Ano (Leto) XIV. (9)
No. (štev.) 22

BUENOS AIRES.
31. MAJA (MAYO) 195G

“E8LOVENIA LIBRE”

Oto enajsti obletnici

Vsako leto se zbiramo slovenski izse¬
ljenci po svetu v mesecu juniju, da se
spominjamo žrtev komunistične revolu¬
cije v domovini. Tistih žrtev, ki so v
obrambo narodnih svetinj, človeškega
dostojanstva in svobode, prežeti vere
svojih očetov, dale življenja tedaj, ko je
mednarodni komunizem, nosilec mate¬
rializma, zasužnjevalec duš in teles ter
uničevalec sleherne svobode, začel stega-
ti roko po slovenski zemlji. Posebej pa
gre naš spomin in počastitev onim de¬
setim tisočem, ki so kruto prevarani bi¬
li poslani komunističnim krvnikom v
pokolj.

Večkrat je bilo že povedano in zapi¬
sano, da ni bilo dovolj, da so te žrtve,
dale življenja za zvišene ideale. Vzeti so
jim hoteli tudi čast in dobro ime. Bese¬
da, izgovorjena ali napisana, v prvih le¬
tih v njih obrambo je marsikje zadela
na posmeh ali pa vzbudila nove žalitve
in klevete. Nekateri so jih površno sma¬
trali za prenapeteže. Mnogim so bile te
žrtve neprijetne. Niso imeli radi, da bi
se o njih govorilo in pisalo, želeli so, da
bi šle čimprej v pozabo tja ,kamor naj
gredo vse neprijetne zadeve.

Toda vsako leto je veličina teh žrtev
mogočnejša. Svarilen klic iz grobov,
raztresenih po gozdovih in tratah širom
naše domovine, iz množičnih grobov, je
vsako leto silnejši. Vsako leto razvoj
dogodkov v svetu jasneje pokazuje, da
so protikomunistični borci malega slo¬
venskega naroda že tedaj uvideli in spo¬
znali, česar mnogi pripadniki velikih
svobodnih narodov še danes nočejo po¬
vsem uvideti. Nočejo uvideti, da je ko¬
munizem uničevalec svobode in člove¬
škega dostojanstva. Komunizem uvaja
suženjstvo, hujše kot sta ga poznala
stari in srednji vek. Najhujše orožje ko¬
munizma sta pa laž in prevara.

Ali ni danes v svetu tako, kakor te¬
daj pri nas, ko so komunisti začeli u-
stanavljati OP ? Ali niso govorili, da ho¬
čejo svobodo in da se borijo proti na¬
silju? Ali niso obljubljali vsakomur ti¬
sto, kar si je želel, s čudovito dialektiko
in spretnostjo pa so pletli mreže laži in
prevar ?

Ali se ne godi danes v velikem, kar
se je pri nas godilo v malem?

Komunistični veljaki danes pojejo po
svetu z vsemi registri, da se borijo za
mir; oborožujejo se pa za napadalno
vojno. Govorijo o razpustu kominforma;
stalno pa povečujejo število komunistič¬
nih agentov v svobodnem svetu. Tekajo
od dvora do dvora in se klanjajo kralji¬
cam, cesarjem in državnikom ter jim
nosijo darila; istočasno pa ponujajo in
dajejo orožje tistim, ki rušijo države, ki
jih vodijo te kraljice, cesarji in državni¬
ki. Hujskajo posamezne narode, ki živi¬
jo v sklopu nekomunističnih držav, da
se otresejo “imperialističnega jarma”;
imajo pa že pripravljena koncentracij¬
ska taborišča za milijone sužnjev “osvo¬
bojenih narodov.”

Če vse to opazujemo, moramo priti do
zaključka: Komunizem vseh barv, od Le¬
ninovega, Stalinovega, Malenkovljevega,
Hruščevljevega, Titovega, Togliattijeve-
ga in drugih, dela in ustvarja v popol¬
nem soglasju po skupnem načrtu veliko
svetovno “osvobodilno fronto”, ki naj
zasužnji vse še svobodne narode in dr¬
žave v svetu.

Ali bo v svobodnem svetu zadosti ti¬
stega duha odločnosti in jasnovidnosti,
ki so ga imeli slovenski vaški stražarji?

Ali bo zadosti borbenosti, ki je bila
lastna slovenskim domobrancem? Ali
bodo vstali v svetu legionarji in četni¬
ki ? Ali bo vstala mogočna in enotna
vojska svobodnih narodov, da brani svo¬
bodo, človeško dostojanstvo, narodne
svetinje, vero in vse, kar človeka dviga
iz blata materializma?

Tisti Slovenci, katerih spomin bomo
počastili na naš junijski Vernih duš dan,
so svojo dolžnost izpolnili. V silni bor¬
bi, ki naj odloči za dolgo dobo usodo
človeštva, so neustrašeno planili v prve
bojne vrste, da branijo svobodni svet
pred uničenjem.

Mi izseljenci malega slovenskega na¬
roda, raztreseni širom sveta, smo tesno
povezani z borbo teh junakov. Ta tesna
povezanost nam nalaga veliko dolžnost,
da nikdar ne pozabimo zakaj so se oni
borili. Njihovo borbo moramo nadalje¬
vati kjerkoli smo. Če bomo to opustili
in zapadli kakršnemukoli materializmu,
bomo delali sramoto njim in sebi.

PRAZNIK ARGENTINSKE NEODVISNOSTI

Dne 25. maja je Argentina imela
praznik svoje neodvisnosti. Slavili so ga
po vsej republiki, v inozemstvu so pa bi¬
le slavnosti na sedežih argentinskih di¬
plomatskih predstavništev. ,

Poslanici predsednika: Argentinskim
oboroženim silam in vsem narodom
sveta

Za praznik neodvisnosti je predsed¬
nik gral Aramburu poslal brzojavko mi¬
nistrom vojnih resorov s prošnjo, da nji¬
hovo vsebino sporoče vsem pripadnikom
oboroženih sil. V njih jih general Aram¬
buru pozdravlja ter vzpodbuja k vestne¬
mu izpolnjevanju rodoljubnih dol¬
žnosti ter k čuvanju dragocenega za¬
klada demokracije. V krzojavki nadalje
obnavlja zagotovilo, da bodo oborože¬
ne sile izročile vlado ustavnim obla¬
stem, kakor hitro bodo izvršile naloge,
ki so jih prevzele.

Predsednik general Aramburu je ob
nastopu praznika argentinske neodvi¬
snosti naslovil preko kratkovalovne ra¬
dijske postaje tudi poslanico vsem svo¬
bodnim ljudem na svetu. Njeno vsebino
objavljamo na drugem mestu.

Na državi praznik je bil predsednik
v vladni palači. Sprejemal je čestitke.
Prvi je bil sprejet apostolski admini¬
strator buenosaireške nadškofije Msgr.
Fermin Lafitte, za njim člani diplomat¬
skega zbora na čelu z apostolskim nun¬
cijem Msgrom Zaninom in končno vsi
ministri zvezne vlade ter Vrhovnega
državnega sodišča, ter vojaški povelj¬
niki. S temi odličnimi osebnostmi se
je zatem podal iz vladne palače peš
V katedralo, kjer je bil opoldne slove¬
sen Te Deum. Peronova vlada ga je
lani za 25. maj odpravila. Vlada osvo¬
bodilne revolucije ga je znova uvedla.

Defile vojske

Po zahvalni službi božji se je pred¬
sednik podal na častno tribuno pred
vladno palačo, nato pa je bil mimohod
enot vojske in mornarice, yojaška leta¬
la so pa trikrat preletela Majski trg.

Govor podpredsednika republike
Popoldne ob treh je na praznik ne¬
odvisnosti govoril po radiu podpredsed¬
nik republike kontraadmiral Rojas. V
govoru je naglašal, da možje osvobodil¬
ne revolucije je ne bi bili vredni, če ne
bi poleg drugih dolžnosti, ki se jim na¬
lagajo, izpolnili tudi te, da znova pou¬
darijo veljavnost vseh čustev, ki so
združena v' spoštovanju narodnih simbo¬
lov. V nadalnjih izvajanjih je prikazal
vse napore argentinskega ljudstva za
dosego svobode. Naglašal je, da je ob¬
čutje svobode, maja in domovine ena in
ista stvarnost, kajti onega majskega dne

1810 sta se skupno rodili svoboda in
domovina. Dalje pravi, da vlada osvo¬
bodilne revelucije iz spoštocanja slav¬
ne preteklosti črpa vzpodbudo in moč,
s katerima lahko stopa pred sedanjost
in bodočnost.

Končno je govoril o poslanstvu
Vlade osvobodilne revolucije. Dejal je,
da vlada razume vse, ki bi radi sedaj
dosegli izpolnitev svojih teženj: Delav¬
ce, trgovce, študente, politične stranke,
vse socialne sloje. Vse te opozarja na
težave, ki nastanejo po zrušitvi dikta¬
ture. Tega razdejanja ni mogoče kar ta¬
ko odpraviti. Vsi morajo plačati ceno ob¬
nove. In to je, kar moramo danes trpe¬
ti in bomo morali prenašati še jutri, ko
nas morda več ne bo. Na drugi strani
pa tudi ni naloga vlade osvobodilne re¬
volucije, da bi kot prehodna vlada mo¬
rala zadovoljiti vse sloje stoodstotno.
Naloga te vlade je bolj skromna, toda
težja. Treha je znova postaviti najo¬
snovnejše temelje, ki bodo zagotavljali
sožitje ljudi v osnovnih načelih morale, •
pravičnosti, prava, svobode in demokra¬
cije. To je, kar mora zgraditi vlada o-
svobodilne revolucije in kar je porušila
totalitarna diktatura. Nato podpredsed¬
nik omenja razne neprijatelje sedanjega
stanja, ki izkoriščajo vsako priliko in-
sleherno napako za ustvarjanje nerazpo¬
ložen ja proti vladi. Tem sporoča: “Če

smo se postavili po robu vsemogočni ti¬
raniji, imamo tudi zadosti vere v demo¬
kracijo, da bomo nastopili tudi proti
vsem oviram, ki jih bomo zatekli na
svoji poti. Lažja je frontalna borba, to¬
da pripravljeni smo, da bomo strli tu¬
di zaplotništvo demagogije in nacio¬
nalnih ter internacionalnih izrodkov in
sramotitve. Iz revolucije ne bo nihče
napravil svetišča trgovcev. Ljudstvo je
trdno odločeno, da bo tudi tokrat, kakor
leta 1810, sledilo po široki in ravni ce¬
sti svoje osvoboditve. To je, kar nas
dviga in krepi. Zato na ta majski dan
naslavljam poziv na vse moralne sile v
republiki: Najprej svoboda in demokra¬
cija, potem pa vse ostalo. To je geslo”.
Naslavlja ga pa “pod zaščito naroda,
skupaj s predsednikom in v navzočnosti
vojske, letalstva in mornarice, ki zdru¬
ženi in solidarni čuvajo dušo Majskega
Cabilda in rodovitno polje Caserosa.”

Zvečer je bila v proslavo praznika ne¬
odvisnosti slavnostna predstava v Tea-
tro Colon. Pred predsednikom in pod¬
predsednikom republike, ministri, voja¬
škimi poveljniki, najvišjimi cerkvenimi
dostojanstveniki ter člani diplomatskega
zbora so dajali Puccinijevo opero “Ma-
dame Butterfly”.

Opazovanja pred volitvami v USA

Združene države se pripravljajo na
predsedniške volitve. Z drugimi beseda¬
mi povedano se to pravi, da najkasneje
do konca tega leta USA ne bodo podvze-
le nič tako dokončnega, kar bi moglo
kakorkoli vplivati na potek volitev. In
spet z drugimi besedami povedano: vse
je treba delati tako, da niti vladajoča
stranka in tudi ne opozicijska ne bosta
izgubili glasov volilcev. Če pa hoče vla¬
da te obdržati, potem mora voditi do za¬
četka novembra, ko bodo volitve, takšno
politiko, ki ne bo prebivalstva razburja¬
la, še manj pa pognala volilce v naročje
demokratov, ki komaj čakajo, da spet
pridejo na oblast.

Spričo takšne olepševalne politike zu¬
nanjepolitičnega položaja, ki je za sle¬
hernega Amerikanca vsak dan bolj pereč,
je treba na žalost ugotoviti nekatera
dejstva, ki jih v javnosti doslej sploh
niso omenili. Sunkoviti obrati v sovjet¬
ski politiki, nova taktika, ki sta jo za¬
vzela Bulganin in Hruščev, snubljenje
na vse konce in kraje je vzbudilo v ne¬
katerih resnih ameriških krogih vtis, ka¬
kor da bi bil Dulles neke vrste boksar, ki
je v dosedanji borbi znal sprejemati u-
darce in jih tudi odbijati, ki pa se spričo
nove taktike svojega nasprotnika še ni
znašel, ampak med vsako rundo samo
premišljuje, kako naj bi se boril v na¬
slednji.

