42. štev. V Kranju, 18. oktobra 1902 III. leto. 60RQO6C Politicen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. «GORENJEC* stane za celo leto samo 4 K, la pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Tudi gospodarska organizacija. Leta 1873, ko se je sklenil zakon z dne 9. aprila istega leta, imela je še nemška liberalna stranka moč v rokah. In naj se tej stranki očita še toliko grehov, ta zakon je poleg pozneje nastalih bolniških blagajen in zavarovanja proti nezgodam največje socijalno delo našega zakonodajstva. Zakon o zarkožništvu ima namen priti na pomoč nižjim, denarno slabotnim slojem, da se postavijo na lastne noge, lepi namen ima ovirati izrabljevanje delavstva po kapitalizmu in omiliti slabe nasledke strogega manšestrstva. Majhni posestniki, rokodelci in delavci se morejo na podlagi tega zakona denarno združiti, pomagati si med sabo s posojili in plodonosno nakladati svoje prihranke. Zaradi tega imajo take zadruge mnogo olajšav pri obdačenju. Te zadruge delujejo in morejo delovati plodonosno le tedaj, če so ustanovljene na zdravi gospodarski podlagi in če imajo izključni namen služiti narodno-gospodarskim svrham. Nesreča pa postanejo za malega moža,, če se vanje zaneso politične ali celo verske tendence. In to se je deloma že zgodilo na Slovenskem. Odkar se je izdala od naših škofov parola, da mora duhovnik vun z zakristije, ustanavljale so se posebno na Kranjskem zadruge skoro v vsaki vasi, skoro za vsakim voglom brez vsakega ozira na gospodarsko potrebo, pravzaprav najbolj tam, kjer jih je najmanj treba. Gospodarska organizacija na Kranjskem, ki je denarno osredotočena v »Ljudski posojilnici«, namreč nima namena denarno podpreti malega moža, temveč roke vezati liberalnim trgovcem. Zaradi tega napravljajo se konsumna društva ne v obližju velikih industrijalnih podjetij, kjer bi bila potrebna zaradi množic delavstva, ampak najraje po vaseh, kjer je nastanjenih par trgovcev, ki popolnoma zadostujejo lokalnim potrebam, ki pa morda slepo ne poslušajo vseh farovških ukazov. Da se tem pride do živega, morajo nastopiti mladi kapelani kot gospodarski organizatorji. Iz istega vzroka ustanavljajo se posojilnice kar kupoma po gorskih vaseh, kjer ni denarja, da bi se ž njim hranile, ne strokovnega znanja za njih vodstvo. Namen teh ustanovitev je političen, namreč zasužnjiti ljudstvo, naj to trpi še tako škodo, zasužnjiti je denarno, da se potem ne more ganiti pri volitvah. Ta špekulacija je zelo nevarna. Narodno gospodarstvo ima na celem svetu svoje zakone, ki se bistveno ločijo od političnih strasti in ki nimajo posebno nobenega stika z verskimi predpisi. Pri tako malo razsodnem ljudstvu, kakor je — žalibog — še naše, pa tiči največja nevarnost v tem, če se v gospodarske zadeve meša verski moment. Ves čitajoči svet razburja že nekaj dni vest o več-milijonski defravdaciji v posojilnici sv. Vaclava v Pragi, katere načelnik je bil kanonik4)ro«d, ki je «am pokradel največje svote in ki sedi že v preiskovalnem zaporu, ker se mu ni posrečilo zbežati s svojo ljubico v Ameriko. Tudi to je bil zavod, ki je špekuliral z verskim čuvstvovanjem češkega naroda in sicer v najnižjih slojih. Bilo je to velikansko podjetje, ker je imelo okoli 16 milijonov vlog. V bilancah pa se jih je izkazovalo le okoli 13 milijonov, ker je bilo nad 3 milijone denarja pokradenega. Mi se nikakor ne zgražamo zaradi tega, ker je tako nezaslišano kradel duhovnik, in dobro znamo, da se velik in ženijalen tat lahko dobi tudi v kakem drugem stanu. Ali nekaj druzega hočemo povdarjati. Ta impozantna defravdacija je našemu vrlemu « Slovencu« zadnjo soboto popolnoma zaprla sapo. Dogodek, s katerim so se pečali zadnjo soboto vsi listi celega sveta, in o katerem je poročala že v soboto dopoldne, nieksistiral za «Slovenca». To se nam zdi jako značilno, značilno za vodstvo lista, značilno pa tudi za naročnike. V ponedeljek pa je prišel že toliko k sebi, da je pisal, da je imela posojilnica sv. Vaclava »liberalne* uradnike. Bolj odkritosrčno pa je češko-klerikalno glasilo «Katolicki Listy», ki trdi, da je zavod sv. Vaclava imel zaradi tega med ljudstvom toliko zaupanja, ker mu je na čtlu stal duhovnik. In to je, kar bi povdarjali, ker je res. Tako neumen danes ni kmalu kdo, ki bi mislil, da duhovnik ne more krasti, kakor kak posvetnjak, pač pa je še mnogo takih in posebno tudi pri nas, ki menijo, da delajo v božjo čast, če nosijo denar v za vode, v katerih gospodarijo duhovniki. In zaradi tega odločno obsojamo, da se verska čuvstvovanja vlačijo v denarne in sploh posvetne zadeve. Za ubogega trpina je 412 žalostno, če izgubi po brezvestnih luinpih svoj prihranek, naj bodo ti posvetnega ali duhovskega stanu. Ali če je kdo izgubil svoj denar pri kakem zavodu, kjer ga je ualožil, ne da bi ga bil k temu silil njegov dušni pastir, je revež in obžalovanja vreden; če pa je izgubil denar pri zavodu, kamor ga je gnal kapelan ali župnik, je dvakrat revež, ker izgubil je ne le denar, temveč tudi vero. O povzdlgl prometa s tujci. Konee. . . Gospodarski odsek zgornjeavstrijskega deželnega zbora je izdelal o povzdigi prometa s tujci v ondotnih krajih naslednje poročilo: Iz obeh poročil deželnega odbora se razvidi, da se je po inicijativi deželnega odbora osnovala deželna zveza z namenom, dvigniti promet s tujci. C. kr. namestništvo jo potrdilo pravila te zveze inna občnem zboru dne 15. junija lan. 1. se je volil odbor. Velike važnosti prometa s tujci v splošnem gospodarskem oziru menda ni treba posebej omenjati. To je tudi deželni zbor večkrat potrdil z raznimi sklepi. Zgornje-avstrijsko je na mnogih delih dežele kaj prikladno za precejšnji promet s tujci. Trditi se pač ne dd, da bi bil promet s tujci na Zgornje-Avstrijskem neznaten ali da prizadeti krogi za njega povzdigo ne store ničesar. Toda, kar se je dosedaj zagrešilo, to je primerno središče za združitev vseh moči v deželi, ki se bavijo s tem vprašanjem. V izgled naj nam bodo n. pr. zveze na Tirolskem in Predarlskem, kjer so to upoštevali in tudi vspešno delovali. Namen in delavnost take deželne zveze je natančno označena v tiskanem poročilu neželuega odbora. Z veseljem se sme tedaj pozdraviti, da se je po inicijativi deželnega odbora in zlasti delovanja deželnega glavarja posrečilo ustanoviti tako organizacijo tudi za Zgornje - Avstrijsko. Iz raznih lelo zanimivih podatkov obširne tiskane predloge deželnega odbora naj se navede le okolnost, da so po deželnem odboru zaslišane občine v tako obilnem številu pojmile splošno važnost prometa s tujci. Pričakovati je le, da bi temu splošnemu zanimanju sledila tudi primerna mnogo-stranska gmotna podpora deželne zveze, podpora namreč, katero je dežela dolžna dati v precej visoki meri.» Gospodarski odsek je na to predložil deželnemu zboru naslednje predloge: PODLISTEK. Nekoliko črtic o lužiških Srbih. Nabral Marjan. Dalje . . . Začeti pot po Gornjem-Spree\valdu je najboljše od malega mesteca Ljubneva. Mesto je nastalo 1. 