maj 1981 i letnik 28
. .JU.
INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME n.Sol.o. KOČEVJE SLOVENJ J A - JUGOSLAVIJA
4 ITAS
61330 KOČEVJE Reška cesta 13
Telefon: h.c 061/051 '511 TeJe* 31 -147 VU ITAS
Telegram ’■ 11 AS■■
PREDSTAVNIŠTVA:
11000 BEOGRAD, ¿msj Jovina 7. tel. 011/636-821; 637-946
41000 ZAGREB. Mrazovičeva 5. tel. 041/441-727
61000 LJUBLJANA, Trg komandanta Staneta 4. tel 061/557-512
73000 BANJA LUKA. Branka Radičeviča 20, tel 078/32-745
PROIZVODNI PROGRAM:
-	prikolice in polprikolice,
-	kiper prikolice in polprikolice.
-	polprikolice za prevoz kontejnerjev.
-	avto mešalci za prevoz betona,
-	cisterne za prevoz materialov v razsutem stanju,
-	betonarne,
-	oprema za prevoz in vskladiščenje živinske krme,
-	stabilni silosi za žitarice In druge materiale v razsutem stanju,
-	pretovarne postaje za materiale v razsutem stanju,
-	kompletna oprema za pnevmatski transport materialov v razsutem stanju.
-	kontejner-cisterne za prevoz materialov v razsutem Stanju.
Sitos fTAS za skladiščenje žitaric, kapaciteta objekta 20.000 ton Izdelujemo siiosne cel ice od 50 m3-2500 m3
VSA VAŠA POTOVANJA ORGANIZIRA
globtour
turistična agencija
LJUBLJANA
JUGOSLAVIJA
RIBNIŠKA KOViNSKA INDUSTRIJA
RIKO
Proizvodni program
-	Oprema za vzdrževanje cest
-	Hidravlični nakladalci — kamionski, traktorski
-	Hidravlične stiskalnice za odpadne kovine in nekovine
-	Oprema 2a letališča
telefon 001 /&61 -$i 1 - centrata 361-040 - direktor
tele*:	31-4&2 yu Riko
Predstavništvo Beograd
telefon: 011/553-845 541 -642
YLJ ISSN (1557-22S2

Revija za Slovence po svetu. Magazine [or Slovenes ahroad Revista para los Eslovenos por el mundo
Vaša pisma 2
Dogodki
4
Jugoslavija in svet - Obsodba vsakršne uporabe sile
6
Titovi kraji 8
Zadnji dom v naj lepšem vrtu
10
Izbor iz slovenskega tiska 12
Po Sloveniji 14
Intervju - Dekle tisoč vonjav
17
Turistični vodnik
18
Reportaža na vašo željo - Trška gora
20
Slovenija v mojem objektivu - Danilo Cvetnic
22
Zakladi slovenskih muzejev — Kromberk
24
Korenine - Govorica slovenske kmečke noše
26
Naši po svetu
29
Vaše zgodbe - Begunka med prvo svetovno vojno
32
Umetniška beseda - Za kos kruha
34
Za mlade po srcu 36
Skozi ameriško džunglo
3H
Materinščina - Nove knjige
41
Mislimo na glas, Filatelija
42
Sliki] na naslovni struni: Po dežju - blizu Vrhnike l atu: Danilo Cvetnic
fžtfsjšs
Stoviilika izseljenska matica Ljubljana, telefon Qt 1 /2U-657
NbsIov
6100(1 Ljubljana Cankarjeva Ml, p, p, 109 Slovenija, Jugoslavija Telefon uredništva 061/23-102 Telefoni uprave 061/21-234
GJavnr in orijjnvinrnf urednik Jože Prešeren
Urednica Jagoda Vigelc
reft nični uradnik Bruno Fchct
LVrednjifci odbor
Janez Kajzer, Marko Kern. Jože Krešeren. Silvestra Rugelj, In z Slokan. Mila Šenk.
Jagoda Vigcle, Matjaž Vizjak, Janez Zrnec
izidajafe/jjiJrr suei
Mitja Vošnjak (predsednik), rir. Vladimir Klemenčič. Arina Krasna, Mira Mihelič,
Ernest Penin, Milan Pogačnik, Drago Se lige r, l enari Šetinc, Ciril Stez, Ciril Zlobec
Prevajalci
Alheriu Gregorič (Španščina),
Milena Milojerič-Shepparel (angleščina)
Revija izhaja vsak meicr, tl. Ln 0. številka izideta skupno,
Lema naročnina
Jugoslavija L 50 din, AvstTfllija 7 a us. S. Avstrija 120 Asch. Anglija 4,50 L*lg.. Belgija 260 Bfr, Danska 4 S D kr, Finska 35 FM. Francija 3.1 FF, Holandija IH 11(1, Italija T.iHli) Ut, Kanada 10 can S. ZR Nemčija 16 DM, Norveška 45 N kr, Švedska 4(1 Skr, Švica 1 5 Sfr, ZDA - U. S. A. H US S-, Južnoameriške tlržavc N US $.
Plačilo naročnine
Dinarski (cknči račtin 5(1100-678-45356 Devizni račun: 50100-620-010-32002-1318/5 , pri Ljubljanski banki Plačilu je možno tudi po mednarodni poštni nakaznici ali s čekom, naslovljenim na »Slovenska izseljenska matica« V priporočenem pismu. Poštnina plačni na pri poiti 61102 Ljubljana
Tisk
CGP Delo. Ljubljana
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421-1/173 z dne 24. Vil. 1073
urednik vam
V minulih tednih in mesecih smu prejeli v naše uredništvo številna sporočila naših zvestih bralcev, da nas lefns ponovno obiščejo v Sloveniji in Jugoslaviji, kjer bodo obiskali svoje sorodnike, obenem pa bodo obiske izkoristili tudi za oglede naše lepe dežele. Mnogi so si izdelali že podrobne načrte, kaj vse bodo obiskali, kje se bodo ustaviti le za kratek čas in kje si bodo pri voščili daljši počitek. Skoraj vsa ta pisma nam potrjujejo, daje vsak obisk domodne dobro pretehtan in skrbno pripravljen, saj si mnogi rojaki ne morejo privoščiti, da bi Obiskali svojo domovino ati domovino staršev vsako leto. Prav zato je treba predvideti tako, da bo čas in denar, ki je žrtvovan v ta namen, kar najbolj izkoriščen.
