Štev. 47.
Cena ednoga drobca 1 krona.
21. november 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
novembra vržem kruglo v tisto škatlo na štero je zapisano „slovenska kmétska zveza.”
Krščanskom mislečim Prekmurcom i evangeličancom!
Po celoj Jugoslaviji se zbirajo, kak so se zbirali do zmage po Vogrskom i v N. Austriji krščansko misleči polodelavci, kmeti, trgovci, meštri i šolani ljüdjé okoli naše krščanske stranke „slovenske kmečke zveze“, štera na svoje materno krilo sprime vsakoga človeka, je bogat ali siromak, je kmečkoga, obrtniškoga ali drügoga stanu, naj ma samo vero. Vsi tei že sprevidijo, da lepši časi samo te nastanejo, če nam nedo zapovedavali demokrati (liberalci) socijalisti i kommunisti, niti pokvarjena gospoda, štera se za vero nikaj ne briga. Samo tisti je mogoči dobro delati, šteri ljübi Boga ober vsega bližnjega svojega pa kak samoga sebé. Što se Boga ne boji, tisti se za penez vsakomi oda, kak se živina odáva, tisti de tak pomérjen z kupicov vina ali z drügim darom, kak pes z čontov, štera se njemi vrže. Što ne ljübi bližnjega i ne dela z ljübezni do njega, nego samo za sébe, tisti se ne briga za drügo kak za svoj žep. Dnes, ka od nas visi što bo poslanec (követ), ka de nam zidao i ravnao državo, si moremo vsi roke podati, vsi si moremo složni biti, da zeberémo v orsačko hižo takše kmete, obrtnike i šolane ljüdi štere ne sram hoditi v cerkev i šteri se Boga bojijo pa delajo ne za sébe, nego za narod. Ta zastava krščanske
politike se je razvila v Soboti jan. 5. letos, gda je nastavljena „kmečko zvezaj' štere viditi ne morejo tisti, ki majo betežne düševne oči.
Nov. 28. bo račun. Te pokažemo pred celim svetom, ka je naša krsčanska zastava nevtepena, jta je zasajena v vsakoga Prekmurca srce, šteri verje Boga: Svoje iülave roké odprémo te, i vzememo v njé krugle pa jo vržemo vsi Prekmurci v tisto škatlo, na štero de zapisano .Slovenska kmetsko, zveza" i na Šterom listi na prvom mesti stoji ime krščanskoga kmeta: Roškar Ivana, od Svetoga Jürja v Slovenskih goricah, Šteri kmet je lansko leto prišo že do ministerske časti. Prekmurci,, ne dajte se zapelati. Veren na-' rod, ne odstopi za celi svet od stranke, štera ti brani najdragši kinč, vero, i materno reč. Mi kmete ščemo tüdi viditi v orsačko} hiži, mi ščemo, da gospoda poštüje našo vero, mi ščemo da zavalá pravica, da dobimo autonomne pravice, da ne de samo siromak teva noso, nego vojni dohičkarje i banke naj se podvržejo dači v prvoj vrsti. Britko smo jokali po:d boljševiki, ar smo nej vsi prav znali prle ceniti vrednost krščanske stranke, vino ponüjeno se nam je v skuze obrnolo, pečenka v vdarce I Na 'staro pot naj ne stopi nazáj tisti máli šereg, šteri se je prle dao zapelati, od Törka je hüjši, ki stopi na nekrščansko stranko, odá takši sebé i svoje pokolenje oda svojo vero i svoje imanje tistomi, šteri samo zdaj kaže do
njega Srcé, ka bi dobo njegov glas. Vkraj z zapelivci! Krščanska stranka je samo edna — jedina v Prekmurji, ,.Slovenska kmetsko, zveza", ove vse so proti krščanske i proti haski kmeta, obrtnike, delavca i siromaka. Svoj glas ne morete dati inam, kak na to stranke. Na to Vas Opomina : Kmečkit Živem za Prekmurje to je drüštvo vseh krščansko mislečih malih — i vekših kmetov, možkov, tržcov i delavcov, katoličancov c evangeličancov.
Vsaki volit! Što ne da votuma, zagreši proti svojoj dužnosti, štero ma do svoje düše, do svojega bližnjega, do svoje cerkve, do svoje domovine!
Što lestvico drži tovaji, je tüdi tovaj! Što podpira stranko štera vero jemlje, je tovaj vere.
Ka šče
naša kmečka zveza?
Ednotno močno državo 1 Takša pa bo samo te, de:
1) se da volilna pravica tájna, spločna (za vse) ednáka i proporeijojnalna moško« i ženskom če se stroški za vojsko znižajo i če do vojaki doma t svojem kraji slišili se ne do ▼ politiko i posle civilne oblasti mešali, če se nečloveče nedo kaštigali, Če edno plemen ne dobi vekše" pravice kak drügo, če do slüžbe prido samo tisti, ki so je vredni, nepa šteri bi bili Priporočam od roda; če Osrednja Vlada (orsačka hiža) nebo samo-voljna, nego parlamentarna, to je kak ljüdstvo odloči po svojih posláncah, Če bodo sodnije pravične, neodvisne i če bode vstavna Sodnija, štera de najvekšo gospodo tüdi na red jemala ... To vse Želemo.
Želemo na dale:
2) naj držáva bo narodna, to je celoga naroda, vsi na
2
NOVINE
1920. 21. november
mirno v njej prebivajo i pravico vživajo, ne pa ka bi nešteri meli vekše pravice od drűgih. Naj bo progresivna dača, to je naj se porcija na vrže na vojne bogataše, liferante i milijonare, naj se stalen najmenjši letni dohodek ne podvrže dači i naj se zbriše porcija od tistih reči, štere so na življenje najpotrebnejše (sol, olij itd.)
3) Ne privolimo v to, da bi se ravnalo vso z ednoga mesta, Belgrada kak ščejo demokrati i socijalisti, düša naroda, razloček V jeziki i veri, oddaljenost od srdino i žalostna pelda bivše politike nas predrami, da ne privolimo v centralizem, ka bi par ljüdi po svojem devajo i davalo nam čestnike, uradnike, šteri nas ne poznajo i ne razmijo mi pa njé nej. Do sporazumljenja priti med tremi plemeni je zdaj mogoče jedino brez centralizem, to je jedino.
