Kmečki domovi. Kar se izkazi človeku, to popravi v čaaib težko, v časib pa mu to celo ai več mogoče ali tudi todaj, kedar še mu je to mogoče, staae ga veliko truda ia vecai Bog zaa, oe ae mu posreči. Naši liberalai možje, ki so bili o svojem čaau aa krmilu države, pokazili so pa Bam toliko. da ima sedauja vlada vse roke polae dela, če ae loti kje poprayila v rereb, ki kažejo najbolj gola rebra, t. j. v rečeh, pri katerib so bili aajbolj zavozili. Dobra volja ae ae more odreči aedaaji vladi, že marsikje je kaj ukjreaila, da bi se popravilo, kar ao vlade ' pred ajo zavozile ali ni še pri vsem tem akor.ej aikjer videti. da bi poatalo bolje ia najbolj ' uaeti < možje. ki stoje aa strani aedaaje vlade; po&tali so že omah Ijivi, češ, da tudi od te vlade i|.e dobimo vzboljška. : t Resaica, vzboljška še imar_j-:od te vlade le malo, pač pa čutimo za aje 91J le naaledke prejšajih vlad v polai meri. Njih sedaaja vlada pač ai kriva ali kaj pomaga to, ko nam jih ae more odvzeti? In kar je še huje, ljudje lebko sodijo, da jih je oaa kriva, kajti poprej ae aaaledkov iz slabib poatav in aerodnega goapodarjeaja ai bilo: vae to se je pokazalo še le s časom ia to z vaacim letora buje. Ali tudi vae straai države imajo svoj del na teh težavab, aekatere večji, aekatere manjši, najmaajši del ae jib leži primeroma aa ramenih tistih. ki ao v prvi vrsti krivi teh težav — denarae liberalne gospode. Sedauja vlada aicer popiavlja grehe avojih liberalaib prednic, toda aič ji ae gre po volji. Nekaj še je v ajej sami preveč liberalizma, aekaj pa jo zavera v tern še tista gospoda, ki je teb grebov kriva ia jib še ziaerom nima za grehe. To vidimo akorej pri vsem, kar počeaja aedaaja vlada ia ae maramo veliko, če se ne izgodi tako tudi pri postavi, ki je te dai v razpravi v drž. zboru. Vlada je predložila aačrt poatave, s katero ae naj prepreči razkoaovaaje kmetij, kedar odi brez velike potrebe ia aa škodo kmetijjsfciiv Dotilej je to inogoče ia komur se aaj zahraltVuesrečua sre^ja, v kateri se je več tacih razkosotaaj izvršilo, zato tojeliberalnagospoda, ki je b«a v letib 1868 iu 1869 aa krmilu. Ne- ifl^o bile roke te gospode po celi vrati, ai pV«tave, katero je akleaila, da bi ae bila zaVaašo državo aeareča in ae torej tudi ne čudimo, da. je prav taka tudi aje postava, ki pripušča razkoaovanje zemljišč in to brez koaca kraja. Nekaj je tega razkosovaaja krivo m pravilo, po katerem se deli zapuščiaa starišev med otroke. Nova poatava omejuje le-to pravilo. Glavaa aačela aove poatave pa so ta-le: Ako umrje kmet brez oporoke, prejde kmetija v roke aamo enemu, sinu ali hčeri, ae pa, kakor je doslej, vsem v eaaki meri. (Jeao aaredijo ji zapriaežeai možje, od aje ae odšteje potem vea dolg in če je še kako drugo breme aa ajej, tudi to. Kar še je oataae tako proate, to je zapušeiaa kmeta ter se razdeli med otroke po pravllu, kakor je aedaj v aavadi. Ali aaj velja to za vse kmetije? Ne, postava prepušča dež. zborom, naj določijo, kako velika naj bode kmetija, da je vredna imeaa ^kmečki dom" ter uživa dobroto te postave. Dež. zbori imajo tudi v rokab da lehko določijo, naj ae vzame ceaa take kmetije iz čiatih prihodkov, kakor jih ima c. kr. davkarija za podlago davkov. Le-ta račuu je krajši ia kolikor se aam dozdeva, tudi ročaiai. kajti prava ceaa se določi kmetiji na tem potu še brž najležje. To pa je že tudi uekaj. Taka kmetija ostaae potlej cela ter se ne sme razprodati na kose ia tudi ena družiaa ne more obdržati več tacib kmetij v svojih rokah. Vidno je, da meri aova poatava aa to, aaj družiaa, ki ima tako kmetijo v lasti, ne izgiue, ampak se drži aa svojih rodaih tleh, dokler sama hoče, t. j. dokler se drži starega vodila: BMoli ia delaj!"