Veseli smo, ko vidimo, da vsakemu našemu rojaku iz tujine obisk domovine veliko pomeni, da je to dogodek, o katerem se potem še dolgo govori tako v krogu sorodnikov kakor v širšem okolju rojakov. Ob tem naj vam omenim, da rudi letos pripravlja Slovenska izseljenska marica vrsto prireditev, na katerih bo vsem obiskovalcem izrazila še posebno dobrodošlico. Na teh prireditvah je po navadi vse še posebej slovesno, po možnosti pa je pripravljen tudi prijeten, domač in kvaliteten kulturni spored. Največ je tovrstno srečanje bo, kot že veste, tudi [etos4. julija v Škofji Loki, kjer jc naj večja vsakoletna prireditev za vse Slovence, ki žive na tujem, poleg tega pa bodo tudi letos manjša srečanja v Murski Soboti, v Kamniku oziroma Domžalah, v Novi Gorici in predvidoma tudi v Kočevju, Točne datume posameznih prireditev burno objavili v prihodnji številki, ker nam zdaj še niso na voljo,
Letos sprejema Slovenska izseljenska matica v goste tudi dve ugledni izseljenski kulturni skupini, za kateri pripravlja po Sloveniji krajši turneji. Skoraj hkrati bosta pri nas gostovala -Slovenska godba iz Clevelanda, ki bo sodelovala tudi na letošnji ljubljanski oheeli, in moški pevski zbor iz Aumetza v Franciji, ki bo sodeloval tudi na taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Slični, Obema ob tej priložnosti izrekamo še posebno dobrodošlico!
Jnžc Preši: n: n
vaša pisma
Več narodnega ponosa
Rodna gruda je izredno lepa mesečna revija; le redki številčno tako majhni narodi se Jahto postavijo .5 Takim biserom, škoda je le, da ne izda ja dvakrat mesečno.
Ko pismonoša prinese Rodno grudo, se pri nas začne zanimiva skoraj zahrbtna dirka. Vsi bi namreč radi takoj brah' to priljuhljenn revijo in to vsi hkrati, kandidatov pa je seveda več irt tukaj včasih pride do prave hfadne vojne. Po nekih nepisanih zakonih si seveda jaz vzamem pravico, da jo berem prvi, nerodno pri tem pa je to. da jaz takrat poza hi,m na vse drugo, tudi na hrano, čeprav se ji drugače nikoli ne odrečem. Žena. čeprav pridna kot čebelica, si takrat izmišljuje vse mogoče, da bi prišla do revije. Ko si jo ¿e pribori, potem se začne vojna med njo in hčerko in celo malo vnukinjo Au-drejkn. ki je stara osem let, in čeprav je rojena v Kanadi govori irt piše slovensko, zato tudi njo zanima Rodna gruda, kajti v rubriki Krožek mladih dopisnikov najde veliko stvari, ki zanimajo njo še posebej. Kar se oče njene slovenščine, ji pomagamo vsi. predvsem pa še jaz, dedek, kakor me ona kliče. Meni je to najslajše ime na svetu. Ko smo že pri slovenščini, bi rad povedal samo to: vsi otroci so bistri in pametni, slovenščine se zlahka naučijo in jo s ponosom govore. Če kateri otroci tega ne zmorejo, so tega krivi sami starši in nihče drug. Nekateri starši imajo prema Jo narodnega ponosa. kar jc res žalostno. Govoril sem že z nekaterimi otroki nas'ib rojakov [tikaj, ki so nu tihem obsojali svoje starše zaradi tega, ker jih niso naučili materinega jezika. V srcih se počutijo Slovence in iščejo svoje korenine, rudi se družijo s svojimi vrstniki, vendar pa jim vedno nekaj manjka. Slišal sem že zelo nespoštljiva mnenja takih otrok o svojih starših in žal mi je zanje. To so kakor izkoreninjenci, nikomur ne pripadajo. ljudje brez korenin. Nekateri sanjarijo o preteklosti, se izgubljajo v nekakšnih iluzijah, bodočnosti pa nimajo nobene. Mladi pri tem ne nosijo nobene krivde. Dobro vedo, daje Slovenija in Jugoslavija tudi moderna, sodobna razvita industrijska država, na katero so lahko ponosni. Človeku jc toplo pri srcu. ko sliši ¡0 iz ust mladih ljudi, rojenih tukaj, ki se zavedajo, da brez korenin ne morejo živeti
Torej, dragi braki Rodne grude, polagam vam na srce - učile svoje potomce materinega jezika, kajti Sc materina beseda je najmočnejša vez. Kjer te vezi ni. tam tudi ni pravega in topiega družinskega vzdušja in nihče me ne bo nikoli prepričal, da ni tako.
Jaz si ne morem predstavljati, da bi s svojimi otroki govoril v jeziku tujcev; Imej bi občutek, da sam sebi pljujem v obraz. Osebno govorim štiri jezike, pa vendar se s tem nikjer n c postavljam in tega nikomur ne vsiljujem. najljubša pa mi je topla govorica, ki me je je naučila trta ti,
Kako nizko padejo nekateri, je najbolj opazno na poletnih piknikih, ko nekateri iz vrst zadnjih priseljencev, ponujajo svojo polomljeno angleščino, Češ. slišite, mi pa že govorimo in-gij.š. Najbolj smešne so nekatere mamice. ko svoje otroke kličejo v angleščini, ob kateri bi sc vsakemu pravemu Angležu želodec obrnil Moja drtižitia je srečna, kadar gre lahko na obisk v Slovenijo. Vsakokrat nam ti obiski prehitro minejo. Prepotovali smo vso Slovenijo, po dolgem in počez, ko pa je ta naša deželica luko lepa in materinsko topla. Srečen je lahko vsak, ki nima umazane vesti, ki lahko to krasno deželico vsakokrat brez skrbi obišče. Če nam bo zdravje dopuščalo. jo bomo mi obiskali spet prihodnje leto za tri mesece. Lepo pozdravljam vse bralce Wodne grude po vsem sveto!
Glisti A. Fujs, Hamilton, Kanada
Kliko premagati inflacijo
liudna gruda jc res lepo urejena za slovenske izseljence z vsega sveta, Tudi Slovenski koledar za leto IVSI zasluži pohvalo za njegovo zanimivo vsebino. Slovenci, ki še berejo slovensko. ga zelo cenijo.
Kakor vidimo, je tudi vas zajela inflacija ter pomanjkanje nafte. Znanstveniki iz vseh držav Sveta se trudijo, da bi iznašli nadomestilo za nafto, pa se jim doslej še ni posrečilo. To bi bit najboljši odgovor samopašnim arabskim magnatom. Ti dobički tri pretirano visoke plače avtomobilskih delavcev so spravili ameriško avtomobilsko
industrijo v resno krizo* ki ji bodo težko našli izhod. Na drugi strani so rudi Japonci postali pravi mojstri, ne le v avtomobilski temveč tudi v drugih industrijskih vejah.
Pri nas še vedi)o divja inflacija in kaže. da se ne bo ustavila. Nekoč močni dolar se vse ¿volj krči. Inflacijo bi lahko ustavili s tem, da bi zamrznili cene ¡n plače, toda o tem ni hotel nič slišati prejšnji predsednik Carter niti ne bo Reagan, ker oba zastopata le kapitaliste. S tem predlogom je prišel že neki poslance iz IVisoonsina, ki pa bo težko uspel. V ta namen bo treba vplivati tudi na kongresnika Dennisa Eckarta, ki je slovenskega rodu, da piKlpre ta potrebni predlog. Jaz sem mu že pisal pismo in tudi drugi rojaki in organizacije mu bodo pisale.
