pri napovedi 22T5^Plošče. ^ oktobra 12 00; revizije, da pa bodo ti tuji držav- orkestralni koncert (plošče) — ljani še vedno našli dovolj mož- 12.45: Poročila — 1300: Napovedi , • , ... 13 20- Slavni pevci (plosce) —14.00: nosti,_da s svojimi zvezami Pre' I Spovedi - 18.00: Mladinska ura: prečijo, da bi jim postala napove- a) 0 govorništvu (prof. Pr. Vod- dana reviviia nevarna I nik) b) V borbi z neznanimi dana revizija nevarna. zemljinami (dr. Valter Bohinec) - »Jugoslovenski Kurir« se ao- 18 30. Jesen y glasbi (plošče) — otaviin dn naDovedana revizija ni 18.40: Pravna ura: Važnejše doloc-stavlja, da napovea be varuškega jn skrbstvenega pra- niti najmanj naperjena proti tuj va (ga dr Donata Capuder) — mu kapitalu, ki je pri nas mve- 1900; Napovedi, poročila — 19.30: štirim. Gre s,n» ta to -la ne bo Nae le 200 do 300 naših ljudi zastopalo j ^pero _ 20.00: Prlenosi opere iz tuje firme. | Ljubljane. izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.