1179. V njem je ustanovljeno posebno društvo (Spreevvald-verein), katerega glavna naloga je širiti poznanje Sprce-\valda in inostrancem podajati natančna poročila. Od Berolina do Ljubneva je po železnici okrog 2'/» ure. Po Spree\valdu samem se potuje seve najboljše po mogobrojnih rečicah, kanalih in potokih. Lužičani imajo zato zelo prikladne čolniče, v katerih se ugodno vozi; podobni so beneškim gondolam. Vsaka tudi najrevnejša hiša ima vsaj jeden tak čolnič, ki služi Luži-Čanom za vse tisto, za kar našemu človeku konj in voz, torej ne samo za gospodarstvo, temveč tudi za svatbe, pogrebe in drugo. Sicer so tudi suhe poti, toda te so zelo slabe in niso velikega pomena. Žene in dekleta vozijo s čolni ravno tako dobro, kot možje. Pozimi nastane v Spree\valdu povodenj; voda pokrije večji del zemljišč. Ta voda je pokrita dva do tri mesece z ledom in za ta čas izgubi čoln svojo vrednost. Nadomešča ga v tem času sanke. Sela po Sprccvvaldu so zelo originalna. Voda služi za ulice, hiše so pa obrnjene k nji s pročeljem. Zadaj »1.) Deželni zbor iznova odobrava važnost prometa s tujci za občni blagor in je pripravljen, dovoliti za njega povzdigo primerno podporo; 2. ) C. kr. vlada se vnovič naprosi, da zlasti gleda na to, da se dvigne promet s tujci posebno v planinskih deželah, in da na vsak način izda primerne naredbe za njega pospeševanje. 3. ) Ustanovitev deželne zveze za povzdigo prometa s tujci na Zgornje Avstrijskem se s posebnim zadovoljstvom vzame na znanje in naj se dovoli tej zvezi za leta 1901 do 1903 letna podpora 2000 kron.» Deželni zbor zgornjeavstrijski je vse te predloge sprejel skoro soglasno v seji z dne 27. junija 1901.1. Naša kranjska dežela nima še take zveze. V zadnjih letih se je bil promet s tujci pri nas precej pomnožil in tujci, ki prihajajo leto za letom k nam, sami priznavajo, da bi se dalo v tem oziru storiti še marsikaj. Zategadel vnovič opozarjamo prizadete kroge, naj delujejo na to, da bo tudi pri nas še bolj uspeval promet s tujci. In ustanovitev take zveze, kakor že zadnjič omenjeno, bi bila korak naprej. Zatoraj na delo, komur je blagor in korist našega naroda pri srcu! V Kranju, 18. oktobra. K položaju. Spravna konference so se začele ta teden. Korber je sprejel zastopnike čeških in nemških strank, katerim je izročil svoj načrt za uredbe jezikovnega vprašanja na Češkem in na Moravskem. V tem načrtu je nemščina pravzaprav že državni jezik. Za Moravsko se določa vseskoz dvojezičnost, Geška pa naj se razdeli v nemško, češko in dvojezično ozemlje. Čehi so razburjeni in obljubljena obstrukcija se najbrž že prične pri proračunu. Državni proračun izkazuje — kakor poročajo češki • Narodni listi. — za l«to 1903 K 400.000 — prebitka. Krščanski socijalisti z dr. Luegerjem na čelu so imeli minulo nedeljo v Št. Hipilitu strankin shod, na katerem bi bilo skoro prišlo do krvavih pretepov. Dr. Lueger je seboj pripeljal z Dunaja kakih 3000 najetih postopačev in fakinov, ki so bili oboroženi s palicami inkoliči. Dasi je Št. Hipolit prav majhno mestece, vendar se odlikuje s svojim energičnim in možatim uaprednim prebivalstvom, ki je neustrašeno sprejelo dunajske krščanske socijalce in dr. Luegerja s silnim žvižganjem. Da se je vzdržal red, je vlada poklicala v varstvo pet kompanij in na strani so nameščeni vrtovi in gospodarska poslopja. So sicer tudi hiše zidane, večinoma so pa le vse lesene. Pokrite so s škrlom, z deskami ali s slamo. Vrata so v sredi pročelja. Hiša so navadno tri sobe, jedna za spavanje, druga za podnevno življenje in tretja za kuhinjo. Med dvema zadnjima sobama stoji peč, ki greje obe obenem. Nad pečjo so posebne lesene naprave, na katerih suše Lužičani perilo in druge stvari. Okrog in okrog peči je klop, kjer sede zimske večere dekleta, ki pridejo v vas in si kratijo čas s predenjem, peljem in pripovedovanjem različnih dogodkov in povesti. (Jlavni del gospodarstva lužiških Srbov je vrtnarstvo ; na vrtu sade in sejejo vso mogočo zelenjavo: luk, bob, kapus, redkev, solato i. t. d. Žito se zelo redko seje in to zaradi prevelike vlažnosti tal. Zelenjavo prodajajo Lužičani v bližnja mesta, nekateri celo v Berolin. Drug znaten del njihovega gospodarstva so livade, kjer dobe obilo sena. Od domačih živali so važne ovce, katerih volna služi poleg lanu za izgotavljanje perila in obleke. Lužičani se hranijo večinoma z ribami, katere si znajo na vse mogoče načine zelo ukusno pripraviti. O prirodl se ne more reči, da je naklonjena prebivalcem Spreevvalda. Morajo se z njo neprestano boriti, ako nočejo podleči in ubožati. A ta boj je razvil mnogo simpatičnih stranij njihovega značaja: delavnost, vstraj-| nost, skrbnost, veliko Ijubav do rodbinskega življenja. vojaštva. To odhodu Luegerjancev so Imeli Št. Ilipoličani svojo posebne shode. Obstrukcijo so imeli prejšnji teden v sredo v ogiski zbornici. Poslanec Rarahas je očital vladi, da je sklicala zbornico šele sedaj, da se ji ni bilo treba udeležiti Košutove slavriosti. Na to je sledil napad na cesarja, in zbornica je razgrajala. Spomenik kralja Matjaža so minulo nedeljo odkrili v Kološvaru na Ogrskem. Cesarja je zastopal nadvojvoda Josip. Ko je godba zasvirala cesarsko pesem, je občinstvo začelo sikati in žvižgati ter je zapelo madjarsko narodno himno. Policija je občinstvo razgnala s sabljami. Srbsko ministrstvo je podalo ostavko, katero je kralj tudi sprejel. Vzrok odstopu je političen. Dopisi. Iz selške doline. Ko je poslanec Hribar v deželnem zboru rekel, da duhovščina zlorablja izpovednico, za-hrumeli so »katoliški* poslanci proti njemu, in dr. Šu-šteršič je skakal pred njim, kakor pijan derviš ter vpil z žganjarskim glasom: »Preklici, preklici!