Kulturno, društveno in družabno živi jen je je med na mr še vedno živahno, toda vodi ga že drugi /n tretji rod, kajti stari so pomrli, ostali pa šli v pokoj. Politično se pa Slovenci bolj mato udejstvujejo.
Frank Česen, Cleveland. O.,
Težka usoda
Hvala vam za redno pošiljanje Rodne grude. Dobili smo tudi Slovenski koledar, ki nam je zelo všeč. Rodno grudo težko pričakujemo vsak mesce, saj je polna novic in fotografij iz vse Slovenije. Samo zadnje čase precej dolgo potuje, našim poštarjem sc nikamor ne mudi.
Lanske novice so bolj žalostne. V začetku junija WHO nas je za vedno zapustita Članica našega društva gospa Ančka Starman. Komaj sc jc malo polegla bolečina, nas je prizadela sc druga nesreča. 12. novembra WHO nas je po dolgi in mučni bulezni zapustila komaj ^-telna učenka s/ovedskiga dopolnilnega po ut a Nancy Grab. Pogrešali bomo obe, a vendar je usoda se bolj kruta pri otrocih. Posebno lega ne moremo razumet; pri priljubljeni in pridni deklici, kolje bila jVancy, Otroci ¡dovenskega dopo/mlnega pouka so sc od nje poslovili z gpvorom in belimi nageljni. Nuj bo obema lahka zemlja, družinama pa naše iskreno sožalje.
¡.etos sc ponovno odpravljamo na obisk domovine. Prepotovati želimo njen dobršen del. Sonja želi obiskati kraje, o katerih se uči pri slovenskem pouku, za Marka pa bo to prvo srečanje z te ta ft ¡m in z večino sorodnikov. Obiskali bomo tudi prijatelje, ki so sc za stalno vrnili domov. Če nam bo čas dopuščal, se bomo oglasili tudi na matici.
Marija Itračko, Ottawa, Oni.. Kanada
Žalostna obletnica
Ob prebiranju Kodne grude sem se spomnita, da jc tudi čas za poravnavo naročnine, Sklenila pa sem, da malo še pripišem. Predvsem moram priznati, da sta tako Kodna gruda kakor tudi koledar nadvse zanimiva, tako da kadar se pripravim k branju, spiob ne morem končati, dokler vsega ne pregledam.
Tako sem opazita tudi, da je minilo 60 let. odkar sn fašisti zažgali Slovenski narodni dom v Trstu. Ker sem bila takrat ravna prisotna, ko sem se / družbo izseljencev odpravljala prek luže, sem bita tudi tarča takratnega nasilja.
Fašisti so takrat namenoma podtaknili ogenj, ker so nas tisti dan pričakovati, Bil pa jc neki zadržek v Ljubija ni in tako smo prispeli v Trst dati pozneje, ta jc bilo 14. julija 1920-7 a ko; ko smo stopiti z vlaka, so nas Obkrožili karabinjerji, nas zastrsžili z vrvmi in kakor živino gnali do pogorišča, kjer jc se vse tlelo in se kadilo. Medtem so se nam rogati in nam grozili. Preganjali in prerivali so nas okrog pogorišča in s seboj smo morali vlačiti tudi vso borno prtljago. Številni ljudje so se jokali, zlasti primorska dekleta, ki jim je bit ta dom priljubljeno shajališče. Ko so se slednjič le naužili svoje surovosti, so na m od.siopdi prostor pred kolodvorom in nas pustili na prostem vso noč, čeprav so bili postajni prostori domala prazni. Sele naslednji dan so nam odkazali namenjeno stanovanjsko poslopje s posteljami, kjer so nam delale družbo stenice in uši, Tanj smo ostaii približno teden dni, dokier ni bil pripravljen parnik »Argentina*, Medtem so nas hranili z ribami in makaroni iz neke restavracije, seveda ne brezplačno. Ampak ob vsem tem nismo obupali, ker smo pričakovali boljše čase. ko dospemo do cilja. Kratkočasiti smo se s petjem. V restavraciji smo našli tudi dve slovenski dekieti, ki sta se nam radi pridružili, toda že v nekaj dneh je bila ena zaradi tega odpuščena, ker so jo karabinjerji zasačili pri petju.
Ne vem, koliko nas je ostalo od tiste družbe. Tut1 Mitivaukec mi je znana le še ena rojakinja, vsi ostali so menda ic odšli v dežeto, od koder ni vrnitve, iz Ve rtiče, Florida, se jc oglasila še rojakinja Mar v Ravnikar, ki sc sc mogoče spominja Jeb žalostni!) in truda polnih dni. Vendar s časom vse mine, dobro ati slabo, in ostanejo le še spomini. Fozdravljam vse bralce in naročnike po vsem svetu, prav tako pa tudi vse sodelavce Rodne grude -
Helen Cerar, Nevr Berlin, TVis., Zit.4
Zanimajo nas ekonomske razmere
Z veseljem prebiram Rodno grudo in Slovenski koledar, ki je letos Še posebno zanimiv. Iz leta v leto nam prinašate zanimivejše informacije. kar Slovenci tako zelo potrebujemo. Hvala vam za tako lepo gradivo.
Pri urejanju Rodne grude skušate ugoditi željam bralcev, kolikor je v vaši moči. Tudi sama imam predlog in lipam, da z njim ne bom edina. Od časa du časa bi r Rodni grudi rada prebrala članek, ki bi se nanašat na ekonomske razmere v domovini. Poleg tega bi mogoče periodično objavljali povprečni dohodek v Sloveniji in gibanje cen v odnosu do povprečnega dohodka. V mislih imam, koliko časa deta delavec za 1 kg mesa, masla, kruha, za zimski plašč, čevlje, za nakup opreme, za kosilo v dobri restavraciji itd, S tem bi nam pomagali pri odločanju, S čim naj obdarimo svojce oh Obisku domovine, nc da bi se spravili v zadrego, in pri načrtovanju našib dopustov v domovini,
.Vfuria Krivacck, Torontu, (Jnt.r Kanada
Bosta j liski grad
Prilagam naročnino za Rodno grudo. kar je več. pa naj bo v tiskovni sklad. Ako bi vam bilo mogoče v reviji opisati o boštajnskem gradu pri Grosupljem. Leta 1961 sem bil tam na obisku, pa je bit v razvalinah. Kako je zdaj s turjaškim gradom? To ugledno revija, ki prihaja z malo zamude vsaki mcscc, žeto čista mo.
frank Gruden. Roundup, Montana. ZDA
Napredek Slovenije
Prilagam vam ček za poravnavo naročnine za Rodno grudo in Slovenski koledar. Koledar je pred par dnevi prispel pravočasno. Kar je viška, uporabne za tiskovni sklad.
