129
j                            Pogoji,
pod katerimi se v Slavoniji, županiji Požeški, okraja Kutinarskega, v obrini Ulnjaški v naselbinah po Pakraški grajšeini na novo ustanovljenih, namreč v Antonovacu, Hrast o-
vacu in Blagorodovacu prodajajo zemljišča za naselbo.
1.    Vsako zemljišče za naselbo meri navadno 8 oralov po 160 ? sežnjev, in sicer: 1 oral pohišnega zemljišča, 5 oralov v enem kosu, ki se dajo porabiti za njive ali polje, in 2 orala splošno za pašnik ali gozd. — Kos, ki meri 5 oralov, je še marsikje z lesom poraščen; ta les sme naseljenec ali kupec posekati, ker je njegov.
2.    Oral je po 40 gold. av. v., in vsak, kdor tako selišče kupi, mora plačati 100 gold. naprej za vsakih 8 oralov. Ostali dolg se plačuje v letnih obrokih po 40 gold. v grajščinsko blagajnico. — Od te ostale kupnine ima kupec od 2, leta, ko se je naselil, vsako leto po 6 od sto obresti plačevati grajščini tako dolgo, da je vsa kupnina plačana.
m
3.    Za poslopja potrebni les đobf naseljenec deloma na svojem posestvu, deloma ima pravico sekati ga brezplačno v skupnem gozdu, tako da ga les nič ne stane.
4.     Z vsakim naseljencem se naredi posebno kupno pismo, navadno o zemljišči 8 oralov; to pismo ali pogodba se, ko je kupec dal 100 gold. naprej, vloži pri zemljeknjižnem uradu in posestvo izroči kupcu v last, ostali znesek kupnine pa d& grajščina na posestvo vknjižiti (inta-bulirati). Će pa kupec zmore toliko, da bi kupil veči prostor, mu tega nihče ne brani, da le pogodbo z grajščino tako naredi.
5.    Oskrbništvo Pakraške grajščine  da  po  svojem  inženirji   kupcu  odmeriti in odkazati zemljišča,  ta  pa mora potem  sam  odkazanim  mu kosom  meje narediti in mejnike postaviti ter    | tudi ohraniti.                                                                                                                                                 !
6.    Pravica za krčmarijo se s prodanimi zemljišči vred ne oddaja.
7.    Za prodana zemljišča prodajalci (t. j. grajščina) prevzamejo postavno poroštvo, da ni in ne bo nikakoršnih urbarijalnih, posestvinskih pravd ali sitnosti, da bo toraj kupec brez vsega ugovora svoj lastni gospodar na teh zemljiščih, iz katerih ga nihče ne more pregnati.
8.     Prodana zemljišča se brž potem, ko je kupno pismo pisano in podpisano, izroče kupcu z vsemi pravicami, ki jih ima gospodar na svojem posestvu.
9.    Po ukazu kr. dalmatinsko-hrvaško-slavonske deželne vlade od 8. oktobra 1868, štev. 12525/1401 je naselnikom v Antonovacu in Hrastovacu dovoljeno:
a) Pohištva so davka prosta do 30. oktobra 1882; j           b) od svojega osebnega zaslužka ni treba nobenega davka plačati  do 30. oktobra 1882, —
I               v naselbini Blagorodovac pa do konca 1881.
10.    Kupec mora plačati potrobne koleke (štemplje), prepis, koleke za razknjiženje (izta-buliranje), ko je vse plačano, in zemljišni davek, ko je prevzel posestvo.
j                   11.    Naselišča Antonovac,  Hrastovac in Blagorodovac  so  navadno   7 milj od
'   Siska, od tod je dobra poštna cesta čez Popovačo, Kutino, Banovajarugo do Poljan. Od Poljan četrt ure je prvo naselišče Antonovac.    Do Siska  se utegne priti  po  želćznici,   ali j   pa od Zidanega mosta naprej po cesti.
12.    Te naselbine so v zdravem kraji, imajo dobro vodo in zemlja ta rodi vsakovrstni sad in žito v obilnosti.    Oddati je še okoli 200 praznih prostorov, vsak po 8 oralov.
13.    Najbolje bi bilo za naseljence, ako bi prišli tje še meseca aprila tega ali prihodnjega leta, ker si vsak še lahko nasadi, kar se prideluje po vrtih, koruzo (turšico), poleti pa si potem dela hišo; dobro je tuđi, ako vsak poljsko in drugo orodje seboj pripelje, govejo živino pa domd prod^, ker jo tukaj ceneje dobf, kedar ima hlev gotov.
14.    Ker prej zavoljo geografične lege ni bilo mogoče, tem naselbinam dajati tudi travnikov, je oskrbništvo grajščine priskrbelo, da sme vsak naseljenec polovico mrve, kar je na graj-ščinski zemlji nakosi, za svojo živino domu jemati. Za vinograde pa te naselbine niso, ker so večidel na ravnem.
15.    Po naselbinah živi zdaj že okoli 2000 duš, ki govore hrvaški in deloma nemški. V trgu Pakracu, kjer je vodstvo grajščinsko, je vsak teden sej m, tedaj lahko prodaja kmetovalec tam svoje pridelke in kupuje, česar mu je za dom treba. Tudi hranilnica je v Pakracu, v njo lahko vsak vloži, kolikor hoče, na bukvice in dobiva obresti po 6 od sto; ravno tako zopet lahko ven dobf, kadar in kolikor želi in potrebuje.
16.    Farna cerkev za te naselbine je v bližnjem Gaji, kjer biva rimsko-katoliški župnik (fajmošter), in vsaka naselbina ima svoje poslopje za šolo.
17.    Najbolje je za vsakega, ki se misli tu naseliti, da prinese seboj kakih 400—500 gld., ker, kakor skušnja uči, le one družine ali rodovine, ki vsaj toliko seboj prines<5, lahko shajajo, ako so pridne in delavne. Se posebno opomniti pa je, da te naselbine niso bile za rokodelce in obrtnike, marveč za poljedelce in kmetovalce osnovane.
18.    Treba je, da si vsak naselnik priskrbi popotni list (pos) od svoje gosposke in pa pismo od županije, da je zbrisan iz občine.
V Pakracu 15. marca 1875.
Stein 1. r.,
graj ščinski vodja.
130