* Duhovščina je na te Hribarjeve besede in na divji nastop Žlindre pošiljala iz svojih dekanijskih konferenc prvemu ogorčen protest, drugemu, to je dr. Žlindri — pa zaupnico. Mi preklinjanj slovenski liberalci pa vemo ravno tako dobro, kakor ve vsa prečastita duhovščina, da nekateri duhovniki nimajo izpovednice za sveti kraj, kjer se odpuščajo grehi, temveč v resnici zlorabljcijo izpovednico za druge namene. Napredni listi so nam prinesli že več takih slučajev, v najnovejšem Času pa se je zgodila zloraba izpovednice v Selcih nad Škofjo Loko. K župniku Tomažu Rožniku je prišel k izpovedi neki mladenič, ki je pobožen in se ne meša v nobene stvari ter ni vpisan v nobeno društvo. Tak fant gotovo nima posebnih grehov. Vendar ga je odgnal župnik Rožnik iz izpovednice s »ta suho*. Fanta je bilo sram, da je jokal, in je povedal, da ni dobil zato odveze, ker ni hotel obljubiti, da se bode vpisal v Marijino družbo. To se je zgodilo pred kratkim. Sedaj pa povprašamo: Ali ni to zloraba izpovednice, če se da nekomu »ta suho* zato, ker se noče vpisati v to ali ono družbo. Tega ne utaji nihče, tudi vsi rimski doktorji skupaj ne. Tako pa vemo gotovo, če bode zopet kdo rekel v javnosti, da duhovniki zlorabljajo izpovednico, da bodo župnik Rožnik in drugi njegovi bratje vpili: »Ni res, lažete, duhovnike obrekujete!* Resnica oči kolje, kajne, gospod Rožnik!? Sploh ta Tomaž Rožnik uganja take traparije, da mu jih tudi njegovo »rožnato* ime ne zbriše na vse večne čase. Kakor znano, so bile v selški občini že dvakrat volitve župana, toda vselej — zastonj. To se pravi, ne popolnoma za- poetičnost pogleda na prirodo in na razmerje med njo in človekom. To poslednje se kaže zlasti na načinu, kako poveličujejo glavne trenutke v življenju. Rojstvo deteta, a še bolj pa njegov krst, se praznuje v rodbini celih šest tednov. Še bolj se praznuje svatba, na katero so povabljeni vsi sorodniki in znanci. Vse te navade so podobne davnim šegam, ki so lastne tudi ostalim Slovanom. Kadar kdo umrje, mora goreti v hiši ogenj tako dolgo, dokler ne neso pokojnika iz hiše, ker pravijo, da bi mu sicer miši izjedle oči. Slama, na kateri kdo umrje, se mora zakopati v zemljo na oddaljenem kraju, kamor nikdo ne pride, in se ne sme dati živini za steljo. Človeška duša je podobna belemu golobu, zato odpro, kadar kdo umrje, okno, da more ven. (!e umrje nekrščeno dete, blodi njegova duša po smrti okrog hiše. Mnogo različnih praznoverij in fantastičnih misli spajajo Lužičani z velikimi vsakoletnimi prazniki. Vse to je podobno običajem ostalih Slovanov. Se nadaljuje ... 413 stonj, ker Tomaž in njegovi kimavi možički so »kaznovali* z globo 800 K napredne odbornike, ker se niso udeležili volitve ter s tem preprečili izvolitev klerikalnega župana z vsemi klerikalnimi svetovalci. Naprednjaki imajo namreč 10 odbornikov, klerikalci pa 14. In res so klerikalni odborniki trobili okrog, da so dobili naprednjaki že ukaz za denarno kazen. Verjel i so zato, ker so »gospod* rekli, kipa, kakor vemo, ne poznajo postav prav nič, in še Cočovega Franceta modrost ne izda toliko, da bi kaj držalo. Vemo namreč, da ne bodo napredni odborniki plačali prav ničesar, še toliko ne, kolikor Kofetek potrebuje za en pukelc tobaka. S tem so se ti učeni klerikalci le osmešili pri ljudeh, ker jih nobena reč ne izuči. Cočovega Franceta ne morejo izvoliti za župana, čeravno so mu na Brezjah že napivali kot županu, liberalcev ne morejo kaznovati. To je res žalostno, dobro bi bilo dobiti iz Martinvrha Bitenca, da bi panal liberalce, ali vsaj naredil kakšne »flajštre*, da bi kaj pomagali. Na račun Tomaža Rožnika so se tudi ljudje smejali, ko je poslal po enega odbornika v Ljušo s par konji. Doličnega, popolnoma preprostega kmeta še ni doletela taka čast, da bi prišli s kočijo in par konji ponj, zato se je mož tudi sedaj ti časti — umaknil. Tomažu pa je ostalo samo 14 možičkov na «špagi», ki gredo tja, kamor jih gospod pocukajo. Tako dobiva Tomaž klofuto za klofuto, ki mu pa ravno toliko zaležejo, kakor takrat, ko jih je menda dobil pred oltarjem v Moravčah od svojega župnika. Kar smo napisali danes, to bodo klerikalci brali, ker radi bero »Gorenjca*, seveda naročajo ga pod grehom ne, le bero ga. Potem bodo je-zikali, da smo liberalci čez duhovnike. Ljubi pošteni katoliški možje! Povejte nam vendar, ali hočemo hvaliti take duhovnike? Dandanes se ali hvali, ali graja. Klerikalci imajo za greh, če se resnica pove kakemu duhovniku. Mi pa mislimo, da je to dobro delo, veliko boljše kakor biti zapisan v vse bratovščine in tretje re-dove. Posebno bi bilo to naravnost zasluženje pri Bogu, ko bi se dotični duhovniki kaj poboljšali, česar pa pri Tomažu Rožniku ne upamo, zato bode že on skrbel, da pride še v »cajtenge*, ker taki gospodje dobe potem — boljše službe.' Milijonsko poneverjenje v klerikalni posojilnici sv. Vaolava v Pragi. Minuli teden razburjalo je velikansko poneverjenje v posojilnici sv. Vaclava v Pragi skoro vso Avstrijo. Preiskave so dognale, da znaša poneverjena svota nad šest milijonov kron. Bivšega predsednika kanonika Ivana Drozda, ravnatelja Venclja Kohouta, višjega knjigovodja Herciga, cenilca Huberja in računovodja Pikelenderja so zaprli. Defravdaciji so prišli na sled, ko se je višji knjigovodja Jožef Orth zastrupil v nekem vlaku. Dognalo se je, da je Orth dlje časa kradel, in sicer okrog 400.000 K. Po pregledovanju knjig pokazalo se je, da Orth ni mogel sam izvršiti defravdacije, in nekaj članov upravnega odbora je prosilo državno pravdništvo, naj se zvrši revizija v vseh oddelkih posojilnice. Revizija je spravila na dan take reči, da je vmes posegla sodnija, ker se je zgodil škandal, kakršnih je pač malo. Voditelj te posojilnice, kanonik Drozd. je bil eden poglavarjev češke klerikalne stranke. Že kakih dvajset let sem je prirejal vsakovrstna romanja v Rim. Drozd, ki je bil prej zelo zadolžen, si je v praški okolici sezidal dve vili, kjer je preživljal sladke urice z lahkomiselnimi ženskami, zlasti z ženami raznih znanih klerikalcev. Ker se je pri romanjih zgodilo več takih škandalov, mu je nadškof pred kratkim prepovedal prirejevanje romanj. Minulo soboto je bil kanonik Drozd zaslišan. Ondi je izpovedal, da je popolnoma nedolžen, ter dostavil: »Bog in Mati božja me bodeta rešila.