Volitve - izrazita podpora novemu skupščinskemu sistemu
Mnogo dejstev kaže na to, da so volitve zelo pomemben, v določenem pomenu tudi odlo-čilen korak v uresničevanju ustavnih določil. Volitve so na-dalje odraz c&lovite družbene aktivnosti delovnili ljudi in ob-čanov ter predstavljajo le nje-no nadaljevanje, ki se je pri-čelo predvsem s pismom pred-sednika Tita in izvršnega biro-ja predsedstva ZKJ in krepilo v ustavnih razpravah, ustavnem konstituiranju v združenem de-lu ter oblikovanju novega skupščinskega  sistema.
Delovni ljudje in občani so na vseh področjih dali močao podporo novemu skupščinske-mu sistemu, kajti v novem skupščinskem sistemu, ki te-melji na delegatskem sistemu vidijo svojo neposredno mož-nost soodločati o vseh vpra-šanjih družbenega žlvljenja. Ta podpora je močno odraže-na v interesu za oblikovanje takih delegacij, katerih. člani bodo izhajali iz neposredne proizvodnje, kajti ti so tudi nosilci interesov delavskega razreda.
2e v fazi evidentiranja in kasneje kandidiranja smo v analizah ugotavljali, da je struktura delegacij precej na-tančen odraz strakture udele-žencev v procesu dela — 48 odstotkov žensk, 26 odstotkov mlajših od 27 let, večina jih je izhajala iz neposredne proiz-vodnje. Rezultati evidentiranja so bili torej zelo ugodni, a le tam, kjer so koordinirano pri-stopile vse družbenopolitične organizacije k široki in demo-kratični akciji.
So bili namreč primeri, ko je evidentiranje potekalo le v ozkih krogih in temu primerni so bili tudi rezultati. V taluh organizacijah beležimo tudi, da akcija ni potekala koordinira-no in je potekala z zamudo. Res je, da so bile take delov-ne organizacije maloštevilne, vendar opozarjajo, da ni bilo povsod oriiogočeno delovnim ljudem demokratično dogovar-janje o kriterijih za oblikova-nje delegacij o sestavu dela-gacije, o tem, kdo naj bo v delegaciji. V teh organizacijah bo potrebno oceniti vlogo drvižbenopolitičnih organizacij in njih odgovomost ter seveda ugotoviti premajhne aktivno-sti.
Povsod tam, kjer so uspeli odpraviti pomanjkljivosti in se tudi v vsebinskem pomenu sa-moupravno konstitiiirati, bele-žimo boljše rezultate tako v volilnih pripravah, kot tudi na samih. volitvah. Kjer pa so še vedno močneje prisotni stari odnosi in tudi samoupravno konstituiranje še ni v vsej ustavni vsebini doseženo; so se taki neurejeni odnosi odrazili tudi na voiltvah. Beležimo pri-mere, ko so v okviru TOZD posamezni oddelkl volili le kandidate iz svojega oddelka. To samo dokazuje, da so ne-urejeni samoupravni odnosi ne-gativno vplivali na volitve. Vse-kakor bo v teh organizacijah. treba te momente upoštevati v dogovarjapju zaključkov o na-daljnji aktivnosti družbenih subjektov, pri odpravi dose-danjih pomanjkljivosti in od-porov za dosledno uresničeva-nje ustavne vloge delovnega človeka.
Volitve so bile novost, ne le v pripravah, temveč tudi v sa-mi tehniki in organizaciji voji-tev. Novosti je bilo vsskakoi več pri volitvah delegatov v združenem delu, kakor v kra-jevnih skupnostih. Pri tem mo-ramo ugotoviti, da je funkcija procesa evidentiranja v krajev-nih skupnostih bolj prisotna, ker je evidentiranje kot ele-ment stalnih kadrovskih pri-prav že prej našlo svoje mesto, medtem ko se je v delovnih organizacijah ob volilnih pri-pravah šele pričelo uveljavljati.
Pomembno novost pa so se-Veda v združenem delu pred-stavljale volitve same.
Kljub novostim in zelo krat-kemu roku, ki je bil mogoč za spoznavanje organizacije in tehnike volitev, pa.ni bilo ve-liko pomanjkljivo ppravljenih postopkov. Primeri nepravilmh oziroma pomanjkljivih postop-kov so bili predvsem tam, kjer ni bilo dovolj koordinacije vseh odgovornih nosilcev. Bili so primeri, ko so vso orga-nizacijo prepustili le sindikatu, češ, saj je sindikat nosilec. * Tako ravnanje zashiži vso kri-tiko ter je potrebno ugotoviti tudi vzroke takega ravnanja.
Volitve So bile zelo pomemb-na politična akcija- in odločilen moment uresničevanja nove ustave ter so seveda zahtevale aktivnost  vseh   družbenili   sil,
ne  le   sindikata v združenem delu.