Letuš sem Rudrin grudo prejemal precej redno, nič se ni izgubilo. Članki, v katerih opisujete napredek Slovenije, nas najbolj zanimajo, za tu bi želel, da s tem nadaljujete, Mogoče bi bilo včasih dobro iti mato bolj v detajle.
franc Kalan, Denver, Colo,, ZD,\
dogodki
Škofja koka - nekoliko drugačen pogled na starodavno mesi o. ki N> tudi leios 4. julija gostitelj tradicionalnega izseljenskega piknika. Skupščina občine Škofja Loka skupno s Slovensko izseljensko matico pripravlja zanimiv kulturni in zabavni spored, pri katerem bo sodelovala tudi vrsta izšeljenskih kulturnih skupin (foto: .Janez Zrnec)
Okrepljeni stiki z izseljenci
Izvršni odbor Slovenske izseljenske matice je konec februarja razpravljal o lclnem delovnem poročilu za leto 19SO, potrdit pa je tudi letni delovni program za letošnje leto.
Slovenska izseljenska malica je tani dejavno sodelovala na vseh pudročjiK, kjer j c tekla beseda o sodelovanju. S slovenskimi izseljenci, dajala je številne pobude za okrepitev tega sodeItrva-nja in seveda zbirala tudi pred toge s strani samih izseljencev. Izdelala je tudi srednjeročni načrt sodelovanja s slovenskimi izseljenci za obdobje 1981-1983.
Razvoju nadaljnjega sodelovanja s slovenskimi izseljenci oziroma s slovenskimi izseljenskimi društvi so bili v večini primerov posvečeni tudi razgovori s številnimi predstavniki društev in posamezniki, ki so obiskovali sedež matice ali se udeleževali množičnih izseljenskih prireditev. To sodelovanje je bilo tudi lani dokaj uspešno, res pa je, da je sama matica lahko organizirala le eno turnejo med evropskimi izseljenci, delno pa je sodelovala tudi prt organizaciji nekaterih gostovanj med rojaki v ZDA in Kanadi-
?£ lani je Slovenska izseljenska matica dala pobudo za obeležitev .Ifl-letnice smrti uglednega ameriškega pisatelja slovenskega rodu Louisa Adamiča. Ta obletnica bo tudi letos ena od osrednjih nalog letošnjega delovnega načrta. V septembru bo v Ljubljani mednarodni znanstveni simpozij o življenju in delu Louisa Adamiča, ki ga organizira univerza Edvarda Kardelja, pred tem pa bo v Minnesoti v ZDA prav tako mednarodno znanstveno posvetovanje o pomenu Adamičevega dela, na katerem bodo sodelovali tud» znanstveniki iz Jugoslavije, udeležil pa se ga ho tudi predsednik Slovenske izseljenske matice Stane Kolman. Dvodnevno posvetovanje o i-ouisu Adamiču organizira tudi Slovenska narodna podporna jedrnata.
Ljubljanski simpozij o Louisu Adamiču bo v novem kulturnem domu Ivana Cankarja združen s posebno
spominsko slovesnostjo, katere sc bodo predvidoma udeležili tudi nekateri predstavniki izseljenskih organizacij.
Novi generalni konzul v Clevelandu
Za novega jugoslovanskega generalnega konzula v Clevelandu, Ohio, ZDA. je bila imenovana Zofka KLe-men-Krek, rojena leta J9451 na Muti. Študirala je politične vede in po diplomi nadaljevala tudi študije na III. stopnji, med drugim nekaj časa tudi na Wonster Col lege, Ohio, Nekaj časa je bila zaposlena na republiški konferenci Socialistične zveze, kjer je delala v svetu za kulturo in svetu za mednarodne odnose, zadnja tri leta pa je hjla na predsedstvu SR Slovenije kot svetovalka za zunanjo politiko in mednarodne odnose, hkrati pa je bila tudi sekretarka republiškega sveta za mednarodne odnose.
Umirjeno zaposlovanje
Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji v združenem delu zaposlenih 776.357 delavcev, kar je za 0,8 odstotka več kot konec leta 1979. Lani se je tako zaposlilo v družbenem sektorju znatno manj delavcev, kakor v prejšnjih letih.
Večji del, 657.1,54 delavcev, jc bilo zaposlenih v gospodarstvu. Najbolj sc je povečalo število zaposlenih v industriji in rudarstvu ter pridobivanju nekovinskih rudnin, zmanjšalo pa se je število delavcev v ribištvu, gozdarstvu in gradbeništvu. V negospodarstvu je bilo zaposlenih 119.797 delavcev, pri čimer je število delavcev rahlo naraslo v izobraževanju in zdravstvu, rahlo pa se je zmanjšalo v družbenopolitičnih organizacijah. Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji 13,227 nezaposlenih delavcev.
Počastitev Titovega dela
Rojstni dan predsednika Tita bo tudi v prihodnje osrednji dogodek, s katerim bomo v Jugoslaviji počastili njegovo ime tri delo. Letos hotno posebej obeležili prvo obletnico Titove smrti, J. maj, posebej pa bomo proslavili dan mladosti. Izkazovanje spoštovanja imena in deia Josipa Broza Tita bo vtkano v vse dejavnosti, s katerimi bomo proslaviti 40. tih letni do vstaje jugoslovanskih narodov proti okupatorjem in obenem obletnico socialistične revolucije.
Proslavljanje datumov in obletnic, povezanih z. imenom in delom Josipa Brozp Tita usklajuje koordinacijski odbor za obeleževanje in oh ra n ¡an je imena in dela Josipa Broza Tita.
Letos več turistov?
Turisti iz večine držav, od koder prihaja največ obiskovalcev v Jugoslavijo, se po dozdajšnjih napovedih precej bolj zanimajo za letovanja v Jugoslaviji kakor v prejšnjih letih. Prodaja jugoslovanskih aranžmajev je na Nizozemskem za 10 odstotkov večja kot lani. podobno pa je tudi v Franciji, ZR Nemčiji in Avstriji. Precejšnjo jc tudi zanimanje za Jugoslavijo v skandinavskih državah.
Lani je ietovatu v Jugoslaviji nekaj več kot ift milijonov gostov. Vsega skupaj so imeli 87,1 milijonov nočitev, kar je po podatkih zveznega zavoda za statistiko 7 odstotkov več kot predla-
ni. Tuji gostje so imeli pri nas 37 milijonov nočitev. Največ jc bilo lani tujih gostov iz ZR Nemčije, Avstrije, Italije, Velike Britanije, Češkoslovaške, Holandije in Francije.
Tretji kongres samoupravljavcev
Tretji kongres samoupravljavcev bo imel tudi mednarodne razsežnosti, so Ugotovili na seji Odboru za mednarodno dejavnost slovenskih sindikatov. Samoupravni sistem je predmet velikega zanimanja mednarodne javnosti. Dogovorili sO st, da je treba zagotovili ustrezno informiranje mednarodne javnosti, ob tem pa zagotoviti tudi pravočasno in kvalitetno obveščanje naših delavcev, ki SO na začasnem delu v tujini.