* Uro pozneje pa je preiskovalni sodnik pri hišni preiskavi dognal, da je imel Drozd že vse pripravljeno, da bi pobegnil. Našli so tudi kovčeg, v katerem je kanonik pripravil za beg potrebno obleko in pol milijona kron v posojilnici ukradenega denarja. Kanonik Drozd je imel priležnico, ki je živela kakor milijonarka, kateri je kanonik kupil konje 414 in vilo. Imel pa je tudi še več drugih razmerij, ponajveč z omoženimi ženskami, s katerimi je zapravil ogromne svote. Sestra kanonikove priležnice je na ka-nonikovo nakaznico šele pred nekaj dnevi dobila v posojilnici 30.000 K in je pobegnila s tem denarjem. •Narodni listi» v Pragi poročajo, da pre l duhovniki v tem zavodu ni bila varna nobena ženska in da so neko dekletce, ki je prišlo v posojilnico, duhovniki kar v uradu posilili. Posojilnica sv. Vaclava je bila popolnoma v klerikalnih rokah. Vodstvo tega zavoda je bilo v rokah posebnega odbora, v katerem so bili trije duhovniki in eden sam posvetnjak, seveda tudi klerikalec. Ta zavod je vsled tega podpiral samo zgolj klerikalne naprave. V društveni hiši je bilo nastanjenih vse polno klerikalnih društev in v posojilnični dvorani so se vršila predavanja. Tudi kanonik Drozd je ondi večkrat predaval. Zadnjič enkrat je predaval v tej dvorani «0 veri in znanosti*. Govoril je zlasti o tem, kako dela vera človeka nravnega, on namreč, ki je imel dve sestri za za oficijelni metresi (vlačugi), on, ki je oče treh nezakonskih otrok, on, kateremu je njegova metresa dovajala male deklice i. t. d., je govoril, kako dela vera človeka poštenega, on, ki je dvajset let ropal v posojilnici in nakradel velikanske svote. Ondi je celo klical: »Nas posnemajte, za nami hodite in srečni bodete na tej zemlji in onkraj groba!* V tej posojilnici se je nastanila prava tatinska družba. Nobenega dvoma ni, da so kradli tudi uradniki, videč, kako kradejo tudi duhovniški voditelji zavoda. Kako seje delalo, se vidi iz tega, da je nižji uradnik, ki je imel plače 3000 kron, vzdrževal konje za jahanje in dve priležnici. Vse je ogorčeno, in sicer proti duhovščini, ker so duhovniki lazili kar po hišah in nagovarjali ljudi, naj svoj denar nalože v tej klerikalni posojilnici. Skoro vsak dan je pred posojilničnim poslopjem zbranih na tisoče ljudi, ki jokaje zahtevajo svoj denar. Ti nesrečniki so največ delavci in vdove, ki so se dale pregovoriti po duhovnikih, da so svoje prihranke naložile v tem zavodu. Ljudje so kar obupani in kolnejo duhovnike, da je groza. Vložne knjižice so jim bile odvzete, denarja pa niso dobili. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, so se mogle knjige ponarejati s tem, da so se popravljali v številkah tisočaki in desettisočaki. Akcija, da bi se rešila ta posojilnica, dosedaj ni imela uspeha. Naprosilo se je sicer praškega nadškofa, kakor tudi več drugih bogatih duhovnikov, naj bi pomagali obvarovati zavod pred konkurzom. Vsakdo je sicer za to, da se ohrani ta stari in skoro največji denarni zavod, a prispevati k pokritju primanjkljaja se vsakdo brani. Novlčar. Na Gorenjskem. Cenjene naročnike „Oorenjca", katerim je potekla koncem minulega meseca četrtletna naročnina, prosimo uljudno, da kar najpreje ponove nadaljno naročitev, da jim pošiljanje lista ne prestane. Osebna vest. Gdč. Angeli Divjak je začasno podeljeno učiteljsko mesto na Dobravi pri Zasipu. Nemo propheta in patria! Koblar je že več kakor dve leti kranjski tehant, a dosedaj si še ni umel pridobiti ljubezni izročenih mu ovčic. Bodisi, da ni tak pastir, kakor bi moral biti, bodisi, da je med ovcami preveč kozlov in koštrunov — resnica je, da naš dekan ne uživa sedaj pri nas niti toliko simpatij, kakor takrat, ko se je pripeljal v Kranj kol novoimenovani župnik. Še ter-cijalke ga posebno ne marajo in celo malkontenti se že pritožujejo, da je Koblar njih stranki le na kvar, in cenijo veliko višje malega Potokarja, ki pije z vsakim rad bratovščino. Koblar v Kranju ne more priti do veljave in to ga seveda peče. Noben korak se mu ne posreči. Nezadovoljen je sam s seboj ter s svojimi župljani in njegov že od narave precej melanholičen obraz postaja vedno daljši. Nemo propheta in patria! Prav radi tedaj verjamemo, da si želi nazaj v prisilno delavnico, kakor se je neki izrazil sam. Kranj res ni za Koblarja in Koblar ne za Kranj, in obratno bi bila velika škoda za človeštvo, ko bi se v Kranju skisal ta veliki talent. V zadnjem času ga kar nič več ni videti, še celo k občinskim sejam ne prihaja več. Minoli torek šele nam je bila osoda vendar zopet enkrat tako mila, da smo imeli čast zreti v obličje »svojega* župnika. In ta sicer tako žalostni ter izmučeni obraz je blestel takrat same radosti. Mislili smo že, da je Koblar srečno spravil pod streho nameravani konsum v Šmartnem, a »Slovenec* nas je kmalu poučil, da je uzrok dekanove dobre volje iskati drugod. V ponedeljek se je vršil v Ljubljani shod zaupnikov katoliške narodne stranke. Veliki gromovnik dr. Šušterčič, po kojega milosti je postal Koblar že kranjski dekan, je postavil zaupnemu shodu za predsednika našega tehanta, njega, katerega doma prezirajo, ki je doma tako brez vsake veljave. Nemo propheta in patria! Koblar pač sam ni kaj tacega pričakoval in sladica zavest, da je kljub vsem neuspehom vendar zopet posijalo nanj sonce Šušteršičeve milosti, je pač dvignila nesrečnega moža iz turobnega stanja in rau v mračno obličje vtorek zarisala prijazne poteze. Sedaj tudi ve, da mu ne bo treba nazaj v prisilno delavnico, in v duhu že menda gleda rdeči zavratnik, katerega bo prejel iz Šušteršičevih rok. In ko bo Skalja oznanjeval po mestu veselo novico: •Tone je postal korar*, takrat se bomo s svojim župnikom vred veselili tudi mi, ljubili ga bomo bolj kakor danes, in če bo še seboj vzel svojega adjutanta Skaljo, potem bo naša