Tako se mu je pripetilo z NATO, ko je
priletel v Evropo šele tedaj reševat po¬
ložaj in natrest novih idej, ko je že ge¬
neral Gruenther dovolj jasno povedal, da
takšen NATO, kakršen je, ne bo dosti
pomenil. Kot vse kaže, je bilo Gruenther-

ju dovolj nerazumevanja, ki ga je sre¬
čaval na vseh merodajnih mestih, in je
hotel na originalen način iti v zatišje.
Povedal je stvari, ki se sicer lahko za¬
pišejo v uradnem poročilu nadrejenim,
ne smejo pa priti v tisk; Gruenther je
kratko in jasno dejal, da Nemčije in tu¬
di Nizozemske ni mogoče braniti, s si¬
lami namreč, ki jih NATO ima. Pri tem
ni mislil samo na vedno močnejše odha¬
janje francoskih čet v Afriko.

Mislil je južno krilo Atlantskega pak¬
ta, ki je s sporom med Grki in Tur¬
ki do temeljev omajano, zraven pa še
krepko minirano s strani Titove, spet v
tesnem objemu z matjuško Rusijo. Mi¬
slil dalje na možne posledice zapoznele¬
ga ljubimkanja Francozov s Titom in
na francoski obisk v Moskvi, spominja¬
joč se, da je ta pot že precej stara, ka¬
dar gre za strahovanje Nemcev z obeh
strani. Poleg vsega pa so ga motile še
manjše stvari: Islandčani zahtevajo, da
morajo Amerikanci zapustiti svoje baze
na njih otoku; Angležem grozi ne samo
izguba dosedanjega vpliva na Bližnjem
vzhodu, ampak tudi zapletljaji z Grki
zaradi Cipra; motili so ga morda tudi
notranji pretresljali v Španiji.

Preden je Gruenther vse to povedal,
je vsekakor pričakoval odrešilno bese¬
do iz Washingtona; besedo, ki naj od¬
ločno pove kakšno je ameriško stališče
napram vsem perečim problemom, po¬
ve pa tudi narodom v Evropi, koliko mo¬
rejo na Ameriko računati. Te besede pa
ni bilo in je še ni — zaradi volilnih
priprav. Zato pa State Department se¬
daj vodi politiko vzdržati na ta ali oni

"Mensaje de Iiombres
libres de

A la hora 1 del primer 25 de Mayo en
la Libertad, luego del periodo de diez
aiios de la dictadura, el presidente pro-
visional de la Nacion, general Arambu¬
ru, dirigio un mensaje, que fue trasrni-
tido por el servicio exterior de R.L.l.
Radio El Mundo.

El texto del mensaje es el siguiente:

“La Republica Argentina vive un mo-
mento crucial en su historia. Los argen-
tinos, plenos de responsabilidad, hemos
de proseguir la obra de recuperacion
iniciada, sin desfallecimientos, aun cuan-

"Foslaniea svobodnih
ljudem

Ob enih po polnoči na prvi 25. maj v
svobodi po razdobju desetletne diktatu¬
re, je začasni predsednik republike ge¬
neral Aramburu naslovil na svobodni
svet poslanico, ki jo je na kratkih valo¬
vih prenašala v inozemstvo radijska po¬
staja R.L.l. Radio El Mundo.

Besedilo poslanice je naslednje:

“Republika Argentina preživlja težke
trenutke v svoji zgodovini. Argentinci,
v vsem se zavedajoč odgovornosti, mo¬
ramo nadaljevati započeto obnovitveno

libres para todos los
la tierra”

do la tarea sea dura y agobiadora”.

“Diez aiios de dictadura constituyen
una pesada herencia, pero las reservas
morales y materiales que Dios puso en
este suelo y en este pueblo, son tan in-
mensas como para que nadie pueda du¬
dar del futuro. Tenemos absoluta fe en
el porvenir que nos aguarda y, en este
dia, con emocion patriotka, me cabe el
crgullo de proclamar nuestra fe ante el
mundo entero”.

“Es este el mensaje de hombres libres
para todos los libres de la tierra”.

ljudi vsem svobodnim
i'  svetu”

delo, pa čeprav bi bilo še tako trdo in
težavno.”

“Deset let diktature predstavja težko
dedščino, toda moralne in materialne re¬
zerve, ki jih je Bog položil v to zemljo
in v ta narod, so tako brezmejne, da
nihče ne dvomi v bodočnost. Imamo ab¬
solutno vero v bodočnost, ki nas čaka in
na tan dan v rodoljubni ginjenosti s po¬
nosom izpovedujem to vero pred vsem
svetom.”

“To je poslanica svobodnih ljudi vsem
svobodnim ljudem na svetu.”

račin do novembra. Po naše bi se to rek¬
lo: mašiti luknje in se varovati prepiha,
zraven pa pozabljati, da bolnik vedno
bolj podlega razkrojevalnim klicam,
ki ga od vsepovsod napadajo.

S tem seveda še ni rečeno, da bi se
Amerika kot država odpovedala svoje¬
mu protikomunističnemu stališču. Na¬
sprotno je to sleherni dan močnejše v
vseh krogih. Jasno pa je, da samo “biti
antikomunist” ni dovolj. Treba je da¬
ti ljudstvu novo idejo, treba ga je vzgo¬
jiti in treba je postaviti nekaj načelno¬
sti. Vse takšno odlašanje pa samo kori¬
sti sovjetski zunanji politiki, ki je to
pot usmerjena samo v uspavanje, dokler
ne bo dozorel čas, ko naj bi komunisti
marširali zmagi nasproti, kakor je že le¬
ta 1931 napovedoval Manuilski.

Daši so na splošno mnenja, da bo Ei-
senhower zmagal, ako bo res kandidi¬
ral, se vendar premnogi sprašujejo, ali
bo v njem toliko moči in odločnosti, da
bo takoj po nastopu vlade pogledal re¬
snici v oči in jo tudi takšno, kakršna
bo, prikazal svojemu narodu. Nekateri
pravijo, da je bila prav zavest silne od¬
govornosti pred zgodovino, eden glav¬
nih razlogov opešanja njegovega zdrav¬

ja. Mož pa je danes, govoreč v primer¬
javi, osebnost, ki bi lahko postal naj¬
močnejši diktator, kar jih pozna zgo¬
dovina, ako bi hotel izrabiti vsa po¬
oblastila, ki jih že ima in jih bo morda
še zahteval v primeru povečanja sve¬
tovne nevarnosti.

Trenutno ne preostane drugega ka¬
kor upati, da se bo okrog bodočega
predsednika, pa naj bo republikanec ali
pa demokrat, zbrala skupina ljudi, ki
bodo poleg koristi svetovne trgovine,
utrditve ameriškega kapitala v svetu in
napredka lastnega naroda končno spo¬
znali, da prihodnja leto leže precej, pre¬
cej v rokah nekaterih posameznikov, ro¬
jenih pod zvezdnatim praporom. Bodo¬
čega predsednika pa bi moral Eisenho-
wer že sedaj prehiteti v toliko, v ko¬
likor bi ne glede na svoje predsedništvo,
generalski položaj in na volilne izglede
jasno priznal, da je v zadnjih mesecih
sovjetija ogromno pridobila in se utrdi¬
la, zraven pa še precejšen del sveta le¬
po uspavala. Eisenhower bi moral tudi
javno pribiti, da od nekdanjih velikih
štirih ostajata samo še dva, kajti Fran¬
cozom in Angležem že zdavnaj ne pri-
tiče več tak naslov. Na mesto obeh pa
doslej še nihče ni bil sposoben stopiti.

IZ TEDNA V TEDEN

Neprestano naraščanje uporniškega
gibanja v Alžiru in vedno večje ne¬
zadovoljstvo v Franciji zaradi dose¬
danjih korakov Molletove vlade za
rešitev severnoafriškega problema, je
povzročilo odstop podpreds. vlade juda
Mendes-France-a, ki je javno obsodil
vlado zaradi razmer v Alžiru. Mendes-
France trdi, da bi bilo to vprašanje že
rešeno, če bi vlada spravila v življenje
njegove predloge, po katerih naj bi Al-
žir dobil samostojnost. Nezadovoljstvo
večajo komunisti z ustavljanjem “alžir¬
skih mirovnih komitejev” in hujskajo
rezerviste, naj se ne odzivajo mobiliza¬
cijskim pozivom za Alžir. Do prvega re¬
snega incidenta, ki je pokazal uspeh ko¬
munistov na tem področju, je prišlo na
postaji St. Nazaire, ko je množica pre¬
bila policijski kordon in prisilila rezer¬
viste, namenjene v Alžir, izstopiti iz
vlaka. V to francosko politično proble¬
matiko se je vmešal sedaj indijski
Nehru, ki je v indijskem parlamentu
pozval Francijo, naj se zave, da se ko¬
lonialni narodi dvigajo k osvoboditvi in
ji predložil, “v njeno dobrobit”, pot
točk, po katerih “more uspešno rešiti
svoj alžirski problem”: 1) obe strani

naj se najprej vzdržita nasilja; 2) Fran¬
cija prizna narodno integriteto Alžira;

3) priznanje enakosti narodov v Alžiru;

4) priznanje enakosti ver v Alžiru; 5)
čim prej naj se začno pogajanja na o-
snovi zgornjih točk v skladu z načeli
ZN. Nehru je istočasno opozoril Franci¬
jo, da je “borba v severni Afriki isto¬
vetna z borbo Indijcev v zadnjih dveh
generacijah.

Sovjetski poseg v severno Afriko je
na vsej črti jasno viden. Egipčanski

Nasser se je odločno postavil v sovjet¬
ski tabor ko je tudi sprejel vabilo Čuen-
laja za obisk rdeče Kitajske. Iz Moskve
so mu poslali kot darilo letalo tipa Ilju-
šin-14. V kratkem bodo zadnji Angleži
zapustili področje sueškega prekopa, ki
bo tako dejansko postal prosta pot za
sovjetske ladje z južne strani v Sredo¬
zemlje. Turške Dardanele so jim zaen¬
krat še delno zaprte. Anglija se težko
znajde v tem kritičnem področju zaradi
razmer na Cipru, kjer se terorizem na¬
daljuje. Londonska vlada je bila prisi¬
ljena podati za dvajseto stoletje nič kaj
primerno izjavo, da “za nobeno ceno” ne
bo izpustila iz rok postojank na Cipru,
v Adenu in Singapurju. Trdi, da zaradi
narodnih zahtev posameznih narodov ne
bo spravljala v nevarnost koristi bri¬
tanskega imperija.

V Grčiji je zaradi vprašanja Cipra
odstopil zun. minister Theotokis in je
njegovo mesto zasedel dosedanji poljed.
minister Averoff. V Atenah so tudi ob¬
javili, da so britanske oblasti na otoku
Seychelles poostrile stražo nad -Maka
riosom, ker se je izvedelo, da EOKA
pripravlja njegovo ugrabitev.

Občinske volitve v Italiji so prinesle
novo zmago krščansko demokratski
stranki, medtem ko so komunisti naza¬
dovali zaradi ločenega glasovanja socia¬
listov.

V ameriške priprave za jesenske vo¬
litve je prodrl spor med posameznimi vr¬
stami ameriške vojske, katerega jedro
je vprašanje, katera vrsta vojske je važ¬
nejša za obrambo dežele. Spor je zavzel
tako velik obseg v javnosti, da je bil
Eisenhower prisiljen javno nastopiti in

(Nadaljevanje na 2. strani)

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 31. V. 1956

MEDNARODNA

MARIJANSKA MANIFESTACIJA
V BUENOS AIRESU

V nedeljo, dne 27. maja so priredile
vse katoliške izseljenske skupnosti v Bs.
Airesu mednarodno Marijansko manife¬
stacijo. Posamezne narodnostne skupine
so se zbirale v ulicah, ki vodijo na Avdo
9 de Julio, odkoder so ob pol štirih ko¬
rakale v sprevodu po Avdi de Mayo na
Majski trg in nato v katedralo. V spre¬
vodu so bile razvrščene po abecednem
redu. Na čelu vsake narodnostne skupi¬
ne so njeni predstavniki nosili poleg ar¬
gentinske še svoje narodne zastave in
podobe Matere božje. Hrvatje so v spre¬
vodu nosili tudi sliko kardinala Stepinca,
Madžari pa sliko kardinala Mindszen-
tija.

Slovenci so na čelu svoje* skupine no¬
sili argentinsko, papeško in slovensko
zastavo. Sredi skupine deklet in fantov
v narodnih nošah je tudi vihrala sloven¬
ska zastava.