4) po autonomiji, štero želemo za celo Slovenijo i v njej želemo Prekmurje kak edno županijo (Vármegye), štera de ravnale sebé. Antonenana Slovenija naj 'ma vlado i svoje deželno spravišče (tartománygyülés) kak i naše Prekmurje svoje okrožno spravišče i svoje posebne autonomske pravico v rémaj Slovenije. Autonomno Slovenija more meti tüdi oblast pravde sklenjavati zložno z osrednjov vladov kak i v peneznih rečeh meti neodvisnost. Da če toga nej, naš penez od-roma drügim na hasek, mi mo pa samo skoz prstov glédali za njim i kvár trpeti.
5) Zahtevamo, naj med Cerkvov i državov bo prijatelstvo. Država naj podpira cerkev, štere pravice zasigura konkordatum ali pogodba z Rimom i autonomija sklenjeno med ljüdstvom i višiše v cerkvenov oblastjov. Vsaka verska občina naj má juš verske Šole gorpostavla^, štere je dužna držáva tak podpirati, kak se na Belgijskom to godi. Verski navuk se ne sme iz šol spraviti. Zbérca, pametiva i drügi dohodki, šteri se dühovnikom davajo, najse zbrišejo i držáva naj najdrügi na-
čin še poskrbi, ka dühovnik! dobijo svojo plačo, ar tej dohodki, zenkráj tersijo itak samo sira-maško ljüdstvo, z drügi!ráj pa ovirajo tüdi dühovnika v njegovoj slüžbi. Vse, ka želemo za katoličansko vero želemo i za drügo vsako vadlüvanje.
6) Vsako plemen (Srb, Horvat, Slovenec) naj ma ednake pravice, ednoga jezik tak more Slüžbeni biti kak drűgi. Samoobsebi se razmi, ka v Sloveniji se naša prekmurščina nikak nesme zapostaviti, nego vednake pravice meti z kniževnov slovenščinov dokeč ne postane sama takša.
7. Zemlja ide tistim, šteri je obdelavalo i kmetom. Agrarna reforma naj se tak reši, ka zemljo dobijo tisti, ki je nemajo ali teliko. kak bi jo potrebüvali, Če jo Ščejo obdelavati. Vgrüntnieah naj se tabulera na tiste zemlje, šterim se deli. Zemljo naj ne delijo politične stranke pristaši ali sekvestri, šteri za mastnimi dehodki ido. nego tisti polodelavci, štere zvoli ljüdstvo za državno hižo. Zemlja naj se plačabstim. Šterim ide i z delimbov zemlje naj se siromaštvo ne povekšava nego pomenjšava. Naj majo kmeti, delavci, meštri svoj posebni or-sački dom, gde bodo njihovi poslanci za njé gučali i delali v njuvih dugovanja)!.
8) Država more braniti delavce proti kapitaüstom, naj je ne zcécajo i zato posebne pravde sklenoti za branitev delavstva. Ravnotak naj se po briga držáva za obrtnike (meštra) njim da odpreti kak kmetom i delavcom, tüdi meštrom svoj dom, kje do njihovi poslanci delali za nje, je obrani proti velikim fabrikam, se poskrbi za njihovo penzijo i drügo pomoč v betegi, nesreči.
Kristuš, večni Bog, pravi „ki ne verje, bo pogübljeni.“ Nede pa vervala tista mladina, štera de se včila v brezverskih šolaj. Takše šole ščejo vse stranke v Prekmurji, samo naša „slovenska kmečka zveza“ nej. Samo ta stranka je za vervajoče ljüdi.
9. Naša gospoda se more v takšem dühi vzgajati, ka de čütila z ljüdstvom, ne pa da bi mislila, da više ljüdstva stoji, kak je to bilo za časa staroga bürokratizma, to je za tistoga časa, da je prosti človek bio samo „smrdeči paver“, „vonjéči Tót“ i gda so se nad njim drli v uradi, (hivatal) na sodniji bole, kak on nad svojim nemim maršetom. I toj našoj inteligenci, toj našoj gospod! štera dela za narod, čüti z svojim verskim narodom, poštüje njegovo vero, se potegüje za, njegove pravice kak svoje, more držáva olebketíti obstoji samoobsebi se razmi, ka v Prekmurji na prvom mesti more slüžbo dobiti Prekmurec, domači rojak, če poprek ma vse tiste lastnosti. Štere so potrebne za slüžbo predpisano. Na zadržke, ovirc se pa vsikdar more gledati, zavolo šterih Si je domači v prvejšoj državi nikak ne bio mogoči spraviti popolnoma znanja za slüžbo, zadostno znanje štero ma, njemi more pet v slüžbo odpreti. Naj zna na priliko prekmürščine, čeravno neve kniževne slovenščine, se more v slüžbo sprejeti, če je ovak pripraven na njo. Domáči so prvi držávi na hasek i ne na kvár. Zatehvamo zato, naj se vse tiste zasedene slüžbe v Prekmurji spraznijo, štere so prosili Prekmurci, če so podeljene takšim esebam, štere nemajo vekše izobrazbe, kak naši domači.
To so glavne točke (piknlej v programi naše krščanske ,.sk-venske kmečke zveze." Ki ma pó-met i srce bo krugle püsto samo v té. stranke škrinjo.
Prekmurci dobro si zapomlite! Na dén volitve de škatulica kmečke zveze na
prvom mesti
stála pa z rdečim križom bo oznamenjena. Kruglico vsi v prvo škatulico püstite.
Podpirajte Novine!
3
NOVINE
1920. 21. november
Kakši je naše stranke list?
Naše stranke list je beli. Beli jo, ar je nedužna, bela tista Kristušova pravica, štero brani i zastopa naša stranka. Nosi pa té list na sredi rdeči križ, križ Kristušov, križ Zveličitelov, ki je vmro za nas. Za Križanoga navuke se ide boj, v njega vervajoči se vojsküjejo proti onim, ki ga tajijo. I v tom boji pravični trpijo dosta špotov ogrizavanja, pregánjanja, do pretakanja krvi se moro ešče včasi boriti, da Kristušove pravice dobijo zmago. To pomeni rdeči križ na belonedužnom listi. Križ je naša zastava, nedužnost je naš program, priséžte nanjega, ki ljübite Križanoga i poštüjete nedužnost.