ljubezen res neomejena. Dal Bog, da bi se vsem izpolnile vroče želje! Liberalci so zopet krivi. Piše se nam z Gorenjskega: Zares čudni poštenjaki so voditelji kranjskih klerikalcev! Naj karkoli slabega zakrive sami ah pa njih pristaši v naši ali pa v kaki drugi deželi, ničesar nočejo pripoznati in zapisati na rovaš klerikalcev, ampak vse nalože na grešna pleča liberalcev.. Nasprotno pa 'si kaj radi prilastujejo zasluge liberalcev. Svoje laži potem raztrosijo po znanih »katoliških* časnikih in naši klerikalni nevedneži seveda verjemo vse, kar bero v njih. Ne bom popisoval, na kak grd in nesramen način so podtikali liberalcem razne lumparije, katere so zakrivili edino le klerikalci, ampak hočem le omeniti slučaj, ki je v zvezi s klerikalno defravdacijo v posojilnici sv. Vaclava v Pragi. V ponedeljek je bila nekje zbrana večja družba ter se pogovarjala o tem novem »katoliškem* škandalu. Nekdo izmed navzočih pa vpraša: «Kdove, če bodo tudi zdaj krivi liberalci te defravdacije?* »Kdo pa drugi!* se oglasi soglasen odgovor. »Prav gotovo bodo spet tudi to lum-parijo pobožnega prelata Drozda podtaknili liberalcem,* pristavi še eden iz družbe. In res se niso varali! Drugi dan se dbbili ponedeljsko številko «Slovenca» in tam je stalo ob koncu poročila o zgoraj omenjenem poneverjenju tiskano črno na belem, da so bili uradniki v tej katoliški posojilnici — liberalci! Moj Bog, ali ste že slišali kaj tacega: Popolnoma klerikalna posojilnica, pa je imela liberalce za uradnike! Kdo bi se ne smejal tej novi predrzni in obenem zelo neumni laži naših klerikalnih časnikarjev! Domača iznajdba. Gospod Jakob Šivic iz Škofje Loke je izumil posebno vrsto avtomatičnih kaset za shranjevanje cigaret. Svojo iznajdbo je dal patentirati. V Tržiču se je poročil g. Vincencij Eggenberger, lekarnar in hišni posestnik, z gospico Antonijo Devovo, hčerko sodnega svetnika g. Deva. Nesreča. V Radovljici je pri kegljanju ponesrečil mizarski pomočnik Franc Kepic iz Zaloga, občina Brezovica v kamniškem okraju. Ko je zagnal kroglo, mu je spodrsnilo in je padel ter se udaril tako hudo na glavo, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. Z Bleda. Minulo nedeljo, dne 12. t. m. se je vršila volitev načelnika v zdraviško komisijo. Načelnikom je bil soglasno izvoljen g. dr. Emil Klimek, ondotni zdravnik, njegovim namestnikom pa g. župan Jakob Peternel. V odboru imajo domačini večino. V državnem proračunu za leto 1902 so poleg drugih postavk določene tudi naslednje: Za cesto po sorski dolini od Podboršta do meje pri Petrovem brdu 2b\.r)00 kron, za tlakovanje dunajske ceste v Ljubljani 20.000 kron, za regulacijo Save 152.000 kron, za sodno poslopje v Ljubljani 251.000 kron, za uradno poslopje v Radovljici 11-000 kron. Z nožem je zabodel minulo nedeljo okoli polnoči neznan fantalin v hrbet tukajšnjega ključavničarja Josipa Puharja in ga precej hudo poškodoval. Storilca še niso dobili. III. red v Kranju. V nedeljo popoldne se je vršila v tukajšnji rožnovenski cerkvi slavnost, pri kateri so stare device prestopile v tretji red. Moškega ni bilo nobenega. Čudili smo se, da dekanu Koblarju ni bilo mogoče v tem času pridobiti tudi moških za ta red. Odkar se je Koblar prelevil iz liberalca v klerikalca, je postal zelo vnet za pomnoženje enakih društev. Vsaj je pa tudi njegova dolžnost, da se izkaže hvaležnega napram škofu za mastno službo. Pridiga je bila huda, ker se je pri-stopivšim zabičevalo, da ne smejo opravljati, po nepotrebnem se ne smejati, izogibati se plesa i. t. d. Nekaterim, katere obirajo prav vse po mestu, bo menda to prav težavno in ne vemo, če bo gospodom v farovžu tudi všeč, da ne bodo vsled molčečnosti teh tretjerednic izvedeli novic kranjskih liberalcev tako točno, kakor dosedaj. Konečno je častitljivi g. pridigar tudi poučeval, kako se morajo vrvi, s katerimi se bodo tretjerednice menda bičale, privezati okoli ledija. Te vrvi jih bodo varovale vsega hudega. Po končani slavnosti so se razdelile vrvi in škapulirji med tretjerednice, katere so nekatere stisnile pod predpasnik in hitrih korakov odšle. Iz Lesec se nam piše: Letni semenj v Lescah dne 22. septembra 1.1., na novo vpeljan šele leta 1901, ni bil posebno slabo obiskan, kakor bi morda marsikdo mislil ob tako slabem vremenu. Bilo je na semenj prignane približno toliko živine, kolikor je v občini hišnih številk. Upamo, da bo na dan sv. Uršule semenj mnogo boljše obiskan, ker se bo skoro gotovo dobro prodajal fižol, čeravno še ni tako suh, kakor bi moral biti. Škofjeloške novice. Pišejo nam: V škofjeloškem uršulinskem samostanu je umrla 13. oktobra 1.1. otroška vrtnarica sestra Maksimilijana Prager v 25. letu svoje starosti. Pogreba, ki se je vršil v sredo zjutraj, se je udeležilo poleg notranje in zunanje dekliške in deške ljudske šole tudi mnogo mestnega občinstva. — Začasno je nameščen na petrazredni deški ljudski šoli v Škofji Loki suplent g. Friderik Repovš, kjer nadomestuje učitelja g. Bogomirja Krennerja, kateri je dobil zaradi bolezni šestmesečni dopust. — Občinstvo je z napravo novega vodovoda jako zadovoljno. Dokaz temu je, ker se od dne do dne bolj množe novi naročniki. Čudno bi pač bilo, da bi občekoristna naprava ne prodrla tudi v «konservativni« Škofji Loki. — Komisijonelni ogled za zgradbo normalnotirne železnice Trata-Kamenilnik se je vršil 14. t. m. Komisija se je izrekla povoljno m se prične z zgradbo v teku šestih tednov. — Občinski odbor škofjeloški je imel v sredo 15. t. m. svojo sejo. Govorilo se je, po kateri ceni bi se oddajal m1 kamenja za zgradbo bohinjske železnice. Ker se ni moglo nič definitivnega skleniti, se je preložila seja na ponedeljek 20. t. m. O izidu seje bomo poročali. — V četrtek ob sedmih zvečer je bilo alarmirano tukajšnje gasilno društvo. Sodilo se je splošno, da je izbruhnil ogenj v bližini Zabnice. Gasilci so hiteli kolikor možno s svojimi brizgalnicami, toda med potjo so se uverili, da ni nevarnosti. Pogorela je samo lesena bajta tukajšnjega kamnoseka Matevža Miklavčiča. Škoda je neznatna. Kako je prišlo do ognja, še ni znano. Z nožem pri žganju. Piše se nam: V Ravneh pri Sorici so se stepli fantje. Pili so poprej žganje in potem so se skregali in stepli. Pri pretepu je po domače Žni-darjev iz Podlomka zaklal 22 letnega Janeza Urha iz Ravnega v roko in mu pri tem prerezal žili na roki, da je zaklanemu odtekla kri. Žnidarjev se je šel sam javit s «pošto» k — sodniji. To nesrečno žganjepitje, kako žalostne nasledke ima, 416 »Liberalno maščevanje.