Šolsko obzorje. Od Save na Štajerskem. Dne 6. t. rn. bil je za učitelje sevniškega, brežkega in kozijauskega okraja, posebno pa za prebivalce podčetertskega terga jako vesel in imciiiten dan. Bila je iiamreč v Podčetertku redka slovesnost, ker ta dan je brežki okrajni glavar gosp. Josek, podčetertskema učitelja, gosp. J. Boheim-u, pripel na persa sreberui križec s krono, ki so mu ga Njihovo Veličanstvo podelili za zasluge o solstvu. To svečanost povikšati, sešlo se nas je innogo učiteljev od blizo in daleč, da smo počastili sivčeka, kteri že čez 45 let prav marljivo in z mladeniško navdušeiiosljo dela na nolskem poljn. Po slovesui nveti maši, pri kteri je bila tudi šolska mladina, »Ii smo v primerno in okusno okinčano šolsko sobo. Veliko prijateljev ljube Rolske mladine se je zbralo, tako, da je bila soba kmali premajhna. Po izverstnem nagovoru gosp. okrajnega glavarja, v kterein je povdarjal gosp. Boheim-ove zasluge o šolstvu, inu pripne križec na persi. Ni ga bilo skoraj očesa, ktero bi bilo subo, ko se je sivček s solzniini očmi zahvaljeval za tolikošno čast in niilost, ter obljubil tudi zanaprej marljivo delati na šolskem polju. Potem poprime besedo okrajni šolski nadzornik, goap. P. Jainšek, ter v prav tehtnem govoru dokazoje iineiiitriost učiteljskega stanii, ter povdarja pred drugim: wAkoravno nekteri ljudje učiteljski etan zaničljivo prezirajo, se pa vendar v visih krogih ve ceniti, kaj in koliko da nčitelj stori za blagor človečanstva, kar nam ravuo današnja slovesnost očitno kaže". Poteni še niladino navdušuje do hvaležuosti, ktere je vedno dolžna njihovemu skerbneinu učitelju. Seilaj tej svečanosti sledi pe primerna deklamacija, ktero je deklamoval pomožni učitelj gosp. F. P od o b ii i k. Po kralkem a izverstnem govoru sevniškega učitelja gosp. T. Dernjač-a, v kterem je zbrane ueitelje opominjal, zvesto ravnati se po solekih postavah, so g. okr. glav. in vsi zbrani Njih Veličanstvu trikratni ,,Živili!" zaklicali, in s tem je bila slovesnost končana. Popoldne pa snio iineli eknpni obed, pri kterem je sledila zdravica na zdravico. S posebnim nav- dusenjem bila je sprejeta zdravica, ktero je napravil gosp. F. Podobnik. V daljnem govoru predstavljal je slabo materijalno stanje Ijudskih učiteljev na Kranjskem, njih težave, križe i nadloge. Zdravico sklenil je z besedami: ^Bog nas usliši in dodeli tudi našim milim sobratom na Kranjskem kmali milejšo osodo in boljše blagostanje, kterega si serčno želijo in ga težko pričakujejo!" »Bog uas usliši! Ziveli kranjtiki učitelji!" zadonelo je iz vseh pers v znamenje, da štajerski ueilelji Ijubijo svoje sobrate, kterim še ne sveti soluce boljšega blagostanja, (er da inilujejo njih nemilo osodo in jim serčno boljšib časov želijo. Tako je krnali ininul dan in prezgodaj smo se morali posloviti od Ijubega kraja. Še si podamo nazoči učitelji bra(ovsko roko in gretno vsaksebi. Misliin pa, da nubeden izmed nas, ki biiio bili pri tej slovesnosti, ne bode pozabil tega za učitelje resnično veselega dneva. — b — Iz Tersta. Tudi v Terstu imarao spraševanjsko komisijo za meščanske in splošne Ijudske šole, ki se je 13. aprila t. I. že v drugič zbrala za pretresovanje začetnih učiteljev, ki so se bili oglasili iu sicer: Caenazzo Alojzi, Seibert Anton Eugen, Calegari Josip, Ciatlo Aleksander, Garzolini Josip, Androssicb Matija, Bonin Gregor, Camus Miroslav, Ciach Filip, Contento Domenik, Roveie Peter, Taniaro Aleksander, Zennaro Mirko, Troha Jernej, Carrara Jakob, Visintini Ignaci, Zajec Janez, Čargo Antoo , Braudenburg Abraham, Košavic Josip. Perva dva sta se oglasila za meščanske, vsi drngi za splošne Ijudske šole. Po narodnosti so ti: 1 Nemec, Seibert, 3 Mlovenca, Troha in Čargo, ostalib 17 pa so Lahi ali pa priverženci, kar že imena jasno kažojo. Po veri so: 1 žid, drugi katoličani. Jezik, kterega ae je komisija posluževala, je bil izključljivo italijanski, tako tudi naloge in vsa vprašanja razun iz slovenšeine iu neinščiue, kar je spraaeval naš rodoljub g. Pleteršnik, profesor tukajšnje nemške gimnazije. Pismeiie naloge za Ijudske šole, ki so od dne 13. do 16. trajale, so bile iz pedagogike: Po kterih sredstvih si učitelj piidobi Ijubezen in spošlovanje svojih učencev? Raba berila oziraje ae na kazavni (intuizioue) poduk in razlaganje slovnice. Iz italijanskega jezika: Dnka/, potrebe in važnosti dela in stanovitnosti pri njem. Prestava soneta v prozo s komentarjem, s slovnično in z logično analizo tega-le terceta: Cosi '1 miser, diss'io, ch'al basso e posto, Presto si salva: e cbi piii in alto sorse Miracol e se puo ritrar.si al porto. Iz nemskega: Das Lebeu des Landmannes verglichen mit dem Handwerker in der Stadt. Die Nebensatze in der deutschen Sprache. Iz elovenščine: Govor pri slovesnosli, kedar se odpira nova šola. Naj se sklanjajo beaede: seme, vest, ljudje, ves svet, dve zvezdi, gospa. Iz steviljenja: 36 delalcev dokonča oeko delo v 14 n/4 dneva delaje 13 Y2 ure na dan; vpraša se, v kolikem času bode 3/4 delalcev izgotovili isto delo, če delajo 6/7 časa, kterega 36 delalcev potrebuje? Posebna metodika: kako se otrokom kaže, da na tanko in do dobrega razumejo lastnosti in vse verete tristavke (Regeldetrie)? Štiri nre časa je bilo odločeno za izdelovanje vsake naloge t. j. dopoldne od 8— 13, popoldne od 3 — 6. Dne 17. začele so se ustmene skušnje, ki so bile od popoldne in sicer od 5 — 8. YTsak kandidat je dobil več kakor je prcdpisano, po tri vprašanja in v obziru težkote so se merila edino le po protekciji, tako da protektirani so dobili čisto malo in celo otročja vprasanja, drugi reveži pa veliko io težka. Posebno Slovencema ni bila preveč raila oeoda. Ravno taka je bila pri klasificiranji; čisto raalo ae je gledalo na izobraženje in študije kandidata, marveč na njegove nunce ia — Bog ve — na koliko pri tej reči neveljavne in kakšne druge okolnosti; pa naj bode kakor hoče, factum je, da so dobili gg. Calegari, Ciatto in Garzolini spričalo s St. 1; Carrara, Conlento in Troha 8 št. 3; štirje so padli, vsi drugi s št. 3. Razun Carrare in Trohe so vsi samo za italijanski podučni jezik kvalificirani, med (ein ko je pervi teh dveh tudi za nemški kot nmateria", in drugi za slovenski in nemski kot podučni, in italijanski kot ,,materia". Doati bi se dalo pisati in govoriti, ali ,;tacerd auruni". Ministerstvu za uk bi pač rad avetoval, naj bi prisežene može (ne vem, raorda so) v sprasevanjsko komisijo jemalo t. j. zapovedalo, da pred, ko stopijo v komisijo, prisežejo, da bodo po vesli in postavab ravnali in da bi za nezadovoljna, kteriin se včasib vendar le zna zgoditi kaka krivica, kak viši forum apelacije vstvarilo, kjer bi se lahko pritožili in iskali pravice in bi se ne pustilo vse v komisijnih rokah. Iz Idrije. (Naznanilo gg. kranjskim Ijudskim učiteljem zarad štatistike domačega Ijudskega šolstvaj Na mnogo vprašanja, ki so mi došla od prijateljev* učiteljev, naznanjam, da sem do sedaj prejel že nad 150 odgovorov v zatlevi oraenjene štatiBtike. Po moji razsodbi je v teh odgovorih prav veliko zanimivega in porabljivega blaga, ki je vredno, da se ekerbno v celoto sestavi, ter svetu priobči. Zatorej se vsim gg. dopisnikom skupno še enkrat zahvaljujera za poslano gradivo in bratovsko prijaznost, ktero ste mi v svojih listih tako odkritoserčno in prijatcljsko razodevali. Sporočila od 150 šol sicer zadostujejo, da se iz teh more sklepati na eplosni stan kraujakih Ijudskib šol, kterih štejemo krog 300. Vendar bi se k prav iiatančni in zanesljivi štalisliki potcebovalo še onih 50 sporočil, ki mi jih ue primanjkuje. Vljudno prosim tedaj še izostale gg, ičitelje, da bi mi o stanu svojih šol kmali pisati blagovolili, da bode mogoče gorše delo na svetlo dati. J. Lapajne, učitelj. Iz Ljubljane. Sliši se, da bodo vse Ijabljanske Ijudske šole šolsko leto končale brez do sedaj navadnega javnega spraševanja in da se bodo namesto tega pridnim učencem napravijale razne slovesnosti in primerne iolske veselice. Programi ali razredbe učencev in učenk bodo se na koncu šolskega leta po stari uavadi še dalje izdajali.