Jugoslovanska grafika v Tate Gallery
V znani londonski galeriji Tate jc bita pred nedavnim odprta razstava sodobne jugoslovanske grafike. Razstava, ki bo odprta dvu meseca, je v Londonu vzbudila veliko zanimanje. Prikazuje 87 del enajstih jugoslovanskih umetnikov iz vse države. Iz Londona pa bodo razstavo prepeljali tudi v nekatera druga britanska mesta. Izbor del je opravil direktor ljubljanske moderne galerije Zoran Kržišnik, ki ima tudi največ žaslug za organiziranje te razstave.
Projekt za povezavo računalnikov
Na seminarju raziskovalnega projekta O teleinformatiki, pri katerem poleg dežel evropske gospodarske skupnosti sodelujejo še Švedska, Finska, Porluga Iška, Španija in Jugoslavija, so za vodjo tega obsežnega programa izvolili dr. Tomaža Kalina, sode-lovca inštituta Jožef Stefan iz Ljubljane.
Namen tega projekta, ki bo potekal do konca leta 1983, jc izdelava evropskega koncepta povezav med računalniki in računalniškimi sistemi z uporabo telekomunikacijskih metod.
Visoki prihranki v bankah
Po podatkih Narodne banke Jugoslavije so se prihranki Jugoslovanov konec januarja letos povzpeli nad 4U0 milijard dinarjev. Lani ob lem času je bilo na hranilnih knjižicah dobro milijardo dinarjev manj. Dinarskih hranilnih vlog je bilo nekaj manj kot 170 milijard, deviznih pa za skoraj 239 milijard ali za dobrih 8 milijard dolarjev.
Pred olimpijskimi igrami v Sarajevu
Televizijske družbe z vsega sveta so že sklenile prve ¡xjgodbe za prenose zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, ki bodo leta 1984. Za ZDA in Portoriko bo igre prenašala TV mreža ABC, v kratkem pa bodo podpisali pogodbo s TV mrežami CBC in CTV za prenos iger v Kanado. Zimske olimpijske igre bo, kot kaže, prvikrat prenašala tudi kitajska televizija.
Pogodbo za pokroviteljstvo nad igrami jc že podpisala Coca-Cola (3 milijone dolarjev), ki bo tudi ekskluzivni dobavitelj brezalkoholnih pijač, Firma Nikkon je prispevala 400. ÜÜ0 dolarjev za pravico ekskluzivne dobave Foto-opreme, razgovori pa potekajo tudi Z Elanom za ekskluzivno pravico preskrbovan j a s smučmi.
Sarajevski organizatorji olímpiade računajo, da bodo tako z lastnimi sredstvi pokrili dve tretjini stroškov olimpiade.
Skupina slovenski/) šolarjev rta majskem izletu v naravo (foto: Janez Zrnec)
Jugoslavia in svet
Obsodba vsakršne uporabe sile
Konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav - bila je februarja v New Delhiju - je bila pomemben dogodek tako za neuvrščeno gibanje samo, tor rudi za širšo mednarodno skupnost. Neuvrščeno gibanje, ki zdaj šteje že štora/ sto članic in združuje tretjino človeštva, je postalo nepogrešljiv dejavnik v mednarodnih odnosih, od katerega svet pričakuje ne le lepe Itesede, ampak tudi konkretne pobude za reševanje mnogih perečih vprašanj.
Sestanek v New Delhiju je potekel v neugodnih mednarodnih razmerah. Kriz in spopadov je čedalje več in v mnoge so zapletene tudi posamezne neuvrščene države. Skoraj vsa mednarodna pogajanja, zlasti tista, v katerih so prisotne tudi velesile, su v slepi ulici. Prizadevanja za razorožitev žc leta ne beležijo nobenega napredka. v Madridu, na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju je prav rned srečanjem neuvrščenih prišlo do ostrih propagandnih spopadov med Vzho-dom in Zahodom, odnosi mod ZDA in ZSSR so so zaradi zelo hudih besed novega ameriškega predsednika Ronalda Reagana na račun sovjetske politike, Še bolj zaostrili. Skratka, na mednarodnem obzorju je znatno oblakov kot vedrine,
V takšnem položaju je seveda toliko bolj potrebno delovanje jasne zavesti in politike, ki si prizadevata preseči takšno nevarno stanje, ti ves ra, tako to storin' in ti lahko v lej smeri spodbujata in vodita ustrezna dejanja. Nosilec takšne zavesti irr politike je neuvrščeno gibanje, neobremenjeno z blokovskimi predsodki in interesi, kat je glavni pogoj, da lahko opravlja takšno posianstvo.
Toda slabšanje mednarodnih razmer ni šlo brez posledic mimo neuvrščenega gibanja. Predvsem so .se zelo okrepila prizadevanja blokov, da bi &
med neuvrščenimi državami utrditi svoj položaj in vpliv in preko posameznih držav, ki sc zaradi takšnih ali drugačnih razlogov tesneje povezujejo z bloki, pritiskali na ee/ofno gibanje s svojimi pogledi in interesi-
To je zlasti prišlo do izraza v dveh primerih: v zvezi z Afganistanom in Kampučijo. Obakrat gre za neuvrščeni državi, ti sta postali žrtev ¡uje agresije. Kampučijo SO po vojni med Vietnamom in Kampučijo zasedle vietnamske čete. pregnale zakonito vlado in ostale tam vse do danes. V Afganistan pa je vdrti sovjetska armada, ti je tudi še vedno v deželi, kjer je vzpostavila sebi všečno vladavino. Obakrat so bila kar najbolj očitno in grobo trčena naoe/a neodvisnosti, s n vere nosi/ in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in narodov.
Neuvrščeno gibanje takšne prakse ne more sprejeti, pa naj prihaja do kršitev s kakršnimikoli izgovori; če bi namreč komurkoli priznalo pravico, da se z armado vtika v notranje zadeve drugih držav in postavlja sebi všečne režime, bi to pomenilo ne le podpiranje, ampak naravnost spodbujanje samovolje in nezakonitosti v mednarodni/) odnosih. Če je neuvrščeno gibanje hotelo ostati zvesto samemu sebi in svojim temeljnim načelom, potem je moralo obsoditi takšna ravnanja.
In prav pri icmjc prišlo do zapletov, V neuvrščenem gibanju je nekaj držav, ki so resno povezane, poieg tega pa tudi gospodarsko in vojaško precej odvisne od enega bloka, od Sovjetske zveze. Take so na primer Kuba.
Vietnam, zdaj seveda tudi sam Afganistan, pa še nekatere afriške države. Vse te članice so nasprotova/e obsodb/ poiiiite sile in intervencij v Afganistanu in Kampučiji, ker bi bila to seveda obsodba ravnanja Sovjetske zveze.