* Kranjski klerikalci so res preklavrna klika. Ker niso sposobni za kako resno delo in jih je tudi premalo, da bi sploh prišli v poštev, zasnujejo semintja kako malo intrigo z namenom, da da bi potem pri nastalih nasprotstvih ribarili v kalnem. Tako izkoriščajo sedaj tudi razpor, ki je nastal med gasilnim društvom ter tistega godbo in intrigirajo po listih zoper odbor gasilnega društva. Godbeni odbor je odslovil dosedanjega kapelnika Horna, ki se je prav pošteno trudil, da bi iz godbe napravil to, kar je bilo pri obstoječih razmerah z ozirom na materijal in razglašena godala sploh mogoče. Nikakor nočemo dvomiti, da je napravil godbeni odbor ta korak z najboljšim namenom, a odbor gasilnega društva je smatral napoved kapelniku za neumestno in zato je razveljavil dotični sklep z naročilom, da naj mu godbeni odbor navede vzroke, zakaj je odslovil kapelnika. Sklicuje se na § 12. društvenih pravil, ki določa, da odbor sprejema in odpušča kapelnika, je godbeni odbor, ne da bi navedel kak vzrok, odgovoril, da vztraja pri svojem sklepu, gasilni odbor je pa še enkrat ponovil svojo zahtevo, ker je po § 7. godbenih pravil godbeni odbor v vsem društvenem delovanju odgovoren odboru prostovoljne požarne brambe v Kranju. Res je tedaj, da je godbeni odbor opravičen nastavljati in odstavljati kapelnika, a ravnotako je res, da je pri tem kakor v vsem društvenem delovanju odgovoren gasilnemu odboru, ki ima z ozirom na to določbo v društvenih pravilih vsak čas tudi pravico zahtevati pojasnil. Ker se pa god-benemu odboru niti ni zdelo vredno odgovoriti na drugi dopis vrhovnega društva, je odbor gasilnega društva pretrgal vsako zvezo z godbo, je nadalje izjavil, da ne prevzame več nikake odgovornosti glede godbe in sporočil godbenemu odboru, da se godba ne sme več imenovati »godba prostovoljne požarne brambe v Kranju* in da godci ne smejo več nastopati v gasilski opravi. Pač pa je gasilno društvo prepustilo godbi inventar in to zlasti inštrumente v nadaljno uporabo s pridržkom, da za slučaj ponehanja društva pripade ves inventar zopet požarni brambi. Vsi ti sklepi so se naznanili c. kr. okr. glavarstvu in županstvu kot vrhovni oblasti gasilnega društva. Tako smo na popolnem nepristranski način pojasnili razdor ter razmerje med obema društvoma in bi se niti v toliko ne vtikali v to precej malenkostno zadevo, ako ne bi klerikalci pograbili te prilike na ta način, da sedaj v »Slovencu* in »Slov. Listu* s podlim sumni-čenjem še bolj poostrujejo nasprotstva in izkušajo iz prepira kovati kapital zase. Vzrok vsemu hujskanju je preprozoren: gospodje se pripravljajo za volitve v odbor gasilnega društva! Usojamo si dotičnike opozarjati na to, da ima pri požarni brambi zadnjo besedo občinski odbor, ki nikdar ne bo pripustil, da bi postalo gasilno društvo tako kakor godba torišče za različne politične poskuse žegnanih intrigantov in žnjimi združenih podrepnikov. Ce konečno še pripomnimo, da imenuje »Slovenčevi* dopisnik ravnanje gasilnega odbora »liberalno maščevanje*\ češ, da so liberalci postopali tako, ker je bil Horn »liberalec* in njih zvest pristaš, potem upamo, smo skrbeli tudi za zabavo. Ce ne bo miru, bomo pa spregovorili še kaj več. Slovensko bralno društvo v Tržiču ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 19. oktobra ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih. Iz Krope se piše »Učiteljskemu Tovarišu*: Letošnje leto je štirideseto, odkar krajni šolski nadzornik g. Karol Pibrovec nadzoruje tukajšnjo ljudsko šolo in deli ob koncu leta pridnim učencem in učenkam premije v podobi kron, katere so v trak cesarskih barv zašite in ki se pripno kot odlikovanje odličnim učencem na prsi, prodno dobe šolska izpričevala koncem šolskega leta. Tudi letošnje leto o priliki štiridesetletnice je pripel mnogim odličnim učencem »medalje*. Pa ne samo to, tudi je vse učence povabil popoldne na južino na gostilniški vrt pri Jarmu, kjer je vsak dobil štruklje, krofe in malo vina z vodo. Učencem so se naredile originalne kape iz barvastega papirja, učenkam pa male čepice. Tako uniformirana šolska armada z zastavonoscem na 416 Mm in trobentačem ob strani jo šla l šolskega dvorišča po trgu v omenjeni vrt. Da je vse občudovalo in zvedavo gledalo mladostno šolsko vojsko in se spominjalo mladostnih šolskih let, je umevno. Dospevši na »Jarmov vrt*, pozdravi učenka v belem krilu gospoda jubilanta ter mu izroči krasen šopek ob navdušenih «živio»-klicih iz mladih grl. Na vrtu so učenci proizvajali razne igre, strelne vaje z žogo v žrela - odprta usta divjega moža in žene. katera je g. akad. slikar Peter Zmitek nalašč blagovolil naslikati za tukajšnjo šolsko armado. Kadar sta mož ali žena požrla žogo, je dobil učenec desetico, mož pa je še vedno požrešno zijal. Tako se je mladež na različne načine zabavala in prepevala do mraka ter odšla vesela in zadovoljna domov. Tudi več prijateljev šolske mladine je bilo navzočih, katere je in učitelje povabil na večerjo ter prijateljski zabaven večer. Izvanredni občni zbor tukajšnega godbenega društva se bo vršil v nedeljo, dne 26. oktobra t. 1. na pristavi g. K. Floriana z naslednjim dnevnim redom: 1.) Tajnikovo in arhivarjevo poročilo. 2.) Blagajnikovo poročilo. .'*.) Prenarejanje pravil. 4.) Volitev odbora. D.) Volitev dveh pregledovalcev računov. G.) Nasveti. 