Što de šo v krščansko „slovensko kmečko zvezo ?“ Što verje, ka je nej nema stvar, nego ma düšo, štero more zveličati.
Što so naši kandidati?

  Kandidat po vogrskom „jelölt“ pravimo tistomi, ki „gorstopi" za poslanca ali követa. Samo ka zdaj je v našoj krščanskoj stránki tak, ka samo tisti sme gorstopiti, koga ljüdstvo žele. Pri drügih strankah se vse bijejo za to, što bo követ, mi pri ^kmečkoj zvezi* pitamo ljüdi. V Beltincih okt. 4. so Opitani zavüpniki ljüdstva, koga ščejo meti za poslanca j ednoglasno so zvolili Urednika Novin vlč. g. Klekl Jožefa, vp. plebanoša v Črensovcih. A oni zazávajoč se na svoje slabo zdravje, siromaštvo itd. so ponüdbo odklonili. Zavüpniki so se te razdelili i eden del je želo g. Pin-tariča z Beltinec, drügi pa g. Sever Božidara z D. Lendave. G. Pintarič so sprejeli kanditaturo i k njim 'so se ešče iskali drügi kandidata Opitali smo vplivne može kmete i gospode evangeličanske vere, naj ednoga iz svoje srdine kandidirajo i pravili so, vseedno štokoli bo, naj samo domači bo i so prosili g. Klekl Jožefa, naj to vzemejo gor oni kak domači človek. Na to jih je oproso tüdi g. Pintarič pa naznáno z ednim ka on odstopi, na to jih je proso g. Sever i drügi gospodje svecki i dühovnik!, dolnje-lendavski g. Vikar pa naprej ponüdili i dali potrebno cerkveno dovolenje za to. Toj sili se urednik Novin ne mogo protipostaviti, vzeo je gor z teškim
srcom kanditaturo ije v listi na tretje mesto spisani. Vüpa se, ka ga vsi Volilci v Prekmurji, katoličanci i evangeličanci bodete podpirali, ki krščansko mislite, ste Siromaki, bogatci, prosti, gospoda, delavci, kmeti ali obrtniki. Program stranke, štero oni zastopajo, išče dobro vsem stanom na, düši i na teli. Poleg Urednika Novin so šteli kmeta domačega meti, da so pa tej pravili, naj na njihovo mesto pride g. Sever Božidar, doljeiendavski župan, ki se je dosta brigao za naše ljüdstvo v tom kratkom časi kak med nami prebiva i ki je po svojoj materi, štera je z Križovec, našega žleženja i kmečkoga roda, je v listi on zapisan na to mesto, na šterom tüdi .zastalno ešče pride za poslanca, naj samo ví, Prekmurci, idete vsi krugle metat v našo škrinjo. Tretji z Prekmurja bi mogo biti eden gospod, ki jé zvršo višišo šolo vseučelišče. Oprosili smo na to mesto dr. Koíarš Franca, zdravnika z Beltinec i omenili tüdi drüge naše domače gospode, a zavolo svoje slüžoe i drügih istinskih zrokov nieden ne se mogo odzvati našoj prošnjo. Višje šolski kandidat za nas je tak dr. Hohnjec Jožef, profesor z Maribora, šteri šo se že večkrat obrnoli v Prekmurji, bili tüdi dozdáj poslanec! naš zagovornih pa ščejo biti odsehmao tüdi. Njivo ime je drügo med tistimi kandidata šteri moro meti višješolsko izobrazbe (képesités.)
Tei trijé krščanski možje so naši kandidati vküp z ovomi vsemi, štere voli naše Maribor—Celjsko— Prekmursko okrožje. Té kráj voli 21 poslancov, na vse té dámo votum z svojov kruglov, ne samo na ednoga, tu se voli za krščansko stranko, -štera tem več poslancov dobi, kem več kruglic pride v njeno kišto.
„Prekmurska kmetijska stranka“ se je razpüstila, kak piše „Glasnik“ i si je oblekla novo kožo. „Domača verstvena stranka“ se zové. Žakeo je najšo svojo krpo. Liberalci i kommunisti so se zdrüžili proti krščanskoj stranki „kmečkoj zvezi“, Pilatus i Herodeš sta postala prijatela. A zaman to prijatelstvo. Zaman vogrski právopis v Glasniki, zaman vnogo penez, štere je dobila „domača verstvena stranka“ z Vogrskoga od kommunistov, z šterim ščejo svoj list vödavati i kak se vidi, oni so rešili Glasnik. Judašovi groši do širili to stranko. Tisti ljüdje, ravno tisti, ki so bili prle pri liberalnoj stranki i pri kommunistaj, so voditelje „do-
mače verstvene stranke1'. Glava je prvajša, kopita so Prvejša, celo telo je prvejše, samo günja na konji nosi novi napis. Zato kmeti, delavci, tržci, meštri, ki samo piknjico krščanskoga mišljenja nosite v sebi, katoličanci i evangeličanci, ne dajte se zapelati l Naj se ne zdigavajo po vaših ramaj bankirje, svércarje, špekulantje i boljševiški reparje l Pazite!
Slovenski kmetje, evangeličanci i katoličanci, ete može
te voliti za poslance:
Roškar Ivan, bivši poljedelski minister, kmet, Pišek Ferenc, kmet, Klekl Jožef, dühovnik, kmečki sin, Kranjc Martin, kmet, Pušenjak Vladimir, preglejüvač prehasnovitih kméčkih kás, Škoberne Jožef, kmet, Žebot Franc, urednik kmečkoga lista „Slovenski Gospodar“, mož kmečkoga pokolenja, Keše Stanko, delavec v rüdi, Vrečko Jakob, kmet, Sever Božidar, župan, kmečkoga siromaškoga roda, Vrečko Martin, kmet, Steblovnik Martin, kmet, Černej Karol, kmet, Brenčič Mihal, kmet, Krepek Anton, delavec, Pišek Jožef kmet. Nadale izmed tistih ki moro meti višišo šolo, doktorat, tüdi same može kmečkoga pokolenja, ki so veliki gospodje postali a svojega kmečkoga ljüdstva nikdar ne ostavili. Tei so: Dr. Korošec Anton minister, dühovnik, profesor; dr. Hohnjec Jožef, dühovnik, profesor; dr. Jankovič Franc, Zdravnik (doktor); i dr. Leskovar Jožef, odvetnik (fiškališ); dr. Ogrizek Anton, odvetnik (fiškališ).