V New Delhiju jc bilo v zvezi s tem veliko vročih razprav, kanec pa je bil tak, da so neuvrščeni vendarle sprejet stiepno /istima, nete vrste politično deklaracijo, v kateri vztrajajo, da so vsakršna uporaba sile. intervencije in vmešavanja v notranje zadeve drugih nesprejemljivi, ne glede na to, s katere strani prihajajo. Obenem so pozvali k umiku tujih čet. S tem je gibanje potrdilo ne ie svoja temeljna načela, ampak rudi svojo popolno samostojnost in neodvisnost od b/otov.
Tak razplet je velikega pomena za same neuvrščene in za ves svet. Jasno je namreč, da neuvrščeni svojo vlogo glasnika novih, demokratičnih in enakopravnih mednarodnih odnosov lahko odigrajo le. če so neodvisni od nosilcev starega-se pravi ud blokov. To je bilo potrebno razčistiti, da gibanje zdaj lahko bolj enotno in učinkovito nastopa v OZN in drugih mednarodnih organizacijah, izraža svoje mnenje in poglede na posamezne krize in tudi daje pobude za njihovo reševanje. Politično enotnost in jasnost je bilo treba zagotoviti, da je gibanje r.daj tudi akcijsko bolj usposobljeno. Konferenca v New Delhiju je tako uspešno opravila zelo pomembno na-Jogo.
Janez Stanič
V doku izolske ladjedelnice se je lani zvrstilo kar sto ladij (foto: Janez Zrnec)
Gospodarske
novice
Odkovki iz Zreč za Volkswagen
Tovarna Unior iz Zreč bo v petih letih izdelala za tvrdko Volksvvagen za [00 milijonov najrazličnejših odkovkov, o Čemer so pred kratkim podpisati pogodbo. Gre za uresničitev načrtovanega posla za to tovarno- 2e nekaj časa so sc namreč v Uniorju pogovarjati, da bi v sklopu kooperacijskega delu TAS iz Sarajeva delali v Zrečah odkovke za njihova vozita. Pri nemškem partnerju ni bilo nobenih zadržkov, n pa so bili doma, ker so morali dalj časa čakati na uvozno dovoljenje Za potrebno opremo.
čeprav je bilo treba nekaj opreme uvoziti, gre vendarle za veliko razliko med uvoženo opremo iti vrednostjo izdelkov, ki jih bodo izvozili. V petih letih Intelu torej izvozili kar za sto milijo not mark najrazličnejših odkovkov. Ob tem bodo uporabljali domačo tehnologijo ¡n domače jeklo.
Po uspeŠEicm poslu za Renault so torej predstavniki Uniorja iz Zreč sklenili se eno uspešno mednarodno pogodbo, ki pomeni precejšen devizni priliv.
Renault 4 iz Novega mesta na evropskih trgih
Novomeška JVIV (industrija motornih vozil) je Jani izvozila na zahodnoevropsko tržišče za 121 milijonov do-litijev, pri čimer je bila vrednost avtomobilov K5 milijonov dolarjev iit avtomobilskih prikolic nekaj več kut 36 milijonov dolarjev. Tako je IMV lani povečala svoj izvoz za 106 odstotkov,
Kot zatrjujejo v Novem mestu, bodo letos dosegli še večji izvozni uspehe. Predvidoma bodo izvozili 25.000 malih avtomobilov renault 4, kar ji za 14 odstotkov več kot lani, hkrati pa bodo domačemu trgu zagotovili
37.000	avtomobilov renault 4 in 6000 vozi! renaul! lfi.
Alpini ni čevlji na tujem
Izvoz je tudi v tovarni obutve Alpina v Žireh ena izmed prvih postavk v razvojnem načrtu za prihodnje petletno obdobje. Le z izvozom si hodil namreč zagutovili potrebne devize za uvoz reprodukcijskega materiala in opreme. Na konvertibilno tržišče bodo izvozili za 177,45 milijonov dinarjev.
Skupno hudo naredili v Alpini t ,4 40.000 pa rov obut ve - 5 80.000 pa -rov Jahke obutve, 200.000 tekaških čevljev, 280.Ü0U smučarskih čevljev, 2-10,000 smučarskih škornjev (apres-Ski), 50.000 šivanih gojzerjev in
60.000	trening copat.
Nasa vina osvajajo britansko tržišče
Delovna organizacija Ljutomerčan iz Lju turne ra pa tudi proizvajalci vina, ki so združeni v Slavin, so prtscuni na britanskem tržišču že ud leta 1940. Izvoz vina v Veliko Britaniju su v obdobju desetih let puvečali za petkrat. Leta 1970 so izvozili 1,096.784 litrov, ob kuncu leta 1980 pa je la znašal že prek 10 milijonov litrov.
Glede na ugotovitve časopisa »Tc-legraphu lahko pričakujemo, da sc bo slovenski izvoz vina v Veliko Britanijo v prihodnjih letih sc povečal. Raziskovalci tržišča v Veliki Britaniji predvidevajo, da se bo količina prodanega vina v naslednjih 10 letih podvojila, tako da bo vino edino na trgu alkoholnih pijač, ki se m ti obeia neomejena rast. Eden izmed vzrokov za to je v tem, da se dejansko zmanjšuje obdavčevanje vina, medtem ko so močite alkoholne pijače in pivo vse bolj obdavčene.
Izolski dok je vedno poln
Delavci izolske ladjedelnice »2, oktober«. skupnu jih je 375, so upravičeno ponosni na svoje delovne uspehe v
zadnjih letih. V svoj plavajoči dok ze pel lei sprejemajo ladje z vsega sveta. Ukvarjajo se zlasti s popravili večjih in manjših ladij, poleg tega pa so sc v kriznih letih odločili tudi za izdciovii-tlje težjih jeklenih konstrukcij. Po letošnjih načrtih naj bi na konvertibilnem trgu zaslužili milijon dolarjev, medtem ko so lani 700,000 dolarjev in 3 milijone dolarjev na klirinškem področju (popravila sovjetskih ladij).
Skupno so lani sprejeli v izolski dob prek sto ladij 7. vsega sveta.
Eian izvozi štiri petine smuči
Kljub veliki konkurenci na vseh svetovnih irgili je tovarna smuči ir športne opreme Elan iz Begunj na Gorenjskem končala letu 1980 uspešneje kot leto poprej. Znano je. da je tovrstna rekreacijska industrija v precejšnji krizi in da je samo lani v Evropi propadlo 17 tovrstnih tovarn, meči njimi rudi veliki Kneissel. Po drugi strani pa podatki govore, da je prodaja smuči na ameriškem trgu lani upadla za 70 odstotkov, Elan pa je na (em trgu vendarle proda! za 1,5 odstotka več kol leto prej. Skupno je samo v Severno Ameriko prodal 120,000 parov smuči in tako postat na tem trgu najuspešnejši evropski prodajalec.
Elanov lanski izvoz je vrednostno poraste! za 15 odstotkov, oh tem pa so morali precej dali tudi za uvožene surovine, ki jih ni bilo moč dobiti doma.