0 bohinjski železnici. O načrtu glede delne proge železnice Jesenice-(Jorica, ki se zgradi na državne troške od 0'2/.'5 do .'12'2/.'l kilometra, t. j. od postaje Jesenice do kranjsko-primorske deželne meje, se določa državna komisija in politični obhod v zvezi z razlastitveno razpravo na 5. novembra in na naslednje dni. Komisija se snide 5, novembra ob desetih dopoldne na kolodvoru na Jesenicah. Komisija bo pričela obhod v davčni občini* Jesenict in po razmerju napredovanja v davčnih občinah Jesenice, Blejska Dobrava, Zasip, Podhom, Rečica, Spodnje Gorje, Poljšica, Bohinjska Bela, Sela, Nomenj in Bohinjska Bistrica nadaljevala in končala najbrž 19. novembra. Podrobni načrt in postopni operat se smeta upogledati pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Radovljici, načrti o odkupu zemljišč pa pri občinskih uradih na Jesenicah, v Zgornjih Gorjah, na Bledu, v Ribnem in na Bohinjski Bistrici v roku, ki ga razglasi omenjeno okrajno glavarstvo. Prorokovanje za hudo zimo. Čebelarji pripovedujejo, da bomo imeli letos hudo zimo. Čebelice so namreč nenavadno zgodaj pričele skrbeti za prezimovanje. Na Kranjskem sploh. Ljubljanski grad prodado razen stolpa, ki je mestna last, prihodnji mesec na javni dražbi. Križem sveta. Važna razsodba. Državno sodišče je razsodilo, da sla deželni odbor štajarski in mestni magistrat celjski s tem, da sta odklonila slovensko prošnjo dr. Hrašovca za priznanje domovinstva, kršila državni osnovni zakon. Iz državnega zbora. V četrtek se je sešel državni zbor. Vlada je predložila zakonski načrt, s katerim se civilna lista zviša za dva milijon kron. — Cehi so pričeli že v tej seji z obstrukcijo, in sicer najprej z nujnimi predlogi. Govor ministrskega predsednika je le še poostril položaj. Justični minister Spens-Boden je odstopil vsled bolezni. Njegovo mesto bo začasno vodil sam ministrski predsednik pl. Korber. Deželnozborske volitve so se že pričele. Na Mo-ravskem so v četrtek volile kmetske občine. Izvoljenih je 17 združenih čeških liberalcev, i) čeških klerikalcev in 8 Nemcev. Klerikalci so zatrdno računali, da dobe 12 mandatov, a so se za enkrat zmotili. Na obe očesi je oslepil gostilničar Ivan Vrečuk iz Marijinega Gradca na Štajarskem, potem ko se je umi! z nekim milom (žajfo). Razne vesti. Pri budimpeštanski Anglo-banki so razkrili poneverjenje v znesku 3().()()() kron. — Iz du-hovskega stanu je izstopil grof FiVgen Kszlerhazv. Obenem je vložil tožbo proti jezuitskem redu, kateremu je pripadal, tožbo za izplačilo 800.000 kron, ki jih je izročil redu pri vstopu. — Ruska velika kneginja Helena, soproga grškega princa Nikolaja, je ušla z nekim mladim človekom. Tiskarski škrat. Dragi čitatelji se včasih jeze nad pomotumi v listu. Pa ne vedo, da imamo v tiskarni po- sebne vrsle škrata, o katerem vam brž kaj povemo. V Glasgovvu je hotela neka tiskarna izdati knjigo brez pomol. Nalašč za to so nastavili 6 popravljalcev, katerih vsak je eno stran pregledoval cele ure. Prvi odtisek so obesili v izložbo in 1000 K obljubili onemu, ki najde napako. Nihče se ni oglasil. Ko je; knjiga izšla, našli so ravno pet tiskovnih pomot. — Na Nemškem so se pred par leti zavzeli neki profesorji za to, da spravijo v svet knjigo brez napak. Z največjo skrbnostjo so pregledovali odtisek in slikali za tiskovnimi pomotami. A, ko knjiga pride na svetlo, pomota — na prvi strani! Temu sitnemu nagajivemn škratu je ime — človeška nepopolnost! Domača knjižnica. Priivodce po kral. mesto Pisku je naslov lični knjižici, katero se nam je doposlala in katero je založil odbor kluba čeških turistov v Pisku. Knjižica obseza 80 strani ter je okrašena z mnogimi prav lepimi slikami. Taki »voditelji« znatno pospešujejo povzdigo prometa s tujci in se dobro izplačajo, da se razpošiljajo brezplačno. Gospodarske stvari. Pri premovanju konj v Kamniku so dobili za kobile z žrebetom posestniki: Frančišek Bohinjec iz Zaloga 70 K, Andrej Gohanec 40 K, Ivan Omerza iz Lahovič 30 K, Ivan Burgar iz Zaloga 20 K, Matevž Mušič iz Trzina in Frančišek Špenko iz Bukovice, vsak srebrno svetinjo; za mlade ubrejene kobile posestniki: Ivan Debevec s Polja 50 K, Matevž Sršen iz Skaručine 30 K, Anton Fajfar iz Vopovelj in Mihael Zmrzlikar iz Kosez vsak srebrno svetinjo; za eno- in dveletne žrebice posestniki: Matija Bobnar iz Lahovič, Josip Mrak iz Podgorja in Jakob Skok s Pristave po 20 kron, Florijan Uršič iz Stranj in Valentin Zabavnik iz Tunjic, vsak srebrno svetinjo. — Pri premovanju v Bohinjski Bistrici so dobili prvo darilo v znesku 50 K Tomaž Zvab iz Loga, drugo darilo 40 K Jakob Zupan iz Nomena, Ivan Sodja s Cešnjice, Frančišek Korošec iz Koprivnika in Matevž Zvab iz Loga po 30 K, Lovro Vojvoda z Bohinjske Bistrice, Ivan Bricelj in Jakob Korošec s Cešnjice, Valentin Sodja z Bohinjske Bistrice in Josip Preželj iz Lepenc po 20 K. Iz prve roke se oddaja za polovično ceno: »Slovenski Narod* ici i »Slovenec* Laibacher Zeitung* pri L.Rebolju, hotel »Nova pošta* v Kranju. I AV poštenih starišev, ki ima Hf /IM 0 Q veselje do tiskarstva Ml M if MM l fM in dovršil vsaj par fl^%|f vil gimn. razredov, sprejme K pr. £ampret, tisKar V Kranju. (jg flfrg?" Ueč tisoč gozdnih rastlin malin z lepimi Koreninicami iz = omotice Jezerska se Hnni. Ponudb« naj 5« naslov« na lesarja Gabrijela Pkcolija V Ejnbljani. (3^ž%) Tedenski sejem v Kranja dne 13. t. m. Prignalo sejo 102 glav goveje živine, 1 teleta, 57 prašičev, 1 ovac, — kozlov, 105 buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7-30, prosa K 650, ovsa K 6'—, rži K 620, ajde K 7'—, ječmena K 6'—, krompirja K 1*80, fižola: ribniški K 9-—, koks K 10-50, zelen K 7*— do 7*50. Hiša obstoječa iz hleva, svinjaka, poda kozolca, za 13 mernikov posetve njiv, vrta, iz katerega se redi lahko dvoje govedi, se odda s 1. januarjem pod prav ugodnimi pogoji v najem. 163—1 Natančneje se izve v gradu Prevola pri Kranju. Ceno »e> odda lepo opravljena soba s brano. Poizve sa pri Fidru na polju. 169—1 Garantirano pristni 168—1 BRINJEVEC I ti lastni izdelek Petra Smida v Selcih pri Škofji Loki. MATIJA AZIVIAN mizar za stavbe in pohištvo V Kranju S t. 12*3 v lastni hiši naznanja slavnemu p. n. občinstvu, da je popolnoma prenovil svojo delavnico, katero je spopolnil z najnovejšimi, modernimi stroji, katere goni elektrika. Imam obilo suhega lesa v zalogi in sprejemam vsa, tudi največja v mizarsko stroko spadajoča dela in jih izvršujem dobro, so-157—4 lidno in po najnižjih cenah. Uiljcpr) ^o^gaj knjigovez v Kranju, glavni trg 132 v hiši g. M. Bizjak priporoča svojo največjo Knjigoveznico na Gorenjskem opremljeno z vsemi potrebnimi modernimi stroji in pripravami. Izdeluje vsakovrstna vezanja, od preprostih do najfinejših, kakor tudi različna galanterijska dela — vse okusno, trpežno in po najnižjih cenah. 