Vidite z toga seznama krščanski kmetje, delavci, obrtniki, da je naša „kmečka zveza” zaistino za kmete, delavce, stranka, ki so krščanskoga mišljenja. Má što polplüga zemljé ali 50. je naš, ma što svojo kučo ali se po árendi poteplje, je naš, dela što v fabriki ali doma na svojem kopiti, nákvali, na svojih krosnah, je naš. Krščanska srca, volite po svojem nagibi samo te krščanske može. Krugle samo tem, jedino tem.
Što se odá za piti, jesti, ali za peneze, ka ne de šo votuma davat za našo krščansko „slovensko kmečko zvezo?“ Tisti, ki ne dela razločka med sebom i svojim psom. Kak té ne gléda na düšo, nego samo na milo, tak tüdi on.
4
NOVINE
1920. 21. november
Ka za haska nam je napravila demokratska (liberalna) stranka v Prekmurji?
Spravila nam je v šole vučitele, šteri zametavajo našo vero, poslala nam je uradnike, šteri širijo brezverstvo i sirovo postápajo proti našemi ljüdstvi; nastavila nam je banke, štere so nam čisti penez zamenile za 38% same pa dobilé 80% za nje; pri kolkovanih [markiranih] penezaj nam je pa sto no stojezere z rok ztrgala, i vnoge na siromaštvo spravila, ár je 4 korone zamenila za 1 dinar i po svojih ministraj je ravnala proti postavno, ne da bi poslance kaj opitala, i nam je vzela 20% pri štempljanji penez, trüdov naših krvavih žülov; pod dačo je vrgla našo sol, naše špice, naš cuker, naš olij, naše vino — na te milijonare od naše krščanske vlade navrženo dačo je pa odpravila. Pa nej človeka, šteri bi mogo njene krivice vse našteti i zato tüdi ne človeka, šteri bi mogo na njo votum dati. „Samostojna kmetijska stranka“ in Šerügova „domača verstvena stranka“ sta obe sestri liberalne stranke, zato niedne ne poznamo! Na niedno votuma ne damo!
Nekaj od „Prekmurskoga lažnika.“ 1)
Sobota, 1920. XI./18.
Ka je „Prekmurski lažnik“? Časopis brez vsake vsebine, list osuv-ražen od vseh Prekmurcov, Šteri piše same znaišljotine i napade na ugledne voditele prekmurskoga prebivalstva. Njegova vsebina je v vsakšoj številki edna in ista. Drügo ne ve poročati, kak od velezaslüžne .Samostojne" in ka se zahvaljüje gospodičina, štere agitirajo, razširjajo njűv list. Čeravno njegovi pristaši agitirajo od vési do vési, vseedno se njim šče nej posrečilo pridobiti ednoga naročnika. Tüdi ceh prosi ljüdstvo, naj si naroči te slab list, ali níšče si nešče naročiti osovra-šenoga .Prekmurskoga lažnika", ar vsaki zna dobro, ka s tem se ga ščé spraviti na djalino s tem bi prišeo v liberalna škrample, kak tüdi. ar je vsakomi znano, da té ceh obstoji iz eledéčih gospodov: Dr. Igo, odvetnik v M. Soboti, dr. Weixl ravnotam notaroš Koder i znán! Bruraen. To je ceh štiri pastirov. 2)
Odked so pa tei gospodje?
Dr. Igo onstran Save, ostali trijé onstran Müre. Od teh štirih gospodov se do dnesdén nikaj nej čülo od njihovega narodnoga napredka, celi čas med vojskov so bili tüo in pred par tjedni se njim niti od daleč nej senjalo od Prekmurja i dnesdén ščéjo
téj aristokrati vladati nad dobrim prekmurskim' ljüdstvom. Ka se tiče sve-bodmiseljstva, ali proti verstva je posebno navdehnjen! od ceha pravoga liberalizma g. notarjoš Koder. Dragi Prekmurec! Če Te doleti sréča, da si sédeš poleg aristokratskoga notarjoše, ali misliš, da boš se pogučavao Ž njim od gospodarskoga napredka, ali v hasek narodi, nej, napelan de včaši pogučavanje na liberalizma i gda za-pazi, da ne tróbiš v njegov zastareli rogéo, ka si vzgojen na krščanskoj podlagi, da pelaš jakostno živlenje, nema več reči g. aristokrat za Tébe, se odstrani i napoti znova inan agitirat za brezpomembni list.
Té ceh se zové, se zna, sam da, stoji močno na demokratičnom stališči. Ali nej to smešno? Dragi gospodje! Zadosta ste že méd nami i spoznali smo Že liberalno uradništvo i smo sprevidili, ka je velka razlika med pristašom kmečke zveze i pristašom demokratske liberalne stranke. Klerikalni, krščanski uradnik je demokrat, a liberalni je aristokrat, absolutist, terorist i ešče kaj drugoga. Odtoga Ti lehko svedočiti .Lažniki če boš me pitao.
Što pa podpira „Lažnika“? Odpade drügih strank, šteri so nej. bili v stani, da bi prišli na površje i s tem računajo, ka se jim konči tű pri nas posreči doséči cio, ka se njihova iména bodo razlegala po Prekmurji i da na té način postanejo svetovno znam. Tem podpornikom ležeše je na tem razburjati Prebivalstvo* i med njim trosit neverjetne glase, ar laž, to je njihovo geslo (jclszó). Kak podpor-nik lista zaslüži diplomo dr. Hinko Irgolič, okrajni Sodnik v M. Soboti.
Nadale se čüje od njihove strani, ka so narodni. Ka? Prekmurci, moji sodeželanil Vörvajte mi, da gospoda, štera se vrtijo okoli .Lažnika" je tam, kama- veter piše i da ešče izda senjarijo od lepe preminočnosti. V to, v dokaz, Vam podam za zdaj samo eden slučaj. Ob ustanoviti Iug. Ma-tice v Radencih se je po priliki müdio tam nekši bančni dirigent M. Sobote po svojih gšeftaj i te se je té dirigent, šteri je tüdi podpornik ceha etak zaguč.o „Pogini Jugoslavija* To je gda istina. Té dirigent je v vozkih stikaj z uredništvom ,,Lažnika“ i vsigdar, vsaki čas, njemi je prav prišo. Vidiš, Prekmurec, takši i ednaki narodnjaki podpirajo omenjeni zanikojni list.