In kolikšna je bila lanska Elanova proizvodnja? V Uaparandi na Švedskem so naredili 100.000 tekaških smuči, v Krnici v Avstriji 160.000alpskih, v Lik Kočevje 17.000 otroških in v Begunjah 570,000 parov smuči, od katerih jih je bilo 130.000 parov tekaških. Izvozili sn 83 odstotkov celotne smuške in 22 odstotkov čolnarske proizvodnje,
Številu v Begunjah narejenih smuči je že nekaj let enako, vendar pa so lani naredili več kakovostnejših, dražjih smuči, pri katerih je bil tudi Iztržek večji, zanimanje zanje pa j c precejšnje tako doma kakor tudi v tujini.
Ob obletnici smrti Josipu Broza Tita
Titovi kraji
Po jugoslovanskem predsedniku Titu sc v Jugoslaviji ime n oje troje mest, ena vas, dve podzemni jami in en gorski vrh
Junaška Podgorica je postala Titovo mesto
Naj znamenitejše mesto, ki nosi Titovo ime, je vsekakor TITOGRAD, glavno mesto Socialistične republike Črne gore- Vse do leta 1945, do osvoboditve, se je ta kraj imenoval Podgorica. Pravzaprav se je to ime takrat držalo ostankov nekdanjega mesteca, ki je med zadnjo vojno v nenehnih bojih partizanov z Nemci, Italijani in četniki silno trpelo,
Mnogi Črnogorci so nejevoljno zmajevali z glavo, ko so pn vojni glavno mesto Črne gore preselili iz gorskega Cetinja v dolinsko Podgorico. Trdili so, da ni prav,, če Cetinju vzamejo čast prestolnice, Iz Cetinja so Črnogorci stoletja vodili neenak boj proti Turkom in kasneje proti Avstriji.
Tisti, ki pa so se lc navduševali za preselitev glavnega mesta v dolino, SO trdili, da je v srednjem veku bila prestolnica takratne državice Zete prav na kraju, kjer stoji danes Titograd. Imenovala naj bi sc Ribnica, odkopali so tudi ruševine hiš in gradu. Na istem mestu jc še v rimskih časih stalo mesto Duclca, ki sc je po slovanski naselitvi začelo imenovati Kuklja. Zagovorniki dolinskega glavnega mesta sO trdili, da sc j c črnogorska prestolnica preselila v gore v hudih časih turškega nasilja in da je sedaj, v svobodni državi, že čas. da ima republika glavno mesto v dolini, na pomembnem križišču, v ugodnejšem podnebju in na večjem prostoru. kjer se mesto lahko širi.
Titograd je danes povsem novo mesto, na prste bi lahko prešteli hiše, preostale od nekdanje stare Podgorice. ki je bila stoletja večidel v turških rokah. Pogosto so črnogorski bojevniki prihajali s hribov in napadali močno utrjeno Podgorico. Se za časa Njegoševe vladavine so Črnogorci dvakrat silovito napadli Podgorico (v letih 1831 in 1832), a brez uspeha. Sele leta 1878 so morali Turki na zahtevo črnost
gorskih zaveznikov izročiti Podgorico in okolico Črnogorcem.
Tudi med zadnjo vojno je bila Podgorica prizorišče nenehnih bojev, iz mesteca so odšli domala vsi moški med partizane. Skoraj tisoč (973) prebivalcev Podgorice in najbližje okolice je padlo v bojih, 587 pa so jih okupatorji ustrelili. Dvainpetdeset junakov tega majhnega mesta so proglasili za narodne heroje. Prav zato, za zasluge v narodnoosvobodilni vojni, je bila Podgorica preimenovana v Titograd.
Vas, ki je bila bojišče
Ob cesti, ki pelje s Plitvičkih jezer proti Krbavskemu polju in Liki ter naprej k morju, leži majhen kraj, bolj vas kakor mestece - TITOVA KO-REN1CA.
Vso vojno so prav v Koreniti in okrog nje nenehno divjali hudi boji partizanov z Italijani, ustaši in Nemci. Kraj je bil med vojno povsem požgan
in porušen; rsa položajih in pred puškami sovražnikov pa je padlo veliko prebivalcev Korenioe: moških, žensk in otrok, V znak priznanja za žrtve in trpljenje med narodnoosvobodilno vojno je vas dobila po vojni častno ime — Titova.
Prva partizanska prestolnica
V zahodni Srbiji ob tnali, a hudourni reki Djetlni, ki se izliva v Zahodno Moravo, leži danes cvetoče in naglo rastoče mesto TITOVO OŽI ČE. Danes je to ne te glavno mesto plodne gričevnate pokrajine, temveč tudi pomembno industrijsko središče; rlajvečja tovarna je valjarna bakra v sosednjem Sevojnu.
Užice so staro mesto, saj je zraslo na rimskih temeljih in je bilo pomembna trdnjava v srednjem veku. ko
Josip Broz Tito med rudarji v Velenju. Tudi v novem središču fug'a mesta stoji njegov veličasten spomenik
so se zanj dajali srbski in bosanski fevdaLei. Tudi v turških časih so imele Užice nemirne čase, saj SO Avstrijci in Matičari pogosto vdirali čez Savo in zasedali mesto. Koso se srbski vsLajni-ki v začetku prejšnjega stoletja borili za svobodo svoje dežele, so večkrat zasedli tudi Užice.
Hude in ponosne čase pa je doživelo to mesto predvsem v začetku druge svetovne vojne. Hitlerjeva vojska, ki je zasedla Užice kmalu po razsulu stare jugoslovanske vojske, se je morala konec septembra iz mesta umakniti, ker so nanjo od vseh strani pritiskali partizani. i’o odhodu Nemcev so Užice za nekaj dni zasedli četniki, potem pa partizani, ki so se v Užicah dobro utrdili.
Partizani so imeli v mestu svoj vojaški štab. ustanovili pa so tudi ljudsko oblast, Osvobojeno ozemlje, ki je segalo daleč okrog mesta, so vsi imenovali mUžička republika«. V mestu je takrat delovala rudi partizanska tovarna orožja in streliva. V tistem času je bila v Užicah ustanovljena tudi slovenska partizanska četa: v njej so se zbrali Slovenci, ki so jih Nemci pregnali iz Slovenije v Srbijo.
Nemci so se dalj časa pripravljali za napad na Užice. vedeli so, da se bodo partizani dobro branili- Počasi se je prvo večje osvobojeno ozemlje v Jugoslaviji ožilo in krčilo, 29. novembra so Užice nehale biti prvo svobodno mesto nove Jugoslavije. Nemci so zasedli Užice po hudih bojih na bližnjem prelazu Kadinjača, kjer so užiški delavci skupaj z borci od drugod skoraj do zadnjega moža hranili dostop V
svoje mesto, od kiKier se je vrhovni štab s tovarišem Tilom pred silno sovražno premočjo srečno umaknil čez hribe v varnejše kraje. Zaradi vsega tega je junaško mesto dobilo po vojni k staremu imenu Užice še častni dodatek Titovo.
