List 33.
Gospodarske stvari.
Mušica pšeničarica ali hesinska muha.
Iz Ribnice nam je gosp. Dragotin Rudež 7. dne t. m. poslal sledeče naznanilo: *)
„Dovolite, da Vam nekoliko vrstic o nekem posebnem prikazku pišem, ki se letos vidi na pšenicah po ribniški dolini in je tudi že veliko škode naredil. Kmalo potem, ko je pšenica naredila klasje , je začela polegati; to je bilo tem hujše, čim bolj je zorela, dokler ni do žetve na nekterih njivah se tako polomila, kakor da bi jo bila huda toča potolkla; vsaka bilka skoraj je spodjedena in vse križem leži tako, da nekteri še niso mogli žeti, ampak so kar vse skup pokosili kakor strnišČe. Kmalu so ljudje spoznali, da vso to nadlogo dela majhna zaželka, ki se dobi skoraj v vsaki bilki, največkrat blizo korenine v prvem kolencu. V nekteri bilki je še črv, ki naredi v nji na dolgo vse polno črvojedine, v drugih se pa vidijo ličinke ali kali. — Ker se ljudje pri nas ne spominjajo še take stvari, in bi znalo morebiti koristno biti, kaj več o osebnosti in naturi tega škodljivega mrčesa izvediti, sem jaz nekoliko bolnih bilk s črviči in ličinkami nabral, in vse to Vam pošljem, da bi povedali, kaj je to. Se to moram pristaviti, da samo na pšenici se ta mrčes nahaja."
Odgovor vredniitva. Ta mrčes je res redka prikazen. Našemu v teh rečeh dobro izvedenemu gosp. Ferd. Schmidt-u tudi ni znano, da bi bil na Kranjskem kadaj kaj slišal o tej mušici. Pred kakimi 2 ali 3 leti je, kakor je dr. Stein pisal in so po njem tudi „Novice" omenile, ta mušica veliko škodo napravila pšenicam na Ceskem. Tudi na Ogerskem se je že včasih prikazala in kakor beremo v prof. dr. Nordlingerjevih knjigah („Die kleinen Feinde der Landwirthschaft") je 1. 1833 hudo razsajala na ogersko-altenburških zemljiščih nadvojvoda Karola. Na Angležkem je tudi že veliko škode naredila. Najbolj navadna pa je v severni Ameriki; al severni Amerikanci so mislili, da leta 1776 so jim to mušico iz Nemčije hesiški vojaki s slamo v Ameriko zanesli, zato so ji dali ime hesiške muhe. Znanstveno latinsko ime ji je cecidomva de-Structor, po nemški Weitzen verwiister, po naše tedaj pšeničnapokončavkaalipšenična pusto-šivka ali mušica pšenicariea, čeravno se včasih zapazi tudi na rži in ječmenu. Učena naravoslovca Say in K o 11 ar sta prva popisala to škodljivko , ki je po velikosti nekako komarju podobna; život njeni pokriva kratka črna dlačica, prsi so ji veasi zUto-rumene, zadnji del života rujavkast;   krila črnikaste,   nožice na
*) Prav tako naznanilo je gosp. F. Schmidt te dni prejel tudi iz Dobre-polj na Dolenskem, kjer je pšenicariea tudi pSe-nično polje zlo poakodvalo.                                              Vred.
koncu piščal zlatorumene. Nekteri popisi pravijo, da je mušica vsa črna. Say in Kollar pravita, da meseca rožnika začne mušica po polji frfrati, in da babica od rožnika do jeseni jajčica leže — eno do osem — ter jih zabode med tulec in bilko blizo korenine; kadar črv izleže, najde v bilki svojo hrano; in vse to žito polomi. Kakošno škodo dela na pšenici, dobro je popisal gosp. Rudež; njegov popis se ujema popolnoma s Koliarjevim. — Neka osa — osa goseničarica, Caraphron destruc-tor, kleine Schlupfwespe — je tej mušici najhuja sovražnica , ktere je k sreči včasih toliko, da pokoned veči del črvov, predno se prelevijo v mušice. — Zoper mušico, njene jajčica in ličinke ne zmore človek ničesa, ker še le tedaj jih zapazi, ko začne žito polegati. Ni tedaj druzega početi, kakor žito po navadi požeti, str-nišče pa precej visoko pustiti, da se potem lože sežge; pepel se zlo globoko podorje*, in zemlja potem povalja. Prihodnje leto naj se kak drug sadež sadi ali seje na to zemljišče. — Kako pa se ta mrčes zanese iz kraja v kraj, ne more se za gotovo povedati. Gospod Drag. Rudežu pa se z gosp. Schmidt-om vred zahvaljujeva, da nam je to stvar naznanil; čeravno ni gotovega po-močka, saj naši gospodarji zdaj vejo, kakošen mrčes da je to, ako bi se utegnil še kadaj in kje drugej prikazati, in da nimajo krivih misli.