Dopisi. Iz Velike Pirešice. (Odbor našeobčine) imel je dne 20. februvarija svojo javno sejo, pri kateri so se obravnavale in sklenile zelo važne reei. Sklenil se je račun za upravno leto 1889; dohodkov je imela občina 6899 fl. 57 kr., stroškov pa 7155 fl. 47 kr., toraj primanjkljaja 255 fl. 90 kr. Samo za šole se je izdalo 5343 fl. 45 kr. in ubogi so dobili 412 fl. Računstvo je izvrstno in odborniki izrekli so zato g. županu javno zahvalo in pripoznanje, ter račun po vsem odobrili. Presvitlemu cesarju se je po nasvetu svetovalca g. Trčan Ivana, izjavila prisrčna zahvala za podarjene 200 fl. za stavljenje šole v Galiciji, in doneli so gromoviti živio-klici na Njih veličanstvo predobrega vladarja našega Franc Jožefa I. po zbornici. Dalje se je sklenila prošnja do gosposke zbornice, kjer zdaj pretresujejo od vlade predloženo novo šolsko postavo, da želimo mi Slovenci, da se pri sklepanji nove šolske postave jemlje ozir tudi na nas, ter sklene versko-narodna šolska postava, s šestletnim obiskovanjem na kmetih. Mi smo prvič kristjani, torej hočemo imeti, da je šola verska, da ne bodo solske oblasti zabranjevale kinčati naših šol, katere smo postavili sami ia za naše otroke, s svetimi podobatni. kakor se je to zgodilo pri nas v šoli na gornji Ponkvi, kjer se je zabranila v šoli obesiti krasna podoba sv. Cirila iu Metoda, in to od vseh šolskih oblasti, celo od ministerstva. Da toraj zahtevamo versko šolo, to je jasno dovolj. Drugič smo mi Slovenci, nam so toraj potrebne, iu natn morejo le koristiti narodne šole z maternim učnim jezikom, ker le v taki šoli bode mogoče izučiti našo deco, da postanejo zvesti in pridni državljanje; ter hasnjivi udje človeške družbe, saj deca je naša in šole smo stavili mi, učitelje plaeujemo sami; torej smemo po vsej pravici tirjati, da se v uaših šolah in naša deca, od našib. učiteljev tako uči, kakor je nam prav, a ne tako, kakor bi to Nemcem ali pa Lahom ugajalo. Mi smo prosti državljanje in zoper vsako nasilstvo se bomo branili. Dalje smo mi kraetje, nam toraj popolnoma zadostuje šestletno šolsko obiskovanje. ako se le v teh letih pravilno uči. Otrok bistre glave nauči se v šestih letib. dovolj krščanskega nauka, čitanja, pisanja in ra- čunstva itd. Kdor pa je butaste glave, on se ne bode nič nančil, ako ga 20 let v šolo goniš. Kdor pa hoče svojega otroka dalje v šolo dajati, naj ga da v mestne šole; kmet pa potrebuje otroke od 12. leta naprej že doma in ne more pustiti, da bi se po senci lenili, naučijo se itak ničesar več. To prošnjo smo toraj sklenili in takoj odposlali naprej. Občine slovenske, storite tudi ve tako; ako ne veste, kako bi se prošnja naredila, hočem vam jo, ako kdo zahoteva, celo objaviti. K. Od Kapel blizo Brežic. (Po volitvah.) Kakor se sliši, je g. župan zoper volitve protest vložil, ter hoče še enkrat volitvo imeti. To bo pa za ,,lačenbergarje" dobro. Da pa za občino ni dobro, to vsaki ve, saj volitev dosti stane denarja in časa. Vidite torej, kako je naš g. župan varčen, da še hoče tretjo pot volitvo imeti in vendar zna, da bi zato občina večje stroške ^ imela, ali je torej tak človek za župana? Župan mora paziti, da se manj izda, ne pa nepotrebno. Predragi volilci desnice, Vi ste veliko nalogo izvršili, da ste do večine prišli, pa še ne smete rok križem držati. V svetem pismu se bere, kedar hudi duh mora človeka zapustiti, gre in dobi še sedem hujših duhov, samo da bi v prejšnji stan prišel. Tako bo tudi gotovo naa g. župan storil, kajti njemu je sila veliko za županstvo. On si bo gotovo vse ponemcene duhove poiskal, da bi mu pomagali, gotovo tudi ne bo naših prijateljev v Brežicah pozabil. Kje je pač bil na den volitve gospod Potočnik in Jaka, da nista pomagala trdnjave braniti ? Kje so bili tisti volilci, ki so mu obetali hribe in doline, dokler so svoj trebuh pasli ? Pač škoda za vso potroho in muko in tiati slaven obed, ki je bil pripravljen. Pregovor pravi: svaka sila do vremena. Dragi desničarje, zberite si pravega župana dobrega, poštenega riarodnjaka, ki bo pokazal, da je narodnjak. Ne tako, kakor se je pred leti bralo, da je na Bizeljskem zmagala narodna stranka, pa tista žalostna! Ona še ui nijedne slovenske uloge poslala. Letos Vas še čaka dvojna naloga, ker bomo volili v deželni zbor in okrajni zastop. Pri poslednjem moramo pokazati, kdo je gospodar na slovenski zemlji in kdo se od našega kruha živi in naš mili rod zaničuje. Ako bomo zložni vsi z našimi sosedi, tedaj je zmaga gotova in to mora biti, naj velja, kar hoče. lz Ponikve. (Razne novosti — ,,Stidmark"). Poročati bi Vam imeli sicer mnogo reči, toda za sedaj samo nekoliko. Minolo leto smo popravljali tukajšnjo farno cerkev. Napravili smo novo streho na farni cerkvi ter splob. isto ozaljšali zunanje. Sedaj pa pridejo nova popravila znotraj cerkve na vrsto. Potrebnoje, da se cerkev znotraj okusno zmala, da se oltarji prenovijo ter podobe in svetniki na novo pozlatijo. V to svrho se pobirajo prostovoljni doneski. Mi pričakujemo, da se bodo naši farani pri tej reči izkazali in da bodo potrebno žrtvovali —¦ za čast božjo in kinč cele fare. Mnogo si v tej zadevi trudijo tudi naš častiti gospod župnik, za kar jim bodi izrečena presrčna hvala. Sploh so pa oni v vsakem oziru jako marljivi in postrežljivi. — Pred kratkim smo imeli volitev novega občinskega odbora iu novega župana. Ker sta se županstvu odpovedala g. Fi\ Podgoršek in potem g. Jakob Zdolšeks p. d. Suc, bil je županom izvoljen g. Jože Zdolšek, p d. Krištan. Odbor si je s to volitvijo pravega moža za župa-na izbral, kajti naš novi župan je ifllvdušeu narodnjak in katoličan ter tudi zmožen županske posle opravljati. Mi pričakujemo, da bo ta posel v istem smialu, kakor naš poprejšnji g. župan, vodil in da ga bodo vai odborniki in občani podpirali v izvrševanji občinakih poalov. Možje, kateri aedijo v novem občinakem odboru, se prištevajo aicer vai narodnjakom, toda so nekateri med njimi, ki cikajo večkrat na nemčurako stran s tem, da hočejo podpirati tu pa tam nemška podjetja — in to celo na Ponkvi, kjer nam hočejo na nepriličnem mestu neko nemško krčmo vrinoti. A pri tem ne premislijo, da podpirajo s tem novo društvo ,,Siidmark", katero iraa namen v slovenakili pokrajinah na8eljevati in podpirati nemške trgovce, obrtnike. krčmarje, vincarje in ofarje, da bi tako ležje Slovence izpodkopavali ter iste ponemeevali in narodu odtujevali. Mi tega ne bomo dopuščali. Sploh pa mislimo, da se bodo dotični možje poboljšali in v prihodnje vaak korak, katerega storijo, boljše premialjevali, aicer bi jih morali dati na rešeto. Iz Ormoškega okraja. (Poman jka nj e učiteljev) se v našem okraji živo občuti; akoraj na vsaki šoli manjkapo jedna učiteljaka moč. Nekaj služeb ni nameščenih, čeprav ao jo dotični krajni šolaki svet vže po parkrat razpiaali, drugi učitelji dobili so zopet radi bolezni deljcaane odpuate, tako, da je po največih šolah našega okraja upeljan poldnevni pouk, t. j. predpoldnem poučujejo se po 3 ure večji, a popoludne po 2—2^2 uro manjši otroci. Kako težavno in naporno je za utitelja takšno poučevanje (četrtek ni proat daa), pač ni težko sprevideti. ln vrh tega se še pri tem pretrganem pouku z otroci le malo doseže, poaebno če se pomisli, da pride v časih na jednega učitelja 120 — 140 otrok. Na četirirazrednici v Ormoži podučujejo samo 3 učiteljake moči, ker četrtega učitelja ni možno dobiti: na četirirazrednici v Središči, kjer bi z ozirom na veliko število otrok (450) morala po pravem že petrazrednica biti, delujejo sedaj tudi aamo trije uritelji, ker je eden (g. L.) radi bolezni dobil daljši odpuat. Pri sv. Bolfanku na Kogu podučujejo samo en učitelj kakib. 300 otrok, ker njegov tovariš (g. P.) že dalj časa boleha. Na dvorazredni soli Humskej upeljan je radi pomanjkanja druge učiteljske moi-i tudi poldnevni pouk, ki bode trajal, ker ae ni nikdo za raz piaano alužbo oglasil, menda celo leto Pri sv. Tomaži bilo bi že enkrat na času trirazrednico s 475 otroki razširiti v pet- ali vaaj četirirazrednico, pa kaj, ker še za tri razrede nimajo dovolj učiteljev in deluje ondi radi tega jcdna učiteljska moč sarao v nameatovalnej lastnosti! —o- Od Sotle. (Tiček v mreži.) Ig Schober nfpostavno izvoljeni načelnik krajnemu šolakemu avetu v Podčetrtku, kolovodja tamošnjih nemškutarjev, je čuden iuož — pravi nazadnjak in mračnjak. Oq še veduo miali, da je alov. kmet revni rob vitežkih grajšeakov. Kar ai on zmisli, to bi ae moralo zgoditi; če najde upor, pa ae gadno zadere, zaškriplje z zobmi, treakue z nogo ob tla in njegova trma je dokazana Tako si je izmislil neko neopravičeno tožbo zoper nadučitelja Slemenaeka ia je tirjal pri šolaki goapoaki njegovo premeščenje iz Podčetrtka. Preiskava pa je nereaničnoat obtožbe razkrila. Ker torej ni šio tako, atuhtal je možic drugo zvijaco. Ognjebranci so volili novega stotnika in podpisali neko pismo, ne vedoč, kaj zadržava. To pismo pa je bila opetna tožha zoper nadučitelja Slemenšeka. G. Sl toži zarad žaljenja čaati, in pri obravnavi akuša Scliober obdolženje dokazati s 14 — beii a štirinajatimi — pričami. Pa kake priče ao to bile! Drugih 7 prič je bilo zadosti, da ao neresničnoat in neopravičanoat tožbe dokazale. Konec obravnave pri c. kr. aoduiji v Kozjem je hil ta. da je Schober prestopka žaljenja čaati bil krivega spoznan iu na platež 40 gld., ali 8 dni zapora in vseh stroškov obsojen. Boš pa dra gokrat vedel!