Po prostrani avdi so odmevale Mariji¬
ne pesmi v vseh mogočih jezikih. V lit¬
vanski narodnostni skupini je vzbujal po¬
zornost od komunistov pohabljen litvan¬
ski javni delavec. Lepe narodne noše so
žele splošno vpriznanje.

Po prihodu v cerkev, so zastave na¬
rodnostnih skupin razvrstili, okoli glav¬
nega oltarja, pri katerem je bila sv. ma¬
ša, nato pa je imel na vse kat. emigran¬
te cerkveni nagovor novi apostolski ad¬
ministrator buenosaireške nadškofije
Msgr. Fermin Lafitte o veri, ki druži
vse narodnosti brez razlike jezikov in
ras ter o ljubezni do Marije, srednice
vseh milosti. Zbranim vernikom je po¬
delil tudi svoj blagoslov.

PARIZ ZA ŽELEZNO ZAVESO

JUGOSLOVANSKI DIKTATOR V PARIZU

TITO SE ODPRAVLJA NA OBISK
V MOSKVO

Te dni se jugoslovanski komunistični
diktator Tito pripravlja na odhod na o-
bisk v Moskvo. Po letu 1948, ko ga je
Stalin napodil iz kominforma, se zopet
vrača v komunistično Meko k svojim
komunističnim tovarišem. Z njimi se bo
imel tri tedne čase pogovorjati o vseh
nalogah, ki jih bo za nadalnje prodira¬
nje komunizma v svobodni svet v bodo¬
če opravljal pri tistih zaslepljencih, ki
še vedno mislijo, da je Titov komuni¬
zem drugačen kakor pa sovjetski. Da
bodo ti razgovori važni, je potrdil sam
predsednik sovjetske vlade Bulganin, ko
je dejal, da od sestankov in posvetov s
Titom pričakuje veliko uspehov. Dejal je
tudi, da bodo Titu pokazali vse, kar si
bo hotel ogledati.

Pred odhodom v Moskvo je Tito po¬
vabil k sebi v Beli dvor na Dedinje, pri¬
vatni dvorec dinastije Karadjordjevičev,
domače in inozemske časnikarje. Dajal
jim je o izjave o raznih zunanjepolitič¬
nih vprašanjih, pa tudi o svojem obisku
v Moskvi.

Povedal je svoje mnenje glede Atlant¬
skega pakta. Pravi, da je nepotreben,
prav tako pa tudi Varšavski. Jugoslavi¬
ja se tudi v bodoče ne namerava priklju¬
čiti nobenemu paktu. Glede bodoče po¬
moči s strani Amerike je dejal, da bi
raje videl, da bi ta pomoč prihajala v
njegovo komunistično državo ne več na
dosedanji način, ampak kot dolgoročna
posojila. Pravi, da ne vidi rad, če mu
tisti, ki daje pomoč, potem očita, da ški¬
li na vzhod. Zavzema se za razorožitev
pred združitvijo obeh Nemčij. V tem
pogledu je bližje sovjetskemu stališču
kot pa stališču zahodnih zaveznikov. Je
proti ustanovitvi nove komunistične cen¬
trale, sedanjim dogodkom v Sovjetski
zvezi pa pripisuje veliko važnost in da-
lekosežen pomen.

V svojih razgovorih s sovjetskimi ko¬
munističnimi prvaki bo “napravil nove
korake za utrditev svetovnega miru.”
Bavil se bo pa tudi z “drugovrstnimi”
vprašanji, kot so n. pr. “odnosi med obe¬
ma državama.” Za te pravi, da bodo te¬
meljili na sodelovanju za “ohranitev mi¬
ru in za aktivno koeksistenco med naro¬
di.” Pri teh besedah se je na široko za¬
smejal zlasti, ko je pojasnjeval, da bo¬
do to odnosi “med narodi z enakimi pra¬
vicami in, kar je naravno, tudi v vza¬
jemnem podpiranju, ker imata obe dr¬
žavi iste cilje za zgraditev socializma.”

Pred Titovim odhodom v Moskvo je v
nedeljo nenadoma prispel v Beograd tu¬
di vodja italijanskega komunizma Pal-
miro Togliatti, kar dovolj zgovorno potr¬
juje važnost razgovorov, ki jih bodo
imeli junija meseca vodilni komunisti v
Moskvi.

Pariz, 20 maja.

V dneh od 7. do 11. maja je bil v Pa¬
rizu na obisku pri predsedniku franco¬
ske republike Josip Broz-Tito. Sprem¬
ljala ga je njegova sedanja žena Jovan-
ka Budisavljevič, zunanji minister Ko¬
ča Popovič in.njegov osebni zdravnik dr.
Lavrič. — Prišel je v ponedeljek 7. ma¬
ja s svojim oklopnim vlakom preko Tr¬
sta, Italije in Švice. V Bois de Boulog-
ne ga je sprejel Rene Coty. še isti do¬
poldan je položil venec na grob nezna¬
nega vojaka in bil odlikovan s franco¬
sko vojaško medaljo. Popoldne je spre¬
jel zastopnike diplomatskega zbora,
zvečer pa bil na slavnostni večerji v Eli¬
zejski palači, kjer je tudi sicer stano¬
val. V torek 8. maja bi bil moral pri¬
sostvovati vojaški paradi ob priliki fran¬
coskega praznika zmage, kar pa je od¬
klonil, ker Francozi niso ugodili njego¬
vi zahtevi, da paradi ne bi prisostvova-
val papeški nuncij, ki prejšnji popoldan
ni hotel priti k sprejemu Tita, čeprav
je predsednik diplomatskega zbora. 0-
poldne je bil sprejet na magistratu, po¬
poldne pa imel politične razgovore z
ministrskim predsednikom Guy Molle-
tom. Zvečer je priredil na jugoslovan¬
skem poslaništvu slavnostno večerjo,
potem pa prisostvoval prireditvi v pari¬
ški operi. V Sredo 9. maja je obiskal
Versailles, popoldne pa tovarno avtomo¬
bilov Dessault. V četrtek 10. maja je
bil na vojaškem vežbališču v Chalon sur
Marne, kjer so mu pokazali najmoder¬
nejše orožje, zvečer pa je bila slavnost¬
na večerja na zunanjem ministrstvu. V
petek 11. maja je imel znova politični
razgovor s francoskim ministrskim pred¬
sednikom, potem pa si je ogledal atom¬
sko središče Sarclay. Ob 11 zvečer je
odpotoval proti jugovzhodu, kjer si je
v soboto ogledal največjo francosko e-
lektrično centralo Donzere — Mondra-
gon.

UDBA mu pripravlja pot.

Zaradi varnosti so potovanje do zad¬
njega skrivali. Da bo prišel, je bilo go¬
tovo. Dalje časa namreč ni smel nihče
iz Jugoslavije v Francijo brez posebne¬
ga dovoljenja jugoslovanskega notra¬
njega ministrstva. V Parizu se je nekaj
mesecev prej pojavila UDBA, ki je sa¬
ma vodila vse varnostne ukrepe. (Scot-
land Yard ni dovolila Serovu podobne
pomoči ob priliki obiska Bulganina in
Hruščeva v Angliji). Med jugoslovan¬
ske izseljence so bili poslani v začetku
maja ljubljanski akademski pevski zbor,
oktet itd. Jugoslovanski konzul v Stras-
burgu je pridno zahajal med Slovence
(kadar je treba kaj pomagati, ga ni), da
bi preprečil vse, ker ni bilo titovskega.
Tako je sklical seje slovenskih rudar¬
skih društev in jim prepovedal prisost¬
vovati slavnostim na čast slov. izseljen¬
skemu duhovniku msgr. Stanku Grimsu,
z grožnjo, da ne dobijo vizuma za o-
bisk domovine, ker jih ne bodo več sma¬
trali za Jugoslovane. Jugoslovanski de¬
legaciji (60 oseb) za pariški velesejem
so bili odklonjeni vizumi. Tito se pač
boji svojih podložnikov, čeprav si niso
“izvolili svobode”. V soboto, 5. maja,
so ob 6 h zjutraj odpeljali 80 Jugo¬
slovanov na Korziko iz Francije, kjer
so preživeli Tijov obisk v hotelu na ra¬
čun francoske države. Dnevnice tega
tedna so jim plačali. Ostali Jugoslo¬
vani so se morali javljati po dvakrat
na dan na policiji. Med njimi tudi ne¬
kateri, ki so v Parizu z jugoslovanskim
potnim listom. Vsako protikomunistič¬
no gibanje je bilo seveda onemogočeno.
Kljub temu so prejeli pariški časopisi
in francoske politične osebnosti iz
Francije in drugih evropskih držav in
Amerike razglednice, kjer je bilo med
drugim tudi na tole opozorjeno: “Dikta¬
ture minejo. Francija in Jugoslavija o-
staneta. Vedno bosta potrebovali ena
drugo. Ali se da. zamenjati s krvjo pod¬
pisano prijateljstvo ljudstva z dvomlji¬
vim in minljivim prijateljstvom diktato¬

(Nadaljevanje s 1. strani)
pomiriti duhove z izjavo, da tovrstni
spori predstavljajo koristno tekmovanje
v vrstah vojske, da pa za obrambo dr¬
žave ne pomenijo nevarnosti, ker bo vsa
obrambna sila v danem trenutku stala
strnjena na braniku domovine.

rja? Daj, da bi bili Francozi branilci

pravic do svobode in pravice na molk
obsojenih jugoslovanskih narodov!”

Policija, gasilci in vojska stražijo
jugoslovanskega Goeringa.

Pravijo, da je maršalov obisk stal
francosko državo okrog milijardo fran¬
kov. Ni čudno. Že prvi dan prihoda so
mobilizirali vso policijo in gasilce za
osebno varnost visokega gosta. Toda
kljub vsemu je bila prva Titova kretnja
v Parizu — strah in prvi pozdrav — ne¬
rodnost. Oklopni vlak se ustavi na pred¬
sedniški postaji. Ljudstva ni blizu, ker
ga ne zanima, pa tudi ne sme. Samo
policajev je 17.000. Po strehah in hi¬
šah gasilci. Vse hiše, koder se ima pelja¬
ti, so že pregledane. Pred vlakom rdeča