V krajevnih skupnostih je si-cer evidentiranje kadrov za različne namene potekalo že prej, vendar pa je šele z ne-posrednimi pripravami na voli-tve dobilo pravo mesto in ši-rino, rezultat tega so mnogi evidentirani — povprečno več kot 150 v vsaki krajevni skup-nosti.
Razprave o statutu mesta, občine in še predvsem krajev-ne skupnosti so v mnogočem omogočile občanom spoznava-nje delovanja delegatskega si-stema v okvini družbenopoli-tičnih skupnosti in tudi v sa-mi skupnosti. To dokazujeude-ležba na zborih občanov ter kandidacijskih konferencah, ki so bile neposredno za njimi. Priprave za organizacijo voli-tev so se pričele takorekoč vzporedno s kadrovskimi pri-pravami in to z organiziranjem odborov, vendar pa je bilo moč pripravljati le tisto, kar ni predstavljalo novosti, kajti vse drugo je bilo opredeljeno v vo-lilnem zakonu, ki pa je izšel zelo pozno v odnosu na rok volitev.
Volitve so pokazale, da je zelo pomembno sprotno obve-ščanje, kar smo pogrešali pred-vsem pri volitvah članov de-legacij v združenem delu. Vzrok pomanjkljivega obvešča-nja je v pomanjkljivem dogo-voru z organizatorji volitev v združenem delu, ker volilna ko-misija skupščine do predzadnje-ga dne ni imela jasnih navodil. Radi številčnosti temeljnih or-ganizacij združenega dela in skupnih organizacij, kl volijo delegacijo (370) ni bilo moč vseh obvestiti o potrebi sprot-nega^ obveščanja o rezultatih volitev.
Kljub ugotovitvam določenih pomanjkljivosti v seznanjanju s tehniko izvedbe volitev in v določenih primerih nekoliko težje razumljive zakonodaje ne moremo mimo kritiftne ocene organizacij, kjer so bile po-manjkljivosti volilnega postop-ka bolj posledica premajhne angažlranosti vseh družbenih subjektov. Ne moremo si na-mreč drugače razložiti prime-rov, ko so izvolili eno delega-cijo za temeljno krajevno skupnost namesto članov dele-gacije  in  podobno.  Omenjene
primere ne navajamo zato, ker bi bili številni, temveč zato ker narekujejo kritičen odnos do takega ravnanja v njih samih. Ugotavljamo namreč, da je od 370 delegacij moralo ponavlja-ti volitve le deset organizacij, pri čemer so ;razen v dveh pri-merih na univerzah, kjer štu-dentje niso prvič izvolill dele-gacij zaradi slabe udeležbe, drugl primeri bili v pomanj-kljivem postopku.
V celota izid volitev v orga-nizacijah združenega dela od-raža velik interes delovnih lju-di za delegatskl sistem in smo lahko zadovoljni. Udeležba 83,2 odstotka je ne le v primerjavi s preteklimi volitvami (81 od-stotkov) dobra, predvsem še ob upoštevanju objektivnih vzrokov.
Ob volitvah članov delega-cij združenega dela moramo ugotoviti, da so predstavljale ne le veliko angažiranje sindi-kata, temvefi tudi močno uve-ljavitev njegove ustavne vloge. Predstavljali pa so tudl uspeš-nost prizadevanja za uresmče-vanje sprejete kadrovski poli-tike, ki je pri volitvah dobila vso podporo.
Volilne priprave in volitve same so pokazale veliko poli-tično angažiranje širokega kro-ga občanov, širšega kot v pre-tekli praksi. Volitve so razširi-le krog aktivistov, predvsem mladih. V volilnih odborih je sodelovalo ca. 70 odstotkov mladincev, ki so naloge zelo dobro in zavzeto opravljali.
Volitve predstavljajo tudi v krajevnih skupnostih potrditev pravilnosti sprejete kadrovske politike, katero smo še prej v vseh oblikah delovanja sociali-stične zveze osvojili, sedaj pa so jo osvojUi tudi občanl izven teh oblik. Dosledno uresničeva-nje te politike ima.svoj odraz tako v obsegu, ki ga je zajelo evidentiranje v demokratično-sti postopkov in kar je ze!o pcmembno, v pripravljenosti občanov za sodelovanje v de-legacijah. Zelo redki so bili pri-meri odklanjanja sodelovanja v delegaciji, a še ti so bili veči-noma opravifeljivi radi angaži-ranja na drugih področjih družbenega delovanja.
Povedano pa ne velja le za delegacije krajevnih skupnosti, temveč v enaki meri tudi za družbenopolitični   zbor   občine
pri oblikovanju družbenopoli-tičnega zbora mesta pa smo sodelovali z mestao konferenco SZDL. PoudariU velja tudi od-govoren odnos občanov do tnožnih in kasneje predlaganih kandidatov; razprave so bile temeljite in kritične. Pomemb-no je ugotoviti, kako je bil sprejet postopek kadrovanja za člane delegacij KS ter družbe-nopolitične zbore občine in me-sta, ter morerao reči da so bili postopki v celoti sprejeti s strani občanov in so omo-gočili demokratično dogovar-janje. V tem pogledu je zelo korlstno vlogo odigralo občin-sko glasilo »Dogovori«, preko katerega smo občane seznanili s kandidati ter jim tako omo-gočili lažjo opredelitev na sa-mih volitvah.
V pogledu udeležbe smo že ugotovili, da odstotek 89 pred-stavlja več kot v prejšnjih pri-merih, poleg tega ugotavljamo, da je udeležba med krajevni-mi skupnostmi precej izenače-na. Ta izemačenost je prav go^ tovo odraz široke in orgaiiizi-rane politiftne aktivBosti. Med primeri vzroka odsotnosti ugo-tavljamo predvsem nasledr.je: bolezen, starost, odsotnost de-lavcev iz drugih republik, ki so sicer pri nas prijavijeni (samski dom Tabor, dom ga-silcev). Primeri, ko lahko re-čemo, da je odsotnost pred-vsem subjektivnega značaja so redki, gre za nekatere prime-re razočaranj, nekatere, ki pre-jemajo socialno podporo ipd. Kljub temu jih je potrebno 7
krajevnih skupnostih, kjer so se javljali, podrobneje anali-zirati.
Pripombe krajevnih skupno-sti so pomembne za nadaljnjo prakso, -nanašajo pa se pred-vsem na tehniko volitev.
Določeno kritiko je doživljala metoda obkroževanja številk pred imenom pri glasovnicah, kjer so bUe zap-rte liste, ter so taili predlogi, naj bi v pri-hodnje glasovanje potekalo za celotno listo.
Veliko pripomb so doživete glasovnice za družbenopolitični zbor občine in mesta radi na-mestitve besed — ZA — PROTI
— Upravičenost pripomb do-kazuje tudi število neveljav-nih. glasovnic, katerlh večlna je radi samih glasovnic. Kakor je že navada, tudi tokrat niso brli urejeni volilni imeniki in so bili deležni upravičeno pre-cejšnje kritike. Predvsem je vredno kritike dejstvo, da mso bile upoštevane spremembe, ki so jih predlagale krajevne skupnosti, ko so primerjale stanje z imeniki.
Marsikje so imeli težave in gnečo na voliščiii radi tega ker so bila prevelika saj so neka-tera žtela tudi več kot 1500 volivcev. V   prihodnje je  nuj-
no povečati število volišč, ta-ko da bi zajemala ca. 600 vo-lilcev-
Poleg povedanega so bile še nekatere pomanjkljivosti teh-ničnega značaja (premalo in premajhne skrinjice, velikost prostorov in podobno), katere so povzročale dodatne obre-menitve volilnih odborov.
Navedene pomanjkljivosti je potrebno v prihodnje odpra-viti ter upoštevati izkušnje do-sedanje prakse.
Ob upoštevanju dejstva, da so volitve narekovale povsem drugačno tehniko in tudi orga-nizacijo volitev, da je bil izid zakonodaje zelo pozen in vča-sih spremenjen tudi z različ-nimi razlagami moremo reči, da so bile volitve dobro orga-nizirane, za kar gre zasluga predvsem prizadevanju nosil-cev v KS in volilnim odbo-rom. Ti so vključevali več kot 250 občanov.
Pri volitvah delegacij KS so občani ugoclno sprejeli zaprte liste, izmed 8 KS so imeli v 6 zaprte li&te. Slišati je bilo več razmišljanj, da so ob te-meljitih kadrovskih pripravah in seznanitvi s kandidati pri-merae zaprte liste. Skratka vo-htve so pokazale, da je največ-ji pomen v demokratičnosti do-govarjanja o kandidatih. Še po-sebno v mestu, kjer se občani težje spoznavajo in povezujejo tned seboj, gledano v celoti, je potrebno preko vseh možnih oblik omogočiti sodelovanje vseh občanov, za kar se bo v prihodnje potrebno še ustre-zneje organizirati.
Gledano v celoti so bile vo-litve politiena akcija, ki irna zelo pomemben značaj in pred-stavljajo močno spodbudo ter obvezo ne le družbenopolitič-nim organizacijam temveč tu-di vsem družbenim subjektom za dosledno uresničevanje de-legatskega sistema. Predstav-ljajo pa tudl uveljavitev m us-pešen preizkus v praksi nove vloge socialistične zveze in zno-traj nje vseh družbenopolitič-nih organizacij. Volitve so do-kazale pripravljenost delovnih ljudi in občanov" za urešniče-vanje ustavnih načel In pome-nijo velik udarec tehnokrati-zmu in ostankom starih odno-sov.
Iz gradiva občinske
konference SZDL Center