Gospod urednik! Prlé, kak zakljüčo, šče morem omeniti moje pogučavanje z uradnikom »Prekmurskoga lažnika". Na pitanje, kelko naročnikov mate, mi odgovori: nied-noga, odámo samo to, ka se posreči po cesti. Na pitanje Odked dobi peneze za zdržanje lista, mi odgovori: ,,Ar nema níšče volé Si naročiti naš
list, smo že sklenili kapitulirati, ar nam je nej mogoče stroškov poravnati. Vsakši izvod nas košta približno 500 kr. i te je strašen vdarec. Da se ne osmešimo pred svetom, je sklene naš ceh v ednoj zadnjoj seji ednoglasno, da moremo ráj kodivati za podporo, samo da list izhaja. I resan smo se napotili do .Tabora* 3) i drügih naših uvobodomiselnih časopisov s prošnjov, naj nam priskočijo na pomoč, ár ovači .Prekmurski lažnik*1 zaspi i s teip de konec liberalizma i frakarije v M. Soboti. (S tem je do-kazao g. urednik, ka po deželi nega liberalcov, ka je tüdi istina.)
Prošnja je bila poslühnjena, smo dobili jezero koron podpore 4) od naših tivarišov brezverec)? onstran Müre., Začasno smo na dobrom stališči i list lehko izhaja, če nej ta Prekmurje, konči za frakare, sküpno za z aristo-kratov.
Kak se vidi z najnoga pogovore, najhitrej bo ništerni den pogoro »Prekmurski Lažnik". Gvüšno pa jé tüdi edno, da de izhajajo do volitev, ar na vsakši način ščé ešče nekaj ljüdstvi nalagati i s tem je pripraviti, da bi glasüvali za liberalne kandidate, šterim je Cerkev devéta briga, ljüdstvi) pa eden žganik.
Prekmurci ešče nikaj Vam morem povedati varjte se tüdi „íulfuk-sov" 5) liberalne stranke i ne vörvlite vsem praznim rečem. Posebno se jih ogiblite zdaj, gda se ide za volitvi. Oni so že začnoli z vsem močmi agi-tirali na hasek svojoj novoj Strank"neso pa meli do zdaj ešče nikšega uspeha: Tüdi za toga volo njim ne stopite na djalino, ka brž njihovo pelda gledajo vsi mladi igdé šté vidiš ne-vernoga šulfuksa, moreš spoznati kokota na smetišči i za to gnezdo, v kürnjeki se briga tüdi lažljivi list. Gda sma spoznaj té konzorcij [ceh] Saj,-fukse, aristokrate, teroriste ogrizava-joče i. t. d. moremo iti v boj proti, njim, da doségnemo krščansko življenje,
I to doségnemo samo te, če me *ji votum davat samo na kmečko zvezo, za njene poslance, šteri se bodo zaistino skrbeli i potegüvali vsepovsedi na hasek ljüdem. Zato sklenimo vsi Prekmurci kak eden mož, da zvolimo pristaše naše prave stranke, kmečki zveze, tak mo malo nači pomaga)! »Prekmurskomi Lažniki", kak njemi liberalci pomagajo i tak bo tüdi konec frákariji, kokotom na smetišči i celoj korupciji (pokvarjenosti) v M. Soboti.
1) „Prekmurski Glasnik“ zové tak celo Prekmurje zavolo njegovih laži. Bogojančarje so njemi dali popolen naslov: „Premrski Lažnik.“ 2) Živinozdravnik, dr. Zavrnik je tüdi v tom cehi, kak je sam priznao, a nameni vöstopiti, kak je javno povedao.
5
NOVINE
1920. 21. november
3) „Tabor“ je eden tih najnesramnejših listov liberalskih, šteri napada vero. V lepo drüštvo vodi „Lažnik“! 4) Brščas mesečno teliko. 5) Šulfuks šolska lisica je cona brezvernih, liberalnih vučitelov tü.
Politične novice.
Naša krsčanska stranka „kmečka zveza“ je mela spravišča, štera so bila jako obiskana i so rodila popolen sad, v nedelo v Türnišči, pod Lipov i V. Polani, v pondelek v Žižkih, v tork na Srednjoj Bistrici v sredo v Gomilcaj i v Trnji, v četrtek v Bratoncih, v Lipovcih i Gančanih. Pod Lipov je pri toj priliki bio posvečen zvon, šteri je koštao do 18 jezero koron.
Volilno spravišče bo mela naša „kmečka zveza“ v nedelo 21. predpoldnom v Črensovcih, popoldnévi v Beltincih, Rakičani i pač vsaki dén v šteroj občini, kak se te prle že na glas da.
Pogajanja med Jugoslavijov i Italijov so se dokončala. Zgübili smo do pol milijon Slovencom i Horvatov. Fiuma je postala samostojna državica i de ltalija do njé dol segala, Dalmacija je cela naša, samo mesto Zader nej, otoki (sziget) so razdeljeni med Italijo i Jugoslavijo. Italija i Jugoslavija sta stopili z tov pogodbov ne samo v mirno stanje, nego napravile sta vojaško pogodbo proti Vogrskoj i Nemškoj Austriji, trgovinsko pogodbo, to je pogodbo za trštvo pa napravita za dva meseca v Belgradi. Kda se zenkraj razveselimo, ka smo bliže prišli k méri, z pretužnim srcom moremo z drügi kraj spoznati, ka mali slovenski národ je za te mér zgübo dve petini svojega ljüdstva. A tisti Bog, ki nas je ločo, nas je mogoči i nas bo tüdi zdrüžo, to je naše napremagljivo vüpanje, kda spozna ka je naš narod zreli za to, zreli na njegovo vekšo diko.
Predsednik N. Austrije je Weiskirchner, krščanske socijalne stranke pristaš.
Vogrsko. Sprejeta je pravda za razdeljanje veleposestev
med siromake. Z Zalaegerszega so protipisali, da ne bi v tom vármegyővi razdeljavali imány, a to i drügo hujskanje ne moglo preprečiti prepotrebnoga i hasno-vitoga deljenja med siromake. Siromak, se zna, da more plačati zemljo. Veliki nemiri so bili v Pešti zavolo toga, ka se Vogri moro s pravdov domačov zavezati, ka mér, šteroga so podpisali, tüdi zdržijo. Par poličistov je streljenih, vláda je dala ostre naredbe, da se spravišča ne smejo vršiti. Odkrita je zarota, šteli so vlado vrčti i drügo ravnanje spraviti v orsag. Vlada je odrédila rekvirácijo zrnja zvün ovsa, zato ka ešče ne prišlo z dobre vole zadosta zrnja vküp; vláda se je v dala, da ratificéra mir. Pred rati-ficéranjom (ratificéranje se právi ka mir podpisan bo Vogrska právda ali za törvény do meli mir Pariški) so poslanci goršteli eto novo vadlüvanje : Verjem ednoga Boga, verjem edno nerazdeljeno domovino, verjem božo pravičnost, verjem,' ka ešče goristane Vogrski orság.
Glasi.
Sv. Sebeštjan. Z razžaljenostjov smo čteli v 13. Prekmurskom Glasniki, ka so prej g. Klekl, gda so pri Sebeštjani bili nas evangeličance šinfali z rečjov i pismom. To je grda laž. Damo nato hüdobno laž eto Svedočanstvo: Mi podpisani evangeličanci posvedočimo, ka so nas gospon Klekl Jožef, negdašnji šebeščanski plivanoš radi meli, i nam na etom i drügom svejti dobro voščili, ka smo ž njüvi rejči i Novin spoznali. Zato smo mi njij tüdi v lübéznosti i visikom poštüvanji držali. Kaj nači guči, on laže. Janža Števan, Zelko Jožef, Fujsz Jánoš, Bánfi Jožef, Obál Jánoš, Andrejc Števan.
Ešče ednok prosimo. Preminoči tjeden so zaprli na 14 dni edno žensko i jo kaštigali ešče 300 K plače, ár je brati nekši živež štela nesti v Gradec. Kda so ženski sodbo naznanili, se je
v čemereh z „Jugosloveni“ i z „Slávi“ conala i od oblasti i od Jugoslavije mislila, gučala pa želela vse, samo dobro nej. Pa zakaj? Je vredno za en korblec živeža, šteroga brati ljübljenomi namenila, državno miseo potreti v njej i vu vseh, do šterih pride? je vredno to te, kda drügi cele vagone vözošfércajo pa li dobri Jugoslovani ostanejo? Meseca marca sem predlagao na seji prekmurskoga sosveta, — naj se dovoli do 5 kil živeža z svedočanstvom oblasti prek meje nesti, ka si ljüdstvo potrebne reči spoküpi. To znova predlagam, prosim, zahtevam zdaj. Vendar se ne more želeti, ka de što za edno motiko z Sotine šo v Soboto, kda jo falej dobi na en strláj pri Sv. Ani? Znova prosimo oblast, naj ide ljüdstvi na roko, naj gleda g. civ. komisar, ki itak kaže dobro volo za pomoč, ka ljüdstvi dá to dovoljenje, pa bo vekša zadovoljnost i vekši mir. Če se to dosegne, ne de ljüdstvo melo zroka gučati, ka njemi samo zato jemljéjo vkraj, ka si te tisto razdelijo med sebov, nego de prave svércare, šteri jedini so rana za državo i toča za siromaško ljüdstvo, naznanjalo oblasti. Prosimo g. komisara, naj poslühne naše prošnje za naše ubogo ljüdstvo.
Peštinske smeti so zvalé na Vogrskom dühovnike za „čuháše“. Niti količkaj, pošteni židov ne dao té cone popi, a dá jo pa „Premrski Lažnik“ v 13. št g. Kleklni. Stem je te zakotni listič pokazao, kam sliši — na smeti.
Zdaj komaj! Šerügova „domača stranka“ štera má 16 točk ali punktumov ma tüdi keléče roke. Ka dobroga ma v svojem programi, je vzela od nas, od naše krščanske kmečke zveze kak na priliko 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9.. 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., točka (punktum) njegovoga programa je vzeta od nas. Kak dugo mi to že zahtevamo i delamo že tüdi da to dosegnemo. G. Šerüga ste préspali to leto, ali sami radi neščete pozabiti, ka smo mi gučali celo leto na naših sejaj, pi-
6
NOVINE
1921. 21. november
sali v naših listaj, prosili od vlade v naših vlogaj i pretrpeli tüdi ne malo špotov od sovražnih listov, te kda sme se potegüvali za pravice našega ljüdstva? Ne vete vi zato? Neščete znati. Naše perje bi si radi oblekli, našo ovčjo vuno, a ljüdstvo Vas spozna po glasi, ka je té ne Jakobov, nego Ežanjov. Krščanski düh si naj obleče vaša stranka, pa mo te roko v roki na ednoj strani sküpno delali za naše ljüdstvo. „Potrebne cerkvene zadeve vsakše vere se morejo podpérati, pretiravnosti na kvar lüdstva pa ne dopüstiti. Tak se glasi Šerügove „domače stranke“ 8. točka. Lisičjo kolo nosi ta točka, jako — jako djalna je. Na prvi hip bi se vidilo, giej ,ga, Šerügova stranka se briga za vero. O jalnost skažliva! Gda je on kommunist bio je po cerkvi dao razglasiti z Tkaocom i z plakati, ka kommunisti neso poti veri; nego kda smo šli na spoved, smo cedilo mogli meti, kda smo predgali, so nas s puškami stražili, kepe, križe so nam raztrelali, dühovnike od oltarov odvlekli v vozo, zVojenjé zabra-nili, z molitvi se norčarili, cerkvi, farofe na rop povedali, katekiz-mnše dali vküpspobrati, ka dete od Boga niti čülo ne bi. To je vaša briga i potrpljivost do vere, neverni gospodje. V vaših vüstaj je verska Sloboda laž. To posvedočijo vaše reči g. Šerüga. Gda zahtevalo, naj se verske zadeve podpérajo, pride nete jeli pa „se to nesmi na kvár lüdstva dopüstiti. “ Verska zadeva je naime spoved, je meša, je predga, je zakon, je Čisto življenje itd. So reči gda na kvár ljüdem ? —Pa gda je dao Kristuš oblast komi drügom! kak svojoj Maticerkvi, naj določi i ravna cerkvene zadeve ? Mate vi ali što drügi juš soditi to spoved, te zakon, te krst, ta predga je na kvár ljüdem ? — Strašno brsanje proti Cerkvi bodisi našoj, bodisi drügim vad-lüvanjam so vaše reči. Vaše reči i liberalnoga ministra Pribičeviča zapoved, ka naj vučitelje verski navuk včijo po svojem mišljenje, edno pomeni. To vaše vtikanje v
naše verske reči odldonimo vsi, vervajoči katoličanci i evangeličanci.
Carinarski urad je gorpostavljen v Rogačavcih. Ljüdstvi je ne bilo naznanjeno to; samo naednok, gda ide v Austrijo i pride ž njé, se njemi tam küpljene reči v kraj vzemejo od toga urada. Naše ljüdstvo je slüžilo v velikom račum' na Vogrskom, prineslo je domo vogrski penez, šteri se tüdi prinas nemore vödati, v Austriji se pa lehko vöda — i gda ga siromak vöda pa si küpi za življenje neobhodno potrebno reč, se njemi ta v kraj vzeme. Strašno pečé ljüdstvo to postopanje. Prosimo g. Civ. komisara, naj pomaga Siromaškomi ljüdstvi, ravnotak tüdi gospode pri carinarskom uradi. Državno miseo potrdi 'samo pravica z smiljenostjov zdrüžena, drügo nikdar ne.
Penzija nas uradnikov ešče izda nej podignjena. Pa z teh par koron, štere dobimo v toj strašnoj dragoči, gda jajce 4 K-košta, par obleke pa 4—6000 koron, zaistino nesamo ka ne mogoče živeti, nego niti pošteno vmreti nej. Kelikokrat vidimo pijane dobro Plačane zdrave, gospode, takšo plačo vlečejo ka je niti potršiti ne morejo, mi slabi, betežni, stari penzijonisti, šteri samo te greh mamo, ka smo verno slüžili našemi ljüdstvi i kraji — pa moremo z familijov vred od glada vmirali. Prosimo smiljena srca, naj' se zavzemejo za nas. Uredništvo „Novin“ to pot oprosi g. c. komisara naj z cele svoje moči pomaga našim vpokojenomi. To je naša prva prošnja. Drüga pa ide na -tiste gospode, šteri majo veliko plačo, posebno g: vučitele, da bi svojim kolesom pensijonistom od svoje velike plače kaj odstopili. Če g. vučitelje mesečno 100 1(. menje plače zahtevajo s tem pogojom, naj se z tov šum ov pobolša plača penzionistov, do lei zaistino zadovolni, s svojov pen-zijov. Ravno povedano dobro plačanih uradnikom.
Ka nam je spravila naša „Kmečka Zveza“
Odpravila je monopol liberalni za živino i stem ceno živine podignola, poslala nam je dobre vučitele, šteri v krščanskom i narodnom dühi včijo deco, dala nam je dobre uradnike, šteri ‘z. ljüdstvom čütijo, je zagovarjajo, Poskrbela se je za most prek Müre, delala je na vse moči, naj se pravično zemlja razdeli, jezere je spravila nazaj kmetom v žep, Šteri so po krivičnom več arende plačali, spravila je dovoljenje ka se je letos smeo tobak saditi, ka se vinska porcija odsehmao bo odjirávila, ka je prišlo več naših prekmurskih ljüdi do slüžbe, ka se dača navrgla na milijonare. Pa nega človeka, šteri bi mogo njene haske našteti, zato tüdi nega človeka, šteri bi inam dao votum, kak na „slovensko kmečke zvezo \“
Gonja proti prekmurskomi vučiteli. Protiverski liberalni listi kak „Jutro. „Slovenski Narod", »Učiteljski Tovariš“ eden za drügim napadajo ravnitela sobočke državne ljüdske šole, g. Preininger Janoša, Prekmurca Pa zakaj ? Zato ka prej je vküp Spravo en vogrski razred, to je 40 dece, šteri se smejo vu vseh predmete) vogrski včiti. Čüdno J Kak pa Zvedi, šteri stariš žele vogrski poduk, če ga nede pitao? Ve je to višji šolski svet zapovedao g. Preininger!, kda je dao odpreti vogrski razred za 40 dece, štera ne ve slovenskih. To so Vam junaki! Pa zakaj te krič ? Zakaj ? Zato ka je g. Preininger vervajoči krščenik, koga so zaman zvali v „sokolsko drüštvo" i zaman prosili, naj piše v Premrski Lažnik. To je peče! Mi njim odgovorimo : gospodje, menje pijte, več se, včite, ve nemate Vnogi niti vučiteljskoga eksámena na Preiningerovo ravnitelstvo.
Naprej, tisti den, kak do volitvi, na dén volitve, i dén po volitvaj krčme morejo biti zaprete, alkoholne pijače odavati je ostro prepovedano.
7
NOVINE
1920. 21. november
Prekmurci pazite!
Šerügova „domača stranka“ i prekmürska „kmetijska stranka“ sta se zjedinili z liberalnov-demokratskov strankov. Zdaj se vam te oči naj odprejo. Dugo so vas slepo vodili, a zdaj so vaš ednok zapelali.
Na liberalno-demokratsko stranko ni eden pošteni krščenik ne more dati svojega votuma.
Mi smo s stov gospodov že siti. Demokrate i komuniste smo že ednok probali, a več jih neščemo.
Ešče pomlimo, kak so nam silje rekvirerali, kak so nam marho z štale vö gonili, kak so nam vero preganjali. Neščemo, da bi ešče ednok njihovo kralüvanje nazaj prišlo. Pa pride, če te na to stranko davali svoje votume. Vsakšemi krščeniki je v krščanskoj lüdskoj stranki mesto, štera dela za lüstvo. Samo na kmečko zvezo dajmo svoj votum, tak bomo mi zmagali.
Na znanje naročnikom! Za kratek čas pridejo kalendarje. Ednok do tak veliki, kak lani, 36 gosto štampani strani majo. Koštajo nas zvün poštnine više 20 jezero koron, to je više dvajseti jezero koron, do 1000 koron pa pride poštnina ešče. Marijini Listi nas koštajo z dvema številkoma vred, šterivi ešče prideta meseca decembra, više desetjezero koron. Marijin List damo vsakomi naročniki brezplačno, samo prosimo po mogočnosti naj da vsaki premožnejši kaj podpore »a njegd. Iz te podpore plačamo stroške Marijinoga Lista. Navrgli naročnine zato nesmo na Marijin List, ár so naši naročniki Vnogi Siromaki, ki ne morejo plačati i zato, ka so vsi proti stali, mi sami tüdi, da bi se naročnina podignola. Zato smo se obrnoli do dobro-volne podpore, Štere pa nikak ne prosimo od’ siromakov. Od teh .prosimo samo molitev. Podpore na Marijin List je prišlo dozdáj do 5000 to je do petjezero koron. Mála šuma. Zato kalendarov brezplačno nemoremo dritgomi dati,
a) kak tistim, ki so na 10 let naprej plačali M. List ali Novine, b) tistim, ki so letos dali podporo na M. List ali od 20 K vekšo naročnino poslali na Novine i c) siromakom. Tem damo kalendar brezplačno, vsi drügi si ga naj küpijo. Cena odnoga kalendara je 5 K.
Bogojina. Našega g. vučitela Kocuvan Janoša je naša oblast s sinom vred zaprla. Zrok zapora je to, ka so oča pomagali sini, šteri na Vogrskom zvršavlja svoje šole, nekšo šolsko nalogo, v šteroj je povedano bilo tüdi, kak stoji vojaštvo pri nas, so najšli sini v sarej, kda je šteo prek iti na Vogrsko. Svoje sodbe tečas ne povemo od te reči, dokeč nede oblast sodila.
Rakičan. Šerügova boljševiška „domáča stranka* bi rada našega dobroga krščanskoga veš-čara Gjőrek Mihala napelala na motvož, ká bi postao njeni kan-didat. A zaman bo vso sladko obetanje.
Krog. Najvekši kommunist, Šerüga, nas je na (gyilejš) spravišče pozavao te, kda je v cerkváh bila boža slüžba. Mi smo šli v cerkev, on pa v krčmo. Nešteri ljüdjé, do 30—40, ki so bili pri ranoj meši, so šli njegovo modrüranje poslüša! a ne so mogli njemi do razuma priti, tak nizko je bilo. Možaki so ednoglasno sklenoli, ka samo krščanski mož more biti poslance v Prekmurji. Z tem so g. Šerügi zadosta svetlo povedali, ka v „Kmečkoj Zvezi“ je naše rešenje i njemi pot pokazali, naj pri krščanstvi išče pomoč. To se je v Soboti pri Péterki godilo 7. Nov. 14. so ponovili svoje juvkanje kommunisti.
„Fabriko za žajfo“ šče Šerügova „domače stranka“ povati. Za gospode kommuniste i liberalce je prepotrebna takša fabrika, dosta majo na düšnojvesti, ka trbej dolpožajfati. A našim kmečkim ženam je ne trebe, znajo si fino domačo žajfo skühati, Štera je ednok falejša kak fabrična.
„Kolonisti vas pozdrávljamo.“ Z temi rečmi je pozdravo punokrven liberalec, g. Koder krá-
leski notaroš t M. Soboti bivšega ministra g. Rrámera, gda je té Preminoči tjeden „vu nočnom vremeni" spravišče meo pri Dobra! i. če gda sveta, zdaj je istino gučo g. Koder. Koristi so liberalci v Prekmurji, kolonisti (nasel-jenci po Vogrskom „gyarmatos,“ šteri delajo kak angležka francozki, belgijski, itd. naseljenci v nasclbinah ali kolonijah, najmre pšejo si svoje žepe, za ljüdstvo pa nemarajo. če bi marali za ljüdstvo, bi poštüvali tisto, ka njemi je najsvetejše, vere, hodili bi v cerkev, spunjavali bi svoje verske dužnosti*, delali bi proti kapitalist)«, proti bankaš, nastavlali bi krščanske posojilnice, trošill bi zmerno svoje veliko plačo, ostaeek pa obrnoli na potrebe Prekmurja, pisali bi v krščanskom dühi i širili krščanske liste, pomagali bi sirotam, da se ne bi odirale, čehi tak delali, bi Prekmurje bilo blaženo i najbole Jugoslovansko,bi njega na rokaj nosila. A da so kolonisti, se rávno na opak vse godi.
Lipovci. Pristaš Serügove stranke, en gospod z Medjimurje, nas je vabo s tem maoalom v to kolbasjo stranko: ..Veselje bo. dečki 1 Dozdaj je samo gospoda smela plesati v našo stranko pa vam spravimo na vsaki den plesno zabávo," — O, o, sladki motvo-zarje 1 Mislite, ka mi vlákti mámo  pamet kak vi! Skoz našega sija vidimo. Slabo ide krčma nešterim krčmaricam, želj ne so naših penez, zato nas vabite. Nemo šli na djalino. Plesati pa ešče preveč Znamo i moremo. Kda ste ví ladali v Prekmurji, kommunisti, ste nas dobro ogülili, za vami pa nas je páli sleklo i zülo liberalno ravnanje gospodov okoli „prek-murske“, i ..samestoj ne“ ..kmeti jske stranke”, bosi i nagi smo, drva ste nam tüdi zvozili z Prekmurja, Zebé nas, moremo od mraza plésati, ka ne zmrznemo, ka se malo segrejenae.
8
NOVINE
1920. 21. november
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi ličje, fini beli amerikanski petrolej. Dobiva se zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba. Zmerne cene.
FINI
ŠIVAČI STROJ
(original „Singer-Vibrating“) prodaja:
E. Schrantz Dolnja Lendava.
Edna vöra?
štera stalno veselje povzroči?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznete so! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre. zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov.
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike. H. SUTTNER, Ljubljana št 944.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Ki ma kaj k odaji, ali kaj šče küpiti, naj glasi v NOVINAH.
Naročte si Novine.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje. usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgono, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.