160—8 51. JotsHi« Vodstvo« na Gorenjskem se udano priporočam za cenjena naročila šolskih tiskovin. Z odi i eni rn spoštovanjem Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju Učenca $prejrr>c F)cr>r¡k JüÜQtr, tirar O ßrarjjci. 150-5 Otrobi LfojicW 49-lfr se dobivajo po sledečih cenah: 4-40, 550, 6-50, 750, 8-—, 9—, 10—, II-—, 14-—, 16-—, 18-—, 20 — gld. Galanterijsko blago na drobno in na debelo. ALBIN RANT v Kranju pod mestom._ Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 Velika zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke konfekcije za dame. Solidno blago po čudovito nizkih cenah -*K**- Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. 154—4 Blag. goipod III. 167—3 lekarnar j xxl> lj ana. Pri neki goipej, katera je trpela dolgo časa na nervoznosti, sem vporabtjal z izvrstnim vspehom Vase železnato vino. Prosim torej, pošljite mi nadaljnih šest steklenic imenovanega vina. Dr. L. Farber c. kr. Štabni zdravnik Raštelj št. 19. Polliterska steklenica velja 2 K. Zunanja naroČila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. GORICA, 6. junija 1902. 418 T 'T o iS Priznano najboljše oljnate barve smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hanptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82-20 9 © Cl. a. p D CD O CT O © ♦J Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago »o §linoote peci, 2»a 4iop>e{i, kakov tudi -Hipe, vaac iti v hatvan-, ttpe&ne in cene -priporoča ptva in največja peci j i rt afonastifo \z>dcA$uyv 5-22 v 2yu^>t'yani. R. LANG, LJubljana (Kollzej) 149-5 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Zanaaja naroiila M ir,-•ntajijo toCno in po najnižjih •ovara« za modrocc na pereaa In poete(jno opravo, caloga pohištva, pri porota vnuke vnrt« modrocev. posteljne uloge, zrcal, podob, oiroCjrti voziCkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) it sobno opravo 60—*« po najnižjih cenah. Cenike h 800 podobami poilj* zaatonj in poitnine prosto. Razpošiljanje točno. ftiiki st razpošiljajo zastonj in G. Tdnnies Ljubljana 76_21 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost vse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-lnotore in parostroje. C. Kr. priv. luvanm strojev, bx >V'.-/. mm Trgovina z železnino »MERKUR" PETER MAMČ *v Celju, Graškie. cesta. štev. 123 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. fcW Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. *^PI # Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih krlžev. * Postrežba točna. Gene nizke. rti ■ m H* f 1. •a o -t o s i? t* CD CD •d IM CD CD 420 Prn@FBii.arIa ure, zlatnino in srebrnino po jako nizkih cenah priporoča R. SUTTNER, mar v Kranju. 73-18 Ceniki zastonj in poštnine prosto. Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K. Rezervni zaklad: nad 36.000 K. Posojilnica ? Radovljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po ^/odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—39 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 97-16 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. JOS. POGAČNIK krojaški mojster v Radovljici štev. 41 priporoča slavnemu občinstvu svojo delavnico za izdelovanje ^ raznovrstnih = 1 oblek — za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov in zimskih sukenj. Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14—38 v zalogi. Ne skisanim filistrom ampak prijateljem humorja priporočamo .NflVIHflNCE' spisal Rado Murnik. Velika 8«. Str. 229. Vaettinat Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužarnaža. — ČaČkočikar pa Križkraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 96—16 Cena K 250, po poiti K 270. Založništvo L. Schurentner v Ljubljani, Dvorski trg 3. Dr. pl. Trnk6czy-ja KraaJsKf redilni jiraSeK za živino 1 zavoj 50 vin., 5 zav. samo 2 kroni naj kupi vsak, kdor redi prašiče, da doseže, da postanejo prašiči mesnati, tolsti in debeli, da imajo okusno meso, kar «e doseže s tem praškom gotovo, hitro in najcenejše. Spoštovani gospod! Moji prašiči niso trli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil za poizkuinjo od enega svojih ljudi en zavojček redilnegai praška acc*. prašiče, človek se mora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti in so se v nekoliko dneh močno zredili spričo tega izbornega pomočka. Morem ga vsakomur najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim s povratno pošlo pet zavojčkov retlllriegei praš« li«» za i>r-tiši5e. 81.{X. 1900. Z velespoštovanjem Jožef Englisoli, ogleda zel. proge, Belisče, Slavonija. Uradno poverilo. Predstoječi prepis se popolnoma ujema z izvirnikom, pisanim na dopisnico, na kateri sta znamki za 4 merje in 2 vinarja. V Ljubljani, dne S. (tretjega) oktobra 1901 (tisoč devetato prvega leta). (Notarski pečat.) Ivan Plantan, e. kr. notar. Pri zdravih prašičih, najsi bodo mladi ali stari, zadostuje navadno en zavoj za 50 vinarjev. Dobiva se pri vseh trgovcih, ako ne, potem po pošti iz lekarne Trnkoczv v LJubljani. Pri tej se tudi dobiva: dr. pl. Trnkoczyja balzam (ie 30 let svetovnoznan). 1 stekl. 20 h, 12 stekl. 2 kroni, 24 stekl. 4 krone prosto poštnine, 6 tucatov samo 10 kron, poštnine prosto. Izborne želodečne kapljice (enake prejšnj m Marijaceljski m kapljicam, želodčnemu grenkemu likerju, zeliščnemu vinu i. t. d.) 1 stekl. 40 h, 6 stekl. 2 kroni. — Pilne odvajalne, želodec čisteče. 1 škatla 42 h, 6 škatel 210 kron. — Kašljev, pljučni in prsni sok ali zeliščni 8irup. 1 stekl. 112 kron, 6 stekl. 5 kron. DrgnilnTudov in protinski cvet. 1 stekl. 1 krono, 6 stekl. 450 kron. — Tinktura zoper kurja očesa. 1 stekl. •0 h, 6 stekl. 3 50 kron. — Raztvarjajoči, čistilni čaj. 1 zav. 1 krono, 5 zav. 4 krone. — Vsak dan prihajajoča zahvalna pisma, tudi od zdravnikov hvalijo ta sredstva. vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, m eetrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom ■Ume za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina retiamasjje, osnatula, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsoroj »Gorenjca«. Odgovorni urednik Gaiper Eržen. Tiska Iv. IV. Lampret v Kranju.