preproga. Tovariš-heroj ne zaupa: v le¬
pem krogu jo obide. Pri rokovanju s
francoskim predsednikom mora pokaza¬
ti, da je prišel iz hoste: pozabil je, da
je treba rokavico sneti. Zato je treba
rokovanje pač ponoviti. Praznik za fo¬
tografe (morali so imeti po več poseb¬
nih dovoljenj), ki potem objavljajo sli¬
ki eno poleg druge. Vse dni se vozi rde¬
či fašist po najširših ulicah, da policija
lahko postavi ograje čim dalje. Pariz je
prvič v svojem dvatisočletnem življenju
videl ograje ob ulicah. Nekaj radoved¬
nežev je sem pa tja za ograjami, navad¬
no ne smejo ostati pri miru. Pri slav¬
nostnem vhodu ploskajo — vojaški god¬
bi. Sploh je sprejem mrzel. Sicer je vi¬
deti precej moških, toda to je tajna
policija. Skrita je tudi po kostanjih o-
krog postaje in na Elizeju. Francoska
policija komaj prepriča UDBO, da ni
treba posebne straže z brzostrelkami v
kleteh Elizejske palače. Spored obiska
je javljen vedno samo nekaj ur preje, pa
še tega navadno ne izvedejo tako kot je
najavljeno. Na večer prvega dne, ko je
položil venec na grob neznanega voja¬
ka, je mladi češki begunec, ki je bil ver¬
jetno zaprt v Jugoslaviji, strgal z ven¬
ca komunistično zastavo. Pri Invalidih,
glavni francoski vojašnici, snamejo ju¬
goslovansko zastavo bivši indokinski
borci. Na strehi Elizejske palače jo
stražijo noč in dan utrujeni gasilci. V
torek, pri sprejemu na magistratu,
UDBA zahteva, da se okna zabijejo z
žeblji. Rečeno, storjeno. Toda, kakšen
vtis je to zabijanje pustilo, si je lahko
misliti. Istega dne organizira francoski
odbor za zaščito preganjanih manifesta¬
cijo pred jugoslovanskim poslaništvom.
Francozi so. Rožni venec molijo in veli¬
ke napise nosijo. Med drugimi: “Vrni¬
te Boga svojemu narodu. Pusti na svo¬
bodo kardinala Stepinca. Daj svobodo
jugoslovanskim narodom.” Policija od¬
pelje manifestante na policijo, kjer so
vso noč. Med njimi francoski duhovnik.
Dva francoska duhovnika razlagata v
bližini poslaništva časnikarjem pomen
manifestacije. Ker vse to slikajo, se po¬
licija spravi na fotografe: nekaj apara¬
tov razbitih, par časnikarjev ranjenih.
Hudi protesti v vseh časopisih, Zna¬
čilno je, da je maršal pri nekem spreje¬
mu prebledel, ko ni videl nobenega po¬
licaja v uniformi. Vprašal je, če ni nič
poskrbljeno za varnost, pa so mu od¬
vrnili, da so vsi ljudje, ki jih vidi pred
sabo, policisti v civilu. Tako so se kon¬
cem koncev pojavljale povsod iste ose¬
be. Na Champs - Elisee so bili aretirani
trije bivši jugoslovanski oficirji. To so:
komandant Nijovič, polkovnik Remetic
in kapetan Piletič. Razdeljevali so le¬
take z napisom: “Tito Assassin!” — Ko
je Tito šel v Chalon sur Marne, so mo¬
bilizirali za stražo tudi vojsko.. Maršal
ie itak rekel za to priliko, da noče vi¬
deti nobenega civilista. Odpeljal se je
deset minut potem, ko je odšel redni
vlak. Bal se je min, kljub temu, da je
bila vsa železnica zastražena tako, da
je moral lepo marnovo dolino gledati
samo preko čelad, pa še iz gozda so ku¬
kale. Ko je redni vlak prišel v Chalon,
so potnike zaprli v čakalnico. Postaja je
bila okrašena za sprejem. Toda heroj ni
zaupal. Odpeljal se je precej ven iz me¬
sta na polje, odkoder se je vrnil z av¬
tomobilom. Preden je ob 4 h popoldne
zlezel v vlak v Chalonu, so vojaški avto¬
mobili - žerjavi spravili s postaje vse
avtomobile, ki so bili slučajno tam.
Chalon je precejšnje mesto, pa je poli¬
cija prebrskala vse hotele. Maršal je tu¬
di skozi Chalon drvel kot po — nava¬
di. Pariški šoferji mu seveda zavidajo,
saj je iz Boulogna do Elizeja pridrvel v
štirih minutah. Pariška javnost se je
zabavala še z manjšimi incidenti kot
sledeči: na trg Beauvau pred Elizejem
nrileti čuden predmet, in se razpoči. Ta¬
koj ga obkoli kakih 20 policajev. Sme¬
šen peklenski stroj: na pol gnila poma¬
ranča, ki jo je odvrgel neki gasilec s
strehe bližnje hiše. Medtem, ko se ga¬
silec opravičuje s kretnjami, mora po¬
licija že v vrsto: druga skupina obve¬
šča po radiju, da se maršal že pribli¬
žuje. Drugi: Dva zajčka in ena veveri¬
ca so poginili v nekem grmu v Versail¬
lesu, menda od strahu. Alarm. Obvesti¬
jo šefa policije. Ta se razkači. Saj je
vendar ukazal, da morajo vse spraviti iz
vrta. 24 ur je trajala gonja po parku,
ponoči so z bakljami podili veverice,
čuke so pa še pritegnili. Ob deseti zju¬
traj dobi šef policije radijsko obvestilo,
da so spravili ven zadnjega slavčka.
Maršal v takih razmerah Pariza sploh
videti ni mogel. FRANCE SOIR pravi,
da mu bo šele Jovanka lahko poveda¬
la, kakšen je Pariz.

Pariški tisk.

Ni mogoče podati točno sliko ' vsega
tiska, ker ga je preveč. Sprejem je bil
precej dober. Vsi časopisi so govorili o
visokem gostu. Toda takoj naslednji
dan se je že čutilo, da se pariška jav¬
nost obrača proti njemu. K temu so naj¬
bolj učinkovito pripomogli varnostni
ukrepi in pa maršalovo razkazovanje
odlikovanj in oblek, vsled česar so ga
začeli nekateri primerjati Goeringu.
Samo karikatur bi bilo za celo knjigo.
Treba je priznati, da imajo Francozi
veliko ljubezen do jugoslovanskih na¬
rodov, pa vendar kritično presojajo se¬
danji maršalov režim. Njihovi dnevniki
so lepo pokazali, da si take demokraci¬
je ne želijo, ker se jim je le čudno zde¬
lo, da so morali še okna zabijati. Var¬
nostni ukrepi so bili podvzeti pač iz stra¬
hu in skušnje, da se ne bi ponovilo kaj
takega kot v Marseju in pa na zahte¬
vo jugoslovanske vlade in policije.
Stvar jim je pa začela brž presedati,
ker oni se sicer kregajo, ko volijo pred¬
sednika, potuje pa vedno lahko kot člo¬
vek, ki nima iz lastnih revolucionarnih
izkušenj slabe vesti iz preteklosti. V
Parizu se pač sprašujejo, kako izgleda
šele v Jugoslaviji demokracija, ko so jo
tukaj samo bežno in delno videli. LE
MONDE, ki je Titu naklonjen, je ozna¬
čil policijske ukrepe kot smešne. DI-
MANCHE MATIN pravi, da je Coty
vedel, s kom ima opraviti in mu je zato
podelil vojaško medaljo in vojni križ.
Toda najbolj čudni so povodi: “Tito je
najbolj učinkovito pripomogel k zma¬
gi za svobodo”. Kdo ne ve, da vlada v
Jugoslaviji najhujša tiranija? če pa ve¬
mo, zakaj ne povemo? Tako se sprašu¬
je. Drugi dnevnik pravi, naj drugič vla¬
da prej pove, kdaj ima priti na obisk
kak balkanski diktator, da si bodo vze¬
li počitnice, izpraznili mesto in ga pu¬
stili policiji. LE TEMPS navaja Mal-
raux-jevo izjavo “Med Titom in nami
se bo dvigala vedno Mihajlovičeva sen¬
ca. Sprašuje se še: Zakaj naj nam bi
hodil ta diktator govorit o svobodi ?
In čemu bi ga mi prosili sveta v teh
zadevah? Sploh je v Franciji Mihajlovič
precej poznan. Vedo, da se je Tito to¬
liko boril proti okupatorju kolikor so
se borili francoski komunisti. Saj je Ti¬
to izjavil Francozu Delmasu o njih to¬
le: “Tako bi morali voditi svojo borbo,
da bi mogli napraviti z De Gaulle-om,

ARGENTINA

Uslužbenstvo Buenosaireške prevozne
družbe, ki s petimi podzemskimi želez¬
nicami ter številnimi tramvaji, kolekti¬
vi, omnibusi in trolejbusi vzdržuje oseb¬
ni promet v argentinski prestolnici in
na področju Vel. Bs. Airesa, je v sredo,
dne 23. t. m. nepričakovano stopilo v
stavko. In to ob 6. uri zvečer, t. j. ne¬
kaj ur pred nastopom državnega praz¬
nika, ko je na vseh teh vozilih bil naj¬
večji promet. Vlada je takoj objavila
sporočilo, da so stavko organizirali
skrajni desničarji in komunisti in da za¬
sleduje čisto druge cilje, kakor pa sta¬
novske koristi uslužbenstva. Zato je ne¬
mudoma izdala dekret o mobilizaciji vse¬
ga prometnega osebja v Bs. Airesu in
na področju Vel. Bs. Airesa. Za vse to
osebje je stopil takoj v veljavo vojaški
kazenski zakon, ki je določen za vojno
stanje. Prometno osebje se je v četrtek
dopoldne začelo vračati v službo. Pro¬
met se je začel počasi obnavljati, v ve¬
černih urah prejšnji četrtek je pa že
skoro normalno funkcioniral. Prve omni¬
buse, ki so se v četrtek pojavljali na u-
licah, so spremljali orožniki. Ob izbruhu
stavke je policija in orožništvo zastraži-
lo vse garaže in železniške postaje. Po¬
licija je aretirala večje število stavkar-
jev. 26 glavnih organizatorjev, med ka¬
terima sta tudi 2 vidnejša komunista, je
pa vlada poslala v internacijo v južne
province. Uslužbenci, ki se do določene¬
ga roka niso vrnili na službo, so bili od¬
puščeni. Pridejo pa razen tega še pred
vojaško sodišče.

V Buenos Aires je prispel novi sever-
noam. veleposlanik 'Willard L. Beaulac.
Dosedaj je zastopal ZAD v Čilu.

kar smo mi z Mihajlovičem.” Drugi ča¬
sopisi spet navajajo krepko pomoč za¬
hoda rdečemu maršalu, pa ugotavljajo,
da je v Jugoslaviji življenje še težje
kot v Rusiji, na Madžarskem in Polj¬
skem. Titova politika je za nekatere ča¬
sopise jasna: pokvariti zapad in dobiti
pomoč za komunistične države, da dose¬
žejo v oborožitveni tekmi zahodni blok.
— Razni organi so protestirali pri vlad¬
nih osebnostih in pri Titu samem. Tako
je nekaj najvidnejših predstavnikov
MRI pisalo Titu. Vaša država je ena
tistih, kjer je preganjanje najhujše in
kjer so najsvetejše človekove pravice
najmanj spoštovane.

BRALI

VLADIMIR DEDIJER -

Urednik newyorškega dnevnika “The
New York Times” C. L. Suizberger se
je nedavno mudil v Beogradu. Obiskal je
razne kom. veličine, stopil pa tudi k
Vladimirju Dedijerju, piscu Titovega
življenjepisa in pred poldrugim letom še
eni najbolj vplivnih osebnosti pri jug.
kom. diktatorju. Danes je Dedijer “na¬
vaden zemljan”, toda s svojo ministrsko
pokojnino živi še vedno mnogo, mnogo
bolje, kot pa ljudje, ki niso v milosti pri
sedanjem režimu.

Dedijerjev razgovor s predstavnikom
omenjenega ameriškega dnevnika je za¬
nimiv v toliko, ker na eni strani p-ka-
zuje razkošje, v katerem žive komuni¬
stični nasilniki doma, na drugi pa seda¬
nje Dedijerjevo zadržanje in prizadeva¬
nje, da bi se zopet spravil do kakega
vplivnejšega položaja.

Titov življenjepisec se je Amerikancu
izpovedoval takole: “Postal sem poni¬
žen. Ko sem živel življenje vplivnega bi¬
rokrata, šem bil aroganten. Tedaj nisem
vedel niti po čem je kruh. Ko sem po
svojem padcu prvikrat hotel ystopiti v
omnibus, sem to hotel storiti pri napač¬
nih vratih. Zame je bila to čudovita šo¬
la. Bil sem pravi tepec. Po dolgem ča¬
su imam sedaj prvič zopet dovolj časa
za študiranje. To je zame dobra šola.
Tudi za moje otroke, kajti tudi oni so
že bili mali birokratje. Ko je bil Bran¬
ko šest let star, je vedno, kadar je sto¬
pal proti vratom, vpil: “Kje je avtomo¬
bil?” Zdaj tudi otroci poznajo vrednost
denarja. Ko na družinskih posvetih raz¬
pravljamo o dohodkih in izdatkih, se teh
razgovorov udeležujejo tudi otroci. Jaz
sem finančni minister. Kritizirajo me
huje kot ubogega Raba Butlerja v An¬
gliji. Odstavili me pa doslej le še niso.”

Glede Stalinove detronizacije, je Dedi¬
jer pohvalil Tita, češ, da sedanji dogod¬
ki v Sovjetiji potrjujejo, da “je imel Ti¬
to bolj prav kot Hruščev”, Kajti Tito se
“je upal to javno povedati že tedaj, ko
je bil Stalin še živ in ne šele po njego¬
vi smrti”. Ti dogodki pa da so “oprali
tudi Dedijerjevo čast”, ker da so ga sta¬
linisti proglašali “za i nozemskoga vo¬
huna”.

V nadalnjih izvajanjih Dedijer pravi,
da se ne jezi na titovce, s katerimi se

SMO...

ZADNJI MOHIKANEC

ne strinja. Po njegovem zaradi tega ne,
ker da je to “posledica njegove krščan¬
ske vzgoje v mladosti, združene z revo¬
lucionarnim življenjem”. Dalje pravi, da
se je “boril, stradal in skoraj umrl s
svojimi tovariši”. Zato da ga ni mogoče
“proglašati za vohuna”. Zatrjuje tudi,
da “ničesar ne preklicuje”.

Sulzbergerju je Dedijer tudi zagotav¬
ljal, da bo “svoje pravice branil”, ker
da so iste zagotovljene v pravilih komi
partije iz leta 1952 in dajejo vsakemu
članu pravico do kritike. Njegovo življe¬
nje da je “odprta knjiga” in da ne “skri¬
va svojih čustev”. Zagotavlja tudi, da
“noče delati težav svoji domovini” in
kar je zanj še bolj važno “tudi ne svo¬
ji družini”. Pravi, da mora ohraniti
svojo “intelektualno integriteto”, ker je
“zgodovinar” komunistične revolucije
“in kot tak mora ostati objektiven”.

Končno Dedijer Sulzbergerju naglasa,
da se smatra za komunista. Pravi:
“Marksizma se nisem učil iz knjig, am¬
pak iz prakse, iz naše revolucije”. Ta
revolucija pa da je uspela samo zaradi
tega, ker “je zavrgla marksistične uč¬
benike”. To stališče Dedijer zagovarja
še na drugem mestu in pravi, da je ta¬
kega mnenja še danes, med tem, ko so
se drugi umaknili na eno ali drugo
stran. Celo Djilas se je napihnil kot ba¬
lon, nato pa padel. Po Dedijerjevi izja¬
vi so vsi ti bedaki, on pa da je “zadnji
Mohikanec in je na to ponosen”.

Suizberger ob tej izjavi meni, da De¬
dijer ni povsem izgubil upanja, da ne
bi zopet prišel na oblast in si zato daje
korajžo, med tem, ko je Djilas duševno
zelo klonil. O njem pravi Dedijer dobe¬
sedno: “Ko greva skupaj, Djilas nima
kravate, na hrbtu pa nosi nahrbtnik. Je
pač neumen Črnogorec. Govorim mu:
Ne bodi berač, ko si pa bil nekoč lord.
Ko se bliža človeku smrt, mora umreti
kot aristokrat”.

Ameriški časnikar svoje poročilo iz
Beograda zaključuje z ugotovitvijo, da
titovci puste Dedijerja pri miru, čeprav
ga imajo pod nadzorstvom in prislušku¬
jejo vsem njegovim telefonskim pogovo¬
rom. Če pa na ulici sreča kakega vpliv¬
nega titovca, se isti navadno obrne
vstran, ker ga noče pozdraviti.

Buenos Aires, 31. V. 1956

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.



Ilovice i& Slovenije^

Gorenjski komunisti so imeli v Kra¬
nju okrajno konferenco svoje politične
stranke. Udeležili so se je tudi vrhovi
kom. stranke v Sloveniji kot‘n. pr. Mi¬
ha Marinko ter rdeči kulturni inkvizi¬
tor Boris Ziherl. Na konferenci je bil
izvoljen nov 37 članski okrajni komite
ZK, ki je izvolil znova za sekretarja
Mirka Zlatnarja. Ta je imel nato dalj¬
ši govor. Obravnaval je vse probleme,
ki ovirajo razvoj komunizma na Gorenj¬
skem. Ob pojavih lokalizma je naglašal
pobrebo enotnosti sedanjega komuni¬
stičnega gospodarskega sistema v vsej
državi, ki po njegovem predstavlja druž¬
beno celoto. Vprašanje enotnosti tega
sistema je po njegovem za komuniste
tako važno, “da se prav na njem odlo¬
ča ali gradimo socialistični sistem sa¬
mouprave ali pa gremo v smeri anarhi¬
stičnega, kapitalističnega in nacionali¬
stičnega razvijanja skupnosti, kar bi
pomenilo vračanje na staro”. V nadal-
njih izvajanjih je pobijajal “udomače¬
no gledanje, da zavisi vse od istema”,
od dobrih oz. boljših uredb, zakonov in
predpisov, in da ni mogoče ničesar spre¬
meniti, dokler teh predpisov ni”. Na¬
glasa, da so taka “duhovičenja” škod¬
ljiva, ker “odvračajo delovne ljudi in
gospodarske činitelje od hitrega in učin¬
kovitega reševanja gospodarskih vpra¬
šanj na lastnih tleh s svojimi lastnimi
silami”.

Glede preusmeritve komunistične go¬
spodarske politike se je Zlatnar prito¬
ževal, da “družbeni organi in tudi de¬
lavci še niso spremenili svojega odnosa
do določenih vprašanj, ki so za to preu¬
smeritev najbistvenejša”. Navajal je,
da gospodarska podjetja na Gorenjskem
vztrajajo pri svojih prejšnjih gospodar¬
skih investicijah in da nekatera podjet¬
ja zahtevajo nove delovne sile, ko jih
pa že imajo sedaj preveč, v nekaterih
podjetjih sploh ne mislijo zvišati proiz¬
vodnje, zopet druga počasi izvajajo
ukrepe, ki naj jih pripeljejo “do; zažele¬
nega cilja”. Zato da delavci tudi “hlad¬
no sprejemajo ukrepe za dvig delovne
storilnosti. “Enako gledanje razodeva¬
jo tudi proračuni ljudskih odborov. Za
“te predloge pravi, “da so nerealni, pre¬
tirani, izsiljevalni”.

Pri navajanju težav, na katere zade¬
vajo komunisti med ljudstvom, je nava¬
jal, da komunisti povsod niso kos svo¬
jim nalogam. Zato zahteva, da morajo
dobiti vedno več “političnega znanja in
trdnosti”. Poleg tega pa so potreba “še
nekatera Idopolnila”, kajti “pomanj¬
kanje socialistične morale in marksi¬
stičnega svetovnega nazora, sta dve sla¬
bosti komunistov”. Zlatnar naglaša, da

bo na tem področju “treba v bodoče
mnogo spremeniti”. Kakšna je pa ko¬
munistična morala, pove v naslednjih
stavkih, ko pravi: “Za komunista je

nemoralno vse tisto, kar škodi skupno¬
sti in ugledu komunistov, od zapadanja
negativnim pojavom v pospodarstvu in
podleganju splošnim razpoloženjem za¬
radi raznih težav, do osebnega odnosa
komunista do sočloveka in družine”.
Vse to so zanj vprašanja “na katerih
je treba utrjevati Zvezo komunistov”.
Stopnjo odgovornosti komunista do svo¬
je stranke pa je označil z besedami:
“Bolj na odgovornem, položaju kot je
posamezni član Zveze komunistov, več¬
ja je njegova odgovornost do partije”.

Umrli so. V Ljubljani: Jože Filipič,
višji kontrolor PTT v p., Ivanka Šink,
roj. Lenassi, Danica Skale, Anton
Hauptman, mesar v p., Marija Čuček in
Jakob Koprivšek, mizar v Blagovici,
Ferdinand Pustek, posestnik v Šmarju
pri Jelšah, Ivan Kvas, biv. klobučar v
Mariboru, Konrad Brilej, žel. v p., v Ra¬
dečah, Ivan Solar, šofer na Bledu, Vin¬
ko Eržen, žel. upok. v Celju, Marija Di-
trich, roj. Kraigher v Postojni, Milka
Hladnik, roj. Tolazzi v Dolenjem Logat¬
cu, Frančiška Rome v Šmarju pri Ljub¬
ljani, Marija Kregar, roj. Bedenk v Kle¬
čah, Anton Jakopič, pos. na Račjem se¬
lu pri Trebnjem in Ivana Sojer na Viču.

Visokošolski profesorji v Ljubljani so
na svojem zborovanju izvolili komisijo,
ki naj pripravi predlog za organizacijo
znanstvene dejavnosti in njenega finan¬
ciranje. Poročilo o tem sestanku pa tu¬
di navaja, da so profesorji “obsodili tu¬
di nedejavnost in pasivnost večine ps-
novnih skupin društva, ki večkrat ne ve¬
do, kaj naj bi bilo delo njihove organi¬
zacije”.

V Sloveniji so meseca decembra lan¬
skega leta prodali na tuja tržišča raz¬
nega blaga v vrednosti dveh milijard
199 milijonov dinarjev.

V Ljubljani so ustanovili komisijo za
proučitev načrta za izgradnjo no\fe pli¬
narne z dnevno zmogljivostjo 20.000 m s
butana. V novi plinarni mislijo butan —
propan — potom krekanja spreminjati v
normalni svetilni plin. Ta plin bi od se¬
danjega imel to prednost, ker ne bi vse¬
boval nobenih spojin, ki bi vplivale na
zdravje ali kakršnokoli poškodbo pred¬
metov. Do ustanovitve te komisije je
prišlo ob razpravljanju stanja sloven¬
skih plinarn, ki jih je vseh 5 in sicer v
Ljubljani, Mariboru, Celju, Piranu in I-
zoli. Vse te plinarne so v glavnem sta¬
rejšega izvora. Zastarelost naprav ima
za posledico nadpovprečno izgubo plina.
Prvotna funkcija slov. plinarn je bila

zagotovitev cestne razstveljave, pozneje
tudi za razstveljavo v lokalih in stano¬
vanjih. Plin kot nadomestno gorivo za
drva in premog v gospodinjstvu in obr¬
ti so v Ljubljani začeli uporabljati še¬
le 1924. Sčasoma je začela plin uporab¬
ljati tudi industrija. Plinarne doma ima¬
jo velike težave s premogom. Za proiz¬
vajanje plina morajo imeti visokokalo-
rični premog, ki je prihajal prej iz ino¬
zemstva,, sedaj uporabljajo domačega,
ki pa vsebuje precej žvepla. Pa še ta
premog morajo plinarne dražje plačeva¬
ti kot gospodinjstva. Posledica tega je,
da v Ljubljani od 5800 plinskih instala¬
cij v gospodinjstvu uporablja sedaj plin
samo 3100 odjemalcev.

Nove jugoslovanske poštne znamke
prikazujejo jug. umetnost skozi stoletja.
Izdelali so jih v Ljubljani pod vodstvom
slikarja Rika Debenjaka.

Titovci niso več tako radodarni na-
pram turistom, kot so bili prejšnja leta.
Vsi tisti, ki so v prejšnjih letih priha¬
jali v Jugoslavijo s turističnim vizumom,
so bili deležni 25% popusta na jug. lad¬
jah. Sedaj so ta popust ukinili.

Tramvajsko progo od ljubljanskega
magistrata do Rakovnika so opustili.
Na tej progi vozi sedaj omnibus do
Škofljice.

Titovske komunistične oblasti so v
zadnjem času zelo omejile izdajanje do¬
voljenj za potovanje v inozemstvo. Do
tega je prišlo, ker je precej ljudi, ki so
dobili dovoljenje za potovanje v inozem-

BUENOS AIRES

Srebrni jubilej

Te dni se spolni 25 let, odkar so Slo¬
venske šolske sestre zastavile brazdo v
Argentini. Poklical jih je frančiškan
Leonard Ruškovič. Prvo postojanko so
našle v San Lorenzu pri Rosariju. Da¬
nes imajo v Argentini, Uruguaju in Pa-
raguaju 18 različnih hiš: šol, zavetišč,
misijonov, bolnic, eno učiteljišče in cen¬
tralno hišo za novicijat v San Lorenzo,
ki bo prav za jubilej, 8. junija, na praz¬
nik Srca Jezusovega, blagoslovljena.

Najnovejša njihova ustanova je Cole-
gio de Fatima v Lanusu. Slovenskim
šolskim sestram ob njihovem srebrnem
jubileju iskreno čestitamo in jim želimo
še naprej veliko uspehov in božje po¬
moči.

Ne pozabite ob prejemu junijske pla¬
če na Svobodno Slovenijo. To prošnjo
naslavljamo zlasti na vse tiste naročni¬
ke, ki za leto 1955 ali pa še za prejšnja
leta, nimajo plačane naročnine. Vsi ti
so dobili opomine z navedbo zneska, ki
ga dolgujejo.

Vse prav lepo prosimo, naj takoj pla¬
čajo zaostalo naročnino, ker se list vzdr¬
žuje samo z njo in drugih dohodkov ni-

stvo, to priliko izkoristilo in se niso ho¬
teli vrniti domov.

Komunisti doma so po vseh republi¬
kah začeli znova pritiskati na kmete, da
bi jih spravili v svoje zadruge — kol¬
hoze.

Odbor za prosveto in kulturo repu¬
bliškega zbora ljudske skupščine LRS
je pretresal predlog zakona o Prešer¬
novem skladu ter predlog zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o
ustanovitvi sklada Borisa Kidriča. Pred¬
log zakona o Prešernovem skladu ne
predvideva samo podeljevanja nagrad
za najboljša znanstvena dela v letu iz
jezikoslovja, filozofije, zgodovine in dru¬
gih humanistični ved ter za umetniško
ustvarjanje in poustvarjanje na vseh
področjih umetnosti, temveč bodo iz
sklada, ki ga bo upravljal poseben od¬
bor, podeljevali tudi štipendije in na¬
grade posameznikom, zavodom in orga¬
nizacijam. Nagrajevanje iz Kidričeve¬
ga sklada pa mislijo razširiti za naj¬
boljša izvirna znanstvena dela v letu
in za ona dela, ki bodo predložena na
podlagi razpisa nagradnih tem na po¬
dročju ekonomskih, družbenih in nara¬
voslovnih ved ter na vseh drugih po¬
dročjih, ki neposredno “prispevajo k
razvoju socialističnega gospodarstva”.
Se pravi k utrjevanju komunistične
diktature.

V Ljubljani so sedanji Inštitut za te¬
lesno vzgojo spremenili v Višjo šolo za
telesno vzgojo.

ma, izdajanje tednika je pa združeno z
vedno večjimi finančnimi izdatki in žr¬
tvami.

G. Dr. Tine Debeljak je imel prejšnjo
nedeljo zvečer predavanje v buenosaire-
škem poljskem klubu. Govoril je o Mic-
kieviczu v slovenski literaturi. Predava¬
nju je prisostvovalo lepo število Polja¬
kov. Navzočih je pa bilo tudi več Slo¬
vencev. Po končanem predavanju so Po¬
ljaki slovenske goste pogostili, za kar
se jim je zahvalil g. Rudolf Smersu.

Dve novi slovenski nogometni moštvi
smo imeli priliko opazovati v Merlu pre¬
tekli petek. Prav zares! V programu
Gallusovega izleta k Markeževim je bil
tudi spopad nogometnih “reprezentanc”
aktivnih in podpornih članov “Gallusa”.
Zmagali so sicer podporni člani, ki so
celo svojega člana-starosto, g. Rudolfa
žitnika posodili za vratarja aktivnim
članom (da je pripomogel svoji repre¬
zentanci do dveh golov!). Toda kljub re¬
zultatu 5 : 3 sta se moštvi sporazumeli
za neodločen rezultat (nadvse objektiven
sodnik je bil Dr. Milan Bano) in tako
družno sodelovali pri uživanju nagrade,
določene za zmagovalca. Lepo število iz¬
letnikov je ob prekrasnem vremenu v
polni meri prišlo na svoj račun.

Vsak teden ena

LIPI

Miroslav Vilhar

Lipa zelenela je,
tam v dišečem gaju,
s cvetjem me posipala
djal sem, da sem v raju.

Veje raztezavala
k nebu je visoko,
meni pa je do srca
segala globoko.

Tičice je lipi ca
v senčico vabila,
kadar ležal sem pod njo,
me je ohladila.

, Zdaj pa nam je revica
skoro ovenela,
cvetje, perje ljubljeno
zima je odvzela.

Spavaj draga lipica,
večno ne boš spala,
nova pomlad zelena,
nov bo cvet pognala.

Zopet bodo tičice,
tičice vzletele
pesmi, nam prepevale,
pesmi žvrgolele.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini g. Jožeta
Markeža in njegove žene ge Majde, roj.
žitnik, se je rodila hčerka. Srečnim star¬
šem naše čestitke,

G. Ruda Jurčec je dne 12. maja 1956
izstopil iz uredniškega odbora Svobod¬
ne Slovenije.

LANUS

Štesta obletnica

31. maja bo minilo 6 let, odkar je č. g.
Janez Hladnik prevzel kapelo sv. Jožefa,
ki je danes že kar cela župnija. Obletni¬
co bomo slovesno proslavili v soboto 2.6.
z zahvalno mašo ob 19h, nato pa s pri¬
reditvijo v dvorani, kjer bodo z ostalo
župnijo tudi Slovenci rekli svojo besedo.

25 maj bo vsekakor moral iti v zgodo¬
vino slovenskega Lanusa. Mlado in staro
je prihitelo na “tlako” k dvorani. Še te¬
ma je bila, ko je Franček Jager že bil
na mestu in že so začeli prihajati prvi.

Kmalu je bilo delo v polnem teku in
zvečer je bila vsa dvorana pod streho.

Urediti bo pa treba še tlak postaviti
oder in seveda tudi vrata in okna kot je;
v načrtu. Sedaj je le zasilno zaprto z
oknicami.

Zadnji čas smo imeli 3 krste. Pred me¬
secem že je bil krščen Urbančevim sin¬
ček, to nedeljo po Koprivnikarjevim in
Požesovim hčerki. Zajčevim je pa bilo
veselje prvorojene hčerkice kratko. Ko¬
maj je zagledala svet in dobila pri krsti
posvečujočo milost, jo je Bog vzel. .

Slovenci v Argentini

DAN SLOVENSKE BOLEČINE IN SLOVENSKE SLAVE!

OB 11. OBLETNICI POKOLJA SLOVENSKIH DOMOBRANCEV, PRIREJA DRUŠTVO SLOVENCEV

SPOMINSKO PROSLAVO,

S KATERO BO POČASTILO TUDI VSE OSTALE PROTIKOMUNISTIČNE BORCE, IN ŽRTVE, KI SO PADLI V BORBI, ALI V ZALEDJU ŽRTVOVALI
SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO SLOVENIJE.

SPOMINSKA PROSLAVA BO DNE 10. JUNIJA OB 15.30h V DVORANI “SAN JOSE” — AZCUENAGA 138.  V SPORED KOMEMORACIJE JE VKLJU¬
ČENA TUDI SV. MAŠA, KI SE BO DAROVALA V ZAVODSKI KAPELI TAKOJ PO KONČANI PROSLAVI. S TO SV. MAŠO LAHKO VSAKDO ZADOSTI
SVOJI NEDELJSKI DOLŽNOSTI.

Vsi Slovenci v M u e n o s Airesu počastimo ta dan vse padle v domovinii

LOUIS DE WOHL (58)

Zemlja je ostala za nami

“Ladje so na vsemirski postaji,” je
brezskrbno odgovarjala Tulma. “Mnogo,
mnogo ladij je odšlo na vsemirsko po¬
stajo.”

Chris je nadaljeval: “Divu naj moje
sporočilo povedo Pranu-ju, “je ponovil,
“in.,—  ni vedel, kako in zakaj, a ne¬
nadno je slišal samega sebe govoriti:
“in povedo naj mu tudi: zemljani so
večji in manjši kakor Fanu-du.”

“Zemljani so večji in manjši kakor
Fanu-du”, je vestno ponovila Tulma.
“Am-du!”

“Am-du!” ji je odzdravil Chris. Že je
odšla, on pa je z roko šel preko čela
in spraševal, kako da je spregovoril
zadnji stavek. Kaj neki naj bi sploh
pomenil? Lepo je bilo, ko je spet zasli¬
šal od Tulme stari pozdrav — lepo ka¬
kor v srepnih, rajskih časih, ko se kača
še ni priplazila na Fanu.

-k -i-

“Končano?” je šepnil Brandeis.

Chris in Maksina sta pritrdila. Bila
sta zavita v kožuhovino in na obrazu
sta nosila posebne kožnate maske, ki
jih je Maksina v vsej naglici naredila
iz preproge.

Vedeli so, da vsi druli ostanejo po
sončnem zahodu v svojih hišah. Najbliž¬

ja hiša pa ni bila tako blizu, da ki jih
mogli iz nje opazovati, ako bodo vse na¬
redili v temi. Pred nekaj dnevi bi bil
to vsekakor še resen problem — tedaj
so drulovski čuvaji čepeli še v sobah
zemljanov ali pa pred vrati njihovih sob.

“Najprej vi, Brandeis,” je dejal Chris,
“jaz pridem za vami z Maksino. Držati
se moramo čim bliže skupaj. Vi ste e-
dini, ki točno poznate pot.”

“Upajmo, da jo bom našel v tej temi,”
je šepetaje dejal Brandeis, “kajti pono¬
či še nisem letal z brogosom. Torej —
gremo!”

Stopil je skozi vrata, si pričvrstil
brogos in poletel v višino — nekako
dvajset metrov. Chris in Maksina- sta
mu sledila. Začel se je polet.

Kljub debelim kožuhom so krepko ob¬
čutili mraz. Po desetih minutah leta je
Chris opazil, da prav malo manjka, da
bo Maksina omedlela. Poletel je k njej
in ji pomagal pri poletu, podpirajoč jo
z desno i-oko. Pokrajina pod njimi se je
svetila v vsej belini polarne noči. Na
nebu so se blestele zvezde — Hvala Bo¬
gu, da se je Brandeis spoznal na pot.

Polet sam je še povečal pritisk mra¬
za. Sleherna minuta je bila neizmerno
dolgo obdobje. Chris že ni več čutil nog.
Z desno roko je še vedno podpiral Mak¬

sino, a roke same ni čutil več. Bilo mu
je, kakor da so zapustili planet in sa¬
mi kot mali planeti krožili v vsemirju.

Končno — končno je zapazil, da se je
Brandeis pričel spuščati in skoraj v
istem trenutku je tudi opazil okroglo
truplo Argo. Niso je torej odvlekli — in
ves čas se je moral boriti s to bojaznijo.

“Ali boste lahko odprli vrata?” je
vprašal Chris, ko je pristal na tleh.
Glas je zvenel hripavo in hrkajoče.

“Na vso srečo nimamo nikakih aku¬
stičnih vrat pred seboj,” je smejaje se
dejal Brandeis, že stoječ na železni
lestvi. “Prav gotovo ne bi mogli zade¬
ti nikoli pravega glasu.” Prsti so mu
kljub sila debelim rokavicam popolno¬
ma otrdeli. Znova'in znova je moral po¬
skušati z odpiranjem vrat,, dasi je bila
naprava za odpiranje zelo enostavna.
Po daljšem naporu mu je uspelo odpreti
in takoj je .smuknil v ladjo. Chris je o-
medlelo Maksino spravil po lestvi v
ladjo.

“Četrt ure bi še rabil za nekatere ra¬
čune,” je dejal Brandeis, odprl vrata v
pilotsko kabino in se vsedel h kontrol¬
nim napravam. •

Chris je zaprl zunanja vrata in zane¬
sel Maksino v spalni oddelek. Nekaj mi¬
nut krepkega masiranja, nekaj kapljic
konjaka in spet je prišla k sebi. “Ležati
je treba,” je ukazal Chris, “sedaj je vse
v redu. Ko bo vse pripravljeno, te bom

moral privezati — prav tako kakor te¬
daj ob odletu.”

Drobno se mu je nasmehnila, zaprla
oči in že čutila toploto v kabini, čeprav
je Brandeis šele pred nekaj trenutki
vključil napravo za ogrevanje.

“Kakor tedaj,” si je mislil Chris. Te¬
daj, ko jo je Brandeis privezoval, je mi¬
slil, da ima pred seboj — Marmona. ■—
Zazdelo se mu je, da mu nekaj ni prav:
telesni napor poleta je bil zanj precej
hud, on pa še daleko ni bil tako krepak,
kakor nekoč nekdanji Chris. Privoščil si
je krepek požirek konjaka in čakal Bran-
deisa.

Bogvedi, ali so divu že odkrili njih.
pobeg? Kaj malo verjetno! Brž pa ko
nastopi -jutro, bodo seveda... saj bo
Tulma najbrž spet prinesla jedila —
prav gotovo jim je oddala sporočilo.
Zemljani so manjši in večji kakor Fa¬
nu-du! Kako neki mu je ta zagonetni
stavek padel na misel? — Šest ali se¬
dem ur prednosti imajo potemtakem.
In potem ? Ali jih bodo morda divu za¬
sledovali? Ali morda gromozanske črne
vsemirske ladje hitreje lete kot Argo?
Morda sta bili dve med njimi tisti, ki
sta ujeli Argo in jo srečno pustili pri¬
stati tisti dve ladji, ki so jih najprej
imeli za dva ogromna bolida.

Argo se je pričela tresti.

Obrnil se je k Maksini: “Pridi, ljublje¬
na — privezati se bo treba!”

In spet je sedela pred televizijskim

aparatom. Chris pa jo je zavil v debelo
odejo. “Kakor tedaj, kd sem se podala
na tole pustolovščino.”

Chris ji je prikimal.

Tedaj se je privezal tudi on. Ko je po¬
gledal ven, je opazil, da so že plavali v
zraku. V zvezdnati noči je izginjala svo¬
jevrstna marsovska vegetacija, zavita v
sence in sivine, pa v črnino in belino.
Kolikšna škoda, da so morali na tak na¬
čin zapustiti ta prelepi pifenet — z be¬
gom, kakor da bi jih pri zločinu zalotili.
Vedel je, da odhajajo za vedno. Nikdar
več ne bo mogel gledati te čudovite ze¬
lene in tudi vijoličaste pa oranžne bar¬
ve marsovske zemlje, nikdar več tudi ne
upogibljivih praprotim podobnih dreves.
Pomislil je na doneče trope veletapirjev,
na čudovite rdeče ptiče — kasneje jih ni¬
so nikdar več videli — na prvo srečanje
z divu, velikane v pernatem oblačilu,
kakor da bi bili pravljična bitja: tako
grozno so se jih prestrašili spočetka, pa
so jim bili tako prijateljsko naklonjeni;
spomnil se je modrega in dobrega sveta
na Tri-Fanu pod Pranovim predsed¬
stvom, spomnil bliščečih se diademov,
izginotja v podzemeljski svet, mesta sa¬
mega in postoljubnosti divujev, “letečih
potnikov”, katedrale iz rubinov, veselih
in zadovoljnih drulov, se spomnil Tulme,
Gabuja in njegovega očeta, drula, čigar
smrti je prisostvoval, jezera smrti on¬
stran templja. . .

Pravi raj je bil to! Eden izmed rajev,

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 31. V. 195G

SLOVENCI

AVSTRALIJA

Brisbane, več kot polmilijonsko glav¬
no mesto zvezne države Queensland in
po razsežnosti približno tako kot je Bs.
Aires y Argentini, leži ob veliki isto¬
imenski plovni reki že v subtropskem
pasu, kjer je klima tudi za Evropejca
še kar znosna. Dalje proti severu je kli¬
ma za nas nevzdržna. V teh krajih je
precej Grkov, zlasti pa Italijanov, ki i-
majo tu svojo drugo domovino in so za¬
posleni v glavnem na farmah, kjer pri¬
delujejo sladkorni trs. Poleg naseljencev
drugih narodnosti so v Brisbane našli
svoj novi dom tudi Slovenci. Njihovo
število nekateri cenijo z družinskimi
člani na 100, kar pa skoro ne bo dr¬
žalo. Ne bi pa nič pretiravali, če bi tr¬
dili, da jih je kakih 80, kar lahko ugo¬
tavljamo na zabavnih prireditvah tu¬
kajšnjega socialnega društva “Planin¬
ka”. Zgodovina slovenskega združevanja
v tem mestu sega nazaj v leto 1952.
Vsled nezanimanja ljudi je pa vse za¬
spalo. Leta 1954 je bil napravljen nov
poizkus z ustanovitvijo Prireditvenega
odbora. Ta je res pripravil več uspelih
zabavnih večerov. Pri teh zabavah smo
se Slovenci prvikrat v večjem obsegu
medsebojno spoznali. Akcija je bila do¬
bro zamišljena. Vse je kazalo na lep
uspeh, toda vsled notranjih nesoglasij,
se je odbor po nekaj mesecih obstoja,
žal, prostovoljno razšel. Lansko leto fe¬
bruarja meseca je pa prišlo do ustano¬
vitve Slovenskega socialnega društva
“Planinka”, ki je doslej priredilo že več
zabav. Vse' niso bile zaključene z dobič-

RUBELJ V

Ko je v Kremlju vladal še Malenkov,
so sovjeti sklenili, da je treba zunanjo
trgovino razširiti tudi na tiste predele, v
katerih je doslej imel zahod z Anglijo na
čelu vodilno besedo. Na zahodu tega na¬
meravanega preokreta nihče ni resno je¬
mal, ker so bili pač vsi prepričani, da so¬
vjeti in njih sateliti ne bodo mogli izpol¬
niti obljub, ker so še vse preveč naveza¬
ni na potrebe lastnih dežel na slehernem
področju industrijske produkcije. Ko pa
sta Bulganin in Hruščev hodila po Indi¬
ji in Pakistanu in na debelo ponujala
tehnično in finančno pomoč, so na zaho¬
du pogledali. V teku enega samega me¬
seca so se potem vrstile novice: jordan¬
ska vlada se dogovarja s Poljaki za
gradnjo nove železnice: v Jemen je do¬
spela sovj. delegacija, ki bo tamošnji
vladi svetovala pri industr. dežele; Paki¬
stanu je Bulganin samo ponudil pomoč
za postavitev atomskih objektov za mir¬
no uporabo atomske energije; sirijski
vladi so sovjeti ponudili sodelovanje pri
zgraditvi petrolejskih čistilnic; Češka bi
rada zgradila novo letališče v Damasku,
zraven pa pravkar rojeni državi Sudan
že dobavlja orožje; rdeča Kitajska bo v
Egiptu priredila ogromno razstavo in
sam Cuenlaj bo šel tja na obisk; vzhod¬
no nemški tehniki bodo v Aleksandriji
preuredili pristanišče.

Na vsem tem ozemlju sovjeti nastopa¬
jo ne samo kot prijatelji, pač pa pred¬
vsem kot predstavniki tistih narodov, ki
se niso omadeževali s kolonializmom; in
v tej točki so zlasti prizadeti najbolj ob¬
čutljivi in sprejemljivi za takšne ponud¬
be, zlasti še, ker se je tamkaj nacionalni
čut začel šele dobro prebujati. Končen

PO SVETU

kom, kar tudi ni glavni namen. Glavno
je pač, da se Slovenci tu sploh dobimo,
da pridemo skupaj, da se spoznamo in
si v potrebi med seboj pomagamo. Tako
smo na veliki ponedeljek letos imeli pr¬
vi občni zbor društva, ki je izvolil za
predsednika društva g. A. Kranjca. Vse
društveno delovanje vodi začasni, a po
mojem mnenju tudi bodoči tajnik spo¬
sobni in idealni g. S. Sivec, ki se zelo
trudi in si mnogo prizadeva, da bi s
pridobitvijo novih članov društveno de¬
lovanje malo bolj razgibal.

Glede števila vseh Slovencev, ki žive
v Avstraliji, nekateri postavljajo trdi¬
tev, da jih je okoli 10.000. Zdi se mi, da
je to število pretirano. Največ jih je
pač v mestih, zlasti v Melbourne-u, kjer
jih je več sto in imajo močan “Sloven¬
ski klub” s svojim vestnikom. Oba go¬
spoda dušna pastirja gg. patra Ambro¬
žič in Pivko skušata z listom “Misli”
združiti vse Slovence. Gotovo pa je, da
brez sodelovanja, še tako idealna in do¬
bra stvar ne more uspevati.

Tako sem Vam napisal nekaj bežnih
misli. Do prihodnjega glasu pozdravlja
vse sodelavce Svobodne Slovenije in ji
želi mnogo uspeha

njen dolgoletni naročnik
v Avstraliji

ITALIJA

mi obrestmi, poprečno 2%. Poleg tega
pa je ZSSR pripravljena sprejemati v
odplačilo kredita ali dostavljeno robo
blago iz teh dežel, in to produkte, ki jih
te dežele na svetovnem trgu ne bi mo¬
gle vnovčiti zaradi nekonkurenčnih cen.
Tak je primer z egiptovskim bombažem
n. pr., ki na svetovni trg ne gre. ZSSR
pa ga bo z vsem razumevanjem vzela na
račun odplačevanja kreditov odn. dostav¬
ljenih strojev.

K obema načeloma trgovanja pa je
treba dodati še najvažnejšo postavko:
ZSSR in sateliti so vsak trenutek pri¬
pravljeni, za sleherni stroj in vsak indu¬
strijski objekt, ki ga postavijo, poslati
tolikšno število tehnično usposobljene¬
ga moštva, kolikor ga dotična država po¬
trebuje. In ker so življenjske potrebe te¬
ga moštva občutno skromnejše kot za-
hodnjih strokovnjakov, je tudi v tem
precejšen del prednosti, gledajoč s sta¬
lišča zainteresirane države.

A tudi zahod s pozornostjo zasleduje
ofenzivo sovj. strokovnjakov. Kaj bo
proti njej podvzel, še ni znano. Pred ča¬
som je Krupp podal nek načrt, kako
nevtralizirati sovjetsko ofenzivo, a dalj
ko do načrta še ni prišlo, vsaj za jav¬
nost ne. Računati pa smemo z dejstvom,
da je svetovna trgovina ena najbolj ob¬
čutljivih mest zahodnega sveta in da bo
zato podvzel ukrepe ki bodo utegnili v
prihodnjih letih spodriniti sovjete.

Na teološki fakulteti v Rimu je 3. ma¬
ja t. 1. doktoriral č. g. Pavle Krajnik v
ruskem jeziku. Njegov eksaminator je
bil tudi Slovenec g. p. dr. Karel Truh¬
lar, profesor asketike in mistike na Gre-
goriani. Čestitamo.

OFENZIVI

cilj te velike ofenzive rublja je vseka¬
kor — doseči gospodarski vpliv na tem
področju, računajoč, da bo za gospodar¬
skim prišel tudi politični. Zato ni čudno,
če je češka publikacija drž. Statističnega
instituta zapisala: “Češko-slovaško so¬
delovanje pri tej trgovsko politični eks¬
panziji ni samo posledica praktičnih za¬
ključkov, pač pa točnega načrta, do či¬
gar izdelave je prišlo, upoštevajoč vse
politične momente.”

Pri tej gospodarski ofenzivi se vzhod¬
ni blok drži dveh glavnih načel: sleher¬
na ponudba je vsaj 10-20% cenejša kot
ponudbe zahodnih predstavnikov in od¬
plačila so dolgoročna. Če rdeči imajo iz¬
gubo pri takšni trgovini, se zanjo dosti
ne menijo kajti komunistični sistem si
lahko dovoli takšne deficite, zavedajoč
se, da jih bo drugod pokril z izdatnimi
obrestmi.

Nekateri sicer menijo, da sovjeti
svoje izdelke ponujajo tako poceni zato,
ker vedo, da ti izdelki ne morejo konku¬
rirati zahodnim produktom. Ugovor pa
drži samo deloma, kajti četudi sovjetski
produkti niso ravno prvovrstni, niso pa
tudi komplicirani kot zahodni. Narodi
Bližnjega in Srednjega vzhoda pa bolj
potrebujejo preprosto sestavljene stroje
kakor pa komplicirane. Prednost sovjet¬
skih nizkih ponudb je tudi v trgovskem
pojmovanju prebivalcev teh dežel, kate¬
rih osnovni pojmi o trgovini še vedno
drže na poceni kupljeno, misleč pri tem,
koliko so prihranili z nakupom sovj. stro¬
ja, ki je bil 20% cenejši kot pa ameriški
na primer.

Drugo načelo sovj. trgovanja pa je
odplačevanje na dolge obroke in z mali-

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Duhovno življenje. Junij 1956. Vsebi¬
na: Zaveza ihed Bogom in ljudmi (J.
Jurak); La Virgen y los musulmanes;
Pobegli janičar (Ivan Korošec); Nekje
studenec žubori (Andrej Bregar); Pa¬
peški molitveni namen za junij 1956
(Prof. Alojzij Geržinič); Iz življenja
Cerkve; Čudež ljubezni (Dr. Franc Gni¬
dovec) ; Kako so vzgajali stari in še kaj
(fzt); Jacques in Raissa Maritain (Sve-
tobor Sodobnik); čas cvetočih sliv (Sve-
tobor Sodobnik); Sovjetska “vzgoja”
(Karel Kozina); Socialni nauk Cerkve v
zadnjih sto letih (Avgust Horvat); Mi¬
sijonske vesti; Med nami; TV in mi (B.
R.); Z domačih tal; Svet proslavlja pa¬
peža; Iz sveta; Gospod Janez (Selški);
Tri minute dobre volje.

Katoliški misijoni. Junij 1956. Vsebi¬
na: Klic treh praznikov (Prof. Al. Ger¬
žinič); Misijonski dan bolnikov: “Na
svojem mestu dopolnjujem” (Marko
Mavrič); Puščava je vzcvetela -(Ala
din); Buda in budizem (M. Frančiška
Novak); Nasveti misijonarjem v Siamu
(M. Frančiška Novak); Apostol našega
stoletja (Ruda Jurčec); Srebrni jubilej
Baragove zveze (Nikolaj Jeločnik); Za¬
hvale Baragi; Stara kitajska modrost
(Janez Kopač); Po misijonskem svetu;
Iz pisem slovenskih misijonarjev; Mla¬
di misijonar.

INFORMACION DEMOCRATICA
CRISTIANA

prinaša v svoji 8. številki dopis iz Ar¬
gentine, v katerem je med drugim tu¬
di zapisano: “Kakšno vlogo bo v pri¬
hodnjih mesecih odigrala Kršč. dem.
stranka? Ne moremo zahtevati od nje
nemogočega: gibanje je namreč še v ob¬
dobju organiziranja. Potreba je vzgojiti
predstavnike v vseh predelih države,
napraviti delovne načrte, organizirati,
študirati. Strankina delavnost v bližnji
prihodnjosti ne bo torej ravno najbolj
vidna na zunaj.”

ki jih je ustvaril Bog! Koliko neki jih
je v vsem vesoljstvu? In koliko vesolj¬
stev je pravzaprav Bog ustvaril? Pa
vendar ni vsako od teh vesoljstev moralo
prestati preizkušnjo skušnjave? Prav¬
zaprav je bila precejšnja domišljavost
pomisliti le en sam hip, da bi trije pre¬
prosti ljudje mogli odigrati tako po¬
membno vlogo v tako ogromnih doga¬
janjih? Kakršne karte bi neki mogli u-
porabiti proti Marmonu, ako ta na pri¬
mer ne bi mogel Brandeisa pregovoriti,
da naj napram Chrisu uporabi silo. Duh,
ki je, obsedel Marmona je pripadal ti-
,stim bitjem, katerih inteligenca je to¬
liko prekašala marsovce in zemljane,
kakor zemljani prekašajo bacil. Pa ven¬
dar — dolžni so bili priskočiti na po¬
moč, morali so Marsovcem pomagati.
Namesto tega pa so vse naredili tako,
kakor da bi namenoma igrali na Mar-
monove karte.