Lep kraj ob Vardarju
V	Makedoniji ob Vardarju leži mesto TITOV VRI.ES. Njegovi rodoljubi so se tudi odlikovali v zadnji vojni, zato je njihovo mesto dobilo častni pridevek - Titov.
Titov Veles je staro mesto. V bizantinskih časih, v srednjem veku, se je kraj imenoval Vyiaz.ora; kasneje, ko so ga zasedli Turki, pa je nosil čudno ime Kup urili. Danes je mesto še obranih} svoj stari videz; male hišice so nanizane v cvetočih vrtovih po pobočjih visoko nad reko. Novi mestni predeli pa si iščejo prostor ob Vardarju, prav tako industrija, ki v tem mestu naglo raste. Titov Veles je središče rodovitne pokrajine, posebno slove veleška jabolka in pa zgodnja zelenjava.
Nemški neuspeh na Titov rojstni dan
V	neposredni bližini DRVARJA je v hribu visoko nad dolino tako imenovana TITOVA PEČINA, ki je dobila svoje ime zato, ker je v njej bival in iz nje poveljeval partizanom tovariš Tito
v tem 1944, V majhni leseni hišici, ki je stala ob vbodu v jamo, je bil Titov štab. Nemci so to izvohali in so v popolni tajnosti pripravili letala, padalce ter pehoto in tanke, 25. maja 1944, na Titov rojstni dan, so n as koči Ji Drvar, fiili so prepričani, da jim bo uspelo, kajti partizanske enote v mestu so bile maloštevilne, druge brigade pa so bile raztresene po oddaljenih položajih okrog mesteca. Nemcem je res uspelo v nekaj urah zasesti Drvar, toda Hitlerjevi izbrani padalci niso mogli streti odpora mladih partizanov. Čeprav so nemške čeLe pritiskale z vseh strani proti Drvarju, so sc brigade povsod uporno branile. Tito se je s svojim štabom vred srečno uma k iti! napadu in obkolitvi; ko so Nemci le vdrli v jamo. niso našli ničesar.
Štab sredi svobodnega otoka
Na otoku Visu si lahko izletniki ogledajo sredi otoka TITOVO $PI-LJO, v kateri je imel tovariš Tito svoj štab. Ko so Nemci za to izvedeti, so kovali načrte, kako bi Vis zasedli. Toda otok so partizani ob pomoči zaveznikov skrbno utrdili.
Otok Vis je bil takrat glavno partizansko oporišče, Na njem je bilo letališče, kjer so pristajala zavezniška letala in dovažala za partizane živež in orožje, odvažata pa so ranjence in otroke ter matere, ki so jih partizani vozili na Vis iz drugih krajev Jugoslavije, kjer so divjali boji s sovražniki. V kratkem letu so letala odpeljala z Visa v že osvobojeno Italijo okrog 80 tisoč ranjencev in beguncev.
m A m m	m * v * •	g •
lretji naj višji vrh je Titov
Sara ali tudi Sar planina imenovano gorovje je eno najmogočnejših v Jugoslaviji, Dviga se med Makedonijo in Kosovim. Najvišji vrh Sare se imenuje TITOV VRH Visok je 2747 metrov in je po višini tretji najvišji vrh v naši državi. Prvi je Triglav (2863), drugi je Sari sosednji Korali (2764 m).
Panorama TricigriuJri, mesta, kije nastalo na ruševinah nekdanje Podgorice
Ob obletnici smrti Josipa Broza Tita
Zadnji dom v najlepšem vrtu
Minilo je telo dni. odkar je umrl naš dragi predsednik republike Josip Broz Tifo. Tudi po le m dni še vedno spoznavamo, kako velik in vsestranski je bil. Državniki z vsega sveta mu priznavajo vse lastnosti velikega vojskovodje, stratega in vizionarja. Njegovi življenje pisci poudarjajo njegovo človečnost, revolucionarno doslednost in globoko izvirnost. 7.daj počiva v ^ Hiši cvetja« v Beogradu. Njegov zadnji dom obiskujejo številni tuji gostje, med n a nii pa skoraj ni Jugoslovana, ki nima v načrtu Vsaj enega obiska njegovega groba. Njegovo zadnje počivališče je bilo skrbno izbrano, saj simbolizira tudi njegovo veliko ljubezen do narave in naravnih lepot.
Da je bil zavzet ljubitelj živali in human lovec, smo sicer vedeli, skoraj nič pa o tem. da je bil hkrati tudi dober poznavalec in varuh rastlinja. Imel sem neizmerno čast, da sem v času svojega službovanja v Beogradu spoznal ravno te njegove vrtine in menim, da je prav, da spoznajo naši ljudje svojega ljubega maršala tudi s te strani,
Predsednik Tito je ljubil naravne lepote in zalo tudi naravne oblike rastlin. zato sem moral biti pri uporabi vrtnarskega noža in Škarij skrajno previden. Iz istega vzroka mu star in tog baročni nasad na spodnji terasi Belega dvora ni mogel biti všeč. Menil sem, da bi to togost dolgočasnega nasada omilit z zasaditvijo skladno ubranih enoletnic pastelnih barv, posajenih v večje ali manjše skupine v gredici, kar sem imel nekoč priložnost videti v Hannovru. Ves nemiren sem razmišljat, kaj bo rekel o tem poskusu naš predsednik. Ko delo ni bito še povsem dokončano-, se je pojavi] cm in vprašal, kaj počnemo. Ker sem mu pojasnil, kakšen namen ima ta nasad in povedal, da ga v tujini imenujejo »ciganska muzika«, se je nasmejal in neke E: »Baš je ciganska muzika, ali lijepa je«. Moram priznali, da sem se globo ko oddahnil, saj je bii to naš prvi tak poskus, uvesti nekaj vrtnarsko »novega« v naše tedanje nasade, Seveda je bilo pozneje takšnih novosti vse več in opazil se m, da budno predsednikovo oko 10
spremlja vsak naš ukrep, ki ga opravimo v njegovem naj bližje m okotju. Nekoč, ko smo imeli mnogo dcia s spomladansko saditvijo, se je z nekaj gardisti - prostovoljci celil sam vključil v kreiranje neposrednega okolja Belega dvora.
Najljubše so mu bile drevnine
Zlasti je ljubil barvitost spomladanskih drevnin, zelo pa so mu ugajale barvite jase »angleškega parka«, katerega ni rad pustil kositi. Vrtnarjem to ni bilo preveč všeč, toda, ko so se začeli sprehajati po jasi mladi fazani in vse bolj tudi srne in jeleni, sem uvidel, da ima predsednik prav. In, ko je dovolil, da napravimo za te gozdne pre-
bivalec na robu jase pod Belim dvorom tudi manjše napajališče, je park nenadoma zaživel. Ves srečen sem bil, kil sem opazil, da je predsednik v času predaha prav rad opazovat tu življenje na robu prej zapuščