280
t
Novičar iz raznih krajev.
Na svojem   potovanji  po  Ogerskem   so prišli Cesar 27. dan t. m. v Rimo-Szomba th,   28. pa v Rosenau.
—   Sliši se, da 15. dan tega mesca se bo tudi vožnja blaga po železnici ljubijansko-teržaški začela. — V nekem primerljeji je višja sodnija razsodila sledeče: ;,Ce kdo podpiše dolžno pismo, pa ne pristavi k svojemu imenu, da ga je podpisal kot priča, velja to, da je dolžno pismo podpisal kot dolžnik, ne pa kot priča, zakaj če bi ga bil podpisal za pričo, se more misliti, da bi bil svojemu imenu dostavil besedice „priča", in potem še le more veljati za dolžnika," Treba je tedaj paziti, da pri takih pismih priče nikoli ne pozabijo tega pristavka. — V pondeljk se je začel mednarodni statitični zbor na Dunaji. — Fran-cozki vladni časniki terdijo, da francozki vladi sedaj ni več mar za to, da se Moldava in V al ah i ja zedinite v eno deželo (Rumunijo), in kakor se kaže, bo sedaj rusovska vlada namesto nje prevzela to sporočilo, da bi se dognalo zedinjenje omenjenih dežel. — Knez Gregor Ghika se je na svojem gradu poleg Meluna vstrelil. — Kakor „Czas" piše, se zbera na Poljskem, proti Krakovem, toliko rusovske armade, da se čudijo, čemu to; nekteri mislijo da zavolj mogočih homatij v Moldavi in Valahii; nobeden ne ve. — V Indii, kjer se Angleži vojskujejo zoper hudi punt, kterega dosihmal še nikakor niso mogli ukrotiti, razsaja sedaj tudi kolera, za ktero je tudi angležk general Bernard umeri (tedaj ne za grižo, kakor je „uovi-čartf povedal). Najhuje mori ljudi ob reki Ganges, Džumna, Tonse, Cabar itd.; prikradla seje ta morivka v vasi na visokih gorah, kjer je dosihmal nikoli še ni bilo; v nizkih krajih je pa ni. Tako tudi v Indii ta počasi svojo pot hodi.
—  Dolgo se je govorilo, da bode car rusovski cesarja Napoleona v taboru poleg Chalons-a obiskal; sadaj se spet piše, da ne bo nič iz tega, in da se bota snidila v D ar nista d t-u. — Cesar Napoleon gre te dni v tabor Cha-lonski, kjer bo celi mesec ostal in ondi velike vojaške vaje vodil. — Deržavni zbor v Londonu je bil v petek razpu-šen. — Najmlajši brat rusovskega čara, veliki knez Mihael Nikolaj evič seje oženil s princesnjo Cecilijo, sestro velikega vojvoda Badenskega, ktera je po rusovskih postavah za tega voljo prestopila v pravoslavno vero (staroverstvo) z novim imenom: „velika kneginja in carska visokost Olga Feodor o vna." — Akademii parižki je bil unidan pokazan neki zelenkast keber, ki se sveti kakor zlato in se da v prah zmleti kakor španjske muhe. Imenuje se po francozko „cetoine" in se zoper steklino zlo hvali; — posebna komisija je določena to reč natanko preiskati. — 25. dan p. m. so v Orleans-u na Francozkem ob glavo djali nekega človeka, kteri je svojega 70 let starega očeta ubil; po postavi so hudodelnika bosega, v srajci in z odeto glavo na moriše (šafot) nesli. — Na Pruskem se je primerilo več nesreč, da so si ljudje za vdali, ki so tobak nosljali (šnofali), kteri je bil v svinčenim papirji zavit; pruska vlada tedaj očitno svari pred tako zavitim tobakom. — V več soseskah Belgije so se kmetje zavezali, da nihče ne bo pil tobaka na polji; v več francozkih krajih je pa vlada naravnost prepovedala tobak piti na polji. — Na Francozkem pričakujejo letos več vina kot lansko leto, in posebno dobrega;   v več krajih je grozdje bolno;   v nekterih
krajih so bolezen z žvepljenjem pregnali. — Ker je fran-cozka cesarica Španjolka, Španjoli pa imajo odnekdaj ostudno veselje nad tem, da spušajo bike nad bike v boj, so napravili unidan v Bajoni tako bojišče. ' Cesar, cesarica, gospode in drugega ljudstva je privrelo v glediše, ki je bilo tako polno, da se je poderlo več odrov in se nekoliko ljudi zelo poškodovalo. — Iznajdenik železnic, Anglež po imenu Tomaž Gray, je daroval vse svoje premoženje ti znajdbi, ktero je leta 1818 pervikrat razodel svojim pri-jatlom, podavši jim zvezek obrisov in papirjev, rekoč: „Sprej-mite tu žarijo omike; odsedaj ni nobene daljave več na svetu." Leta 1852 je ta mož, po kterem jih je že toliko obogatelo, umeri skor na beraški palici! — Da ni vselej dobro, se zavoljo svoje moči preveč košatiti in če tudi v tako imenovanem „špasu", pričuje sledeča prigodba: Nek mlad, prav močan mladeneč iz Deveča na Ogerskem se je s svojo močjo kaj bahal rekoč, da izleče dva svojih tovar-šev s svojim vratom iz hiše. Rečeno, storjeno! Eden mladih ljudi se oklene s svojimi rokami njegovega vratu, drug pa se je na unega obesel, in poskušnjo so začeli. Pa kmalo omaga moč širokoustnika, in ko ga tovarša spustita, mu glava omahne; — izvinila se mu je! Nesrečni žlovekječez dva dni z neizrečenimi bolečinami svojo dušo izdihnil. — Na Angležkem je navada žlahnih gospodov, da pri javnih pojedinah vsak kaj govori. Tega se je nek žlahčič iznebil, rekoč: „Da bi bile čednosti nazočih gospej in gospodičin tolike, kolike so njih spodnje krila, njih napake pa ne večje od njih klobukov!" — Teržaška mestna gosposka je dala na znanje, da bo tudi v prihodnjem letu pripušeno, v Ter-stu in njegovi okolici meso svobodno sekati. — Na Angležkem je pil nek delavec za stavo s svojimi tovarši trideset frakeljnov žganja v mnogih kerčmah. Ko že ni mogel več piti, so mu tovarši neki žganje v usta vlivali. Nesrečni človek je plačal to nezmernost prihodnji dan z življenjem svojim.