Ali res ni bilo nikakega upanja? Ali
je res bilo vse brezupno, razen tega, da
bodo zemljane morda do časa opozorili?
Opozorili pred Fanu-du! ?

Močen žarek svetlobe je padel skozi
okno in Chris je odmaknil glavo. Z roko
si je zasenčil oči in opazil sonce! Bili
so torej v marsovski atmosferi in so le¬
teli soncu nasproti, soncu, ki bo šest ur
kasneje posijalo nad drulovskini nase¬
ljem.

Glbooko pod njim se je pričelo blišča-

ti vse v oranžni, zeleni in vijoličasti bar¬
vi, bilo je, kakor da jim je planet še zad¬
njič zamahnil v pozdrav.

Občutek vse objemajoče hvaležnosti
ga je obšel. Obrnil je glavo, kolikor je
mogel, in opazil Maksino, jokajočo in
smejočo se hkrati.

“Morda pa le ni bilo vse zastonj,” je
pomislil.

Zdelo se je, kakor da je Argo obsta¬
la v vsemirju. Pogledal je hitro skozi
okno.

Zdaj se bo odločilo.. . zdaj.

* * *

Dvainpetdeseti dan poleta je Chris, se¬
deč za krmilom, poklical Brandeisa.
“Nekaj ni v redu,” je dejal, “in ne mo¬
rem se odločiti, kje naj se lotim popra¬
vila. Vse pa kaže, da gravator spet de¬
la težave.”

“Dajte, bom jaz pogledal,” je odseka¬
no dejal Brandeis.

Preko njegovih ramen je Chris gledal
na zemljo, vso oblito v sončni svetlobi:
“če se bo ponovila ista okvara kakor
prvič,” je pomislil, “potem si recimo
Lahko noč — za vedno.” Tukaj jih no¬
ben marsovski zračni ptič ne bo pripe¬
ljal varno v pristan; pač — samo v tem
primeru, ako so Marsovci medtem že za¬
sedli zemljo. A potem bi morali njih
navzočnost na zemlji na nek način za¬
znati. Zemlja je bila blizu — zelo blizu
celo. Ali naj bo to konec velike pusto¬

lovščine? Ali naj s to blazno naglico, ki
jo je vedno močnejša privlačnost zemlje
še bolj povečevala, drve lastnemu plane¬
tu nasproti, da se bodo ob njegovi po¬
vršini raztreščili? Samo globoka luknja
v zemlji, in kup kovinskih ostankov bo
ostal! Takšnega stika z zemljo pač ne
bodo preživeli, kajti ako je gravator od¬
povedal, je s tem odpovedalo tudi vse
ostalo — in prej kot v eni uri bo vsa
Argo žarela kot baklja, vnemajoč se ved¬
no bolj ob prodiranju skozi atmosfe¬
ro...

“Sem že našel,” je rekel Brandeis,
“vsaj mislim tako — da! Ni okvare v
gravatorju,” je smehljaje se dodal: “Bi¬
lo bi pa resnično žalostno, ako bi po
vsem, kar smo doživeli, Christofer Cary,
sedaj ne bil stroj v redu.”

“Tudi povratek na zemljo ni potekel
brez nevarnosti. V območju meteoritov
so morali prestati pravo bombardiranje,
ki je bilo dosti hujše kakor pri poletu
na Mars. Oseminštirideset ur ni nihče
med njimi spal. Brez prestanka je pras¬
ketalo in bobnelo. Nič manj kakor enajst
bolidov so obšli, in k sreči ni nobenden
prišel v takšno bližino kakor oni gro¬
mozanski, črni bolid, ki je skoraj uničil
Argo. Najbolj neprijetno pri vsem po¬
letu pa je bilo pomisliti, da vesoljstvo
samo na sebi predstavlja neko posebno
vrst življenja.

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

PRAVNA POSVETOVALNICA
SVOBODNE SLOVENIJE

Vprašanje: Osem let delam v trgov¬
skem podjetju. Star sem 63 let Slišal
sem, da se lahko prostovoljno upokojim,
ker se manjkajoča leta službe lahko iz¬
ravnajo s presežkom let starosti. Ali to
drži ?

Odgovor: O tem — smo v našem listu
že pisali. Zaradi jasnosti pa želimo po¬
noviti glavna določila o prostovoljni u-
pokojitvi ali upokojitvi po prostovolj¬
nem umiku (jubilacion por retiro. volun-
tario). Za trgovske uslužbence velja za¬
kon 31.665|44, ki pravi v čl. 37, da se
morejo dati prostovoljno upokojiti tisti
člani pokojninske blagajne, ki imajo
najmanj 10 let službe in 55 let starosti
(pri ženskah samo 50 let). Izravnava
manjkajočih let službe s presežkom let
starosti pri tej prostovoljni upokojitvi
ni mogoča. Treba je torej imeti naj¬
manj 10 let službe. Seveda, ako pa nek¬
do postane že preje nesposoben za de¬
lo, mu pa gre invalidska renta ne glede
na to, koliko let je bil v službi. — Ko¬
liko- znaša prostovoljna pokojnina? Po
čl. 34 zakona štev 14.370 znaša prosto¬
voljna pokojnina 3% redne pokojnine za
vsako leto Službe. Po čl. 5 dekreta - za¬
kona štev. 4262|58 pa znaša najmanjša
pokojnina $ 750. — na mesec. Po izja¬
vah Pokojninske blagajne za trgovske
nameščence velja ta znesek tudi za pro-:
stovoljne upokojitve.

0iorišha in Prim-arsha

Na vaškem pokopališču na Katinari
so nekateri laški zlikovci oskrunili spo¬
menik padlim partizanom. Isti zločin so
verjetno isti vandali napravili na spo¬
meniku bazoviškim žrtvam na strelišču
na Bazovici. Razbili so spominsko plo¬
ščo in vklesana imena: Bidovec, Maru¬
šič, Miloš, Valenčič.

27. maja so bile na področju italijan¬
skega predela bivšega STO 1  ponovno ob¬
činske volitve.

V Jazbinah grade novo cerkev, v ka¬
tere temeljni kamen so vzidali tudi listi¬
no, ki se končuje takole: Tukaj na me¬
ji domovine in svobode ta kamen blago¬
slovil in simbolično postavil vpričo pod¬
pisanih Mons. Alojzij Novak, nadško¬
fov namestnik.

V Dolini je umrl 53 letni Vincenc Fur¬
lan, ki je dolgo vrsto let delal v ške-
denjski Ilvi.

V Štandrežu so prijeli domačega po¬
štarja 29 letnega Stanislava štanto, ki
je priznal, da je odpiral pisma, prihaja¬
joča iz Amerike, pobiral iz njih denar,
pisma pa uničeval.

Nekaj Iz gospodar¬
skega življenja

YPF bo izvedel naslednja dela za
izboljšanje dobave plina in cenejšo do¬
stavo petroleja iz ležišč: plinovod iz
Čampo Duran do Buenos Airesa — 76
mil dolarjev, petrolejski vod iz Čampo
Durdn do San Lorenzo 24 mil. dol., enak,
vod iz Mendoze v San Lorenzo 10 mil.
dol., predelovalni obrat v Čampo Duran
13 mil. dol., razširitev čistilnic v Lujanu
de Cuyo 15 mil. dol., rafinerija v okolici
Velikega Buenos Airesa 18 mil. dol,; za
76 mil. dolarjev pa bo YPF oddal dela
za vrtanje ter za nabavo potrebnih stro¬
jev in zgraditev obratov.

Investicijski program FLRJ vlade za
leto 1956 obsega tudi zmanjšanje inve¬
sticij v težki ifldustriji za 16% ter po¬
večanje v poljedelstvu in. produkciji
neobhodno potrebnih življenjskih po¬
trebščin za 19%.

Šele sedaj so bili objavljeni podatki o
svetovni produkciji v letu 1954, ki prvič
vključujejo tudi ZSSR: Premog: svet.
produkcija 1495 mil. ton, od tega USA
377, ZSSR 347 Anglija 287, Zah. Nem¬
čija 129, Poljska 91. Petrolej: svet.
produkcija 690 mil. ton, od tega USA
313, Venezuela 101, ZSSR 59, Kuwait
47, Saudova Arabija 46. Električna e-
nergija: svet. produkcija razen rdeče Ki¬
tajske, Sev. Koreje in drugih manjših
producentov 1345 mil. kwh, od tega
USA 544, ZSSR 149, Anglija 74, Zah.
Nemčija 68, Japonska 59. Cement: svet.
produkcija 168 mil. ton, od tega USA
46, ZSSR 19, Zah. Nemčija 16, Anglija
12, Japonska 10. Želez«: svet. produkci¬
ja 156 mil. ton, od tega USA 54, ZSSR
30, Zah. Nemčija 12,5, Anglija 12, Fran¬
cija 9. Jeklo: svet. produkcija 221 mil.
ton, od tega USA 80, ZSSR 41, Anglija
18, Zah. Nemčija 17, Francija 10 mil.
ton.

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:
Victor Martinez 50, Buenos Aires,
Argentina

OBVESTILA

Svečano proslavo jubileja papeških
socialnih okrožnic bosta priredila Dru¬
žabna pravda in Krajevni odbor Društ¬
va Slovencev v Ramos Mejia v nedeljo
17. junija ob 18.30 uri v cerkveni dvo¬
rani v Ramos Mejia. Spored obsega pev¬
ske točke, ki jih izvaja slovenski pevski
zbor iz San Martina pod vodstvom g.
Vinka Klemenčiča, zborno deklamacijo,
recitacijo, govor in zaključno skupno
pesem. Vstop prost.

K udeležbi vabita vse slovenske roja¬
ke

Družabna, pravda in Krajevni odbor
Društva Slovencev v Ramos Mejia

III. kulturni večer — prvi v priredbi
novega zgodovinskega odseka — SKA
se vrši v soboto 2. junija t. 1. ob sed¬
mih v Bullrichevi dvoranici, Sarandi 41,
Capital. Na sporedu je predavanje
“Tvorci zgodovine”. Po predavanju raz¬
govor o temi vpredavanja.

Društvo slovenskih kat. akademikov
vabi svoje člane na diskusijski večer, ki
bo v soboto 9. junija ob 19. uri na Vic¬
tor Martinez 50. Predmet: Moderna u-
metnost.

Redni sestanek slovenskih srednješol¬
cev bo v soboto, 2. junija ob pol šestih
zvečer na Victor Martinez 50. K živah¬
nemu sestanku na katerem bo že na raz¬
polago tudi II. številka našega glasila
“Nova mladina”, prav lepo vabi Odbor
ZSS.

Fantje in naraščajniki SFZ! V nede¬
ljo, 3. junija bomo imeli ob 15. uri se¬
stanek na Pristavi v Moronu. Pridite,
da se znova zbližamo, obenem pa boste
mogli videti tudi ograjo, ki smo jo po¬
stavili okrog našega zemljišča. Ob 16.
uri bo tudi kratko predavanje po svetu
ter še več drugih lepih točk. Pred in po
predavanju se bomo pomerili v športu.
Pridite! Bo tako prijetno kot prejšnjo
nedeljo, ko se nas je zbralo 70 fantov.
Obvešča in vabi Odbor SFZ.

Družabna prireditev

SLOVENSKE

BESEDE

bo v soboto, 23. junija zvečer

v prostorih Športnega kluba
v Santos Lugares

'Peter Rant

CONTADOR PUBLICO NACIONAL
TRADUCTOR PUBLICO
GRANADEROS 61
T. E. 66-0818

Dr. LOJZE DEDCE

kirurg in zdravnik Instituta za
prebavne organe in jetra, ordini-

ra vsak torek in četrtek od pol
šestih do osmih in ob sobotah od
treh do šestih popoldne
v kliniki Once,

RIVADAVJA 3434. CAPITAL

Roengten in laboratorij

Telefon ordinacije 62-5004

Pakete ®a Evrope

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

Jadran - Da k

Charcas 769. Blizu Retira. TE 81-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA KALEČAE
Casilla de Correo 340 - Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani in prispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

*

FOTO JANKO HAFNER Granaderos 61, Tel. 66-0818 t

Če hočete dopolniti družinski album

s slikami svojih otrok j

kličite 66-0818 in videli boste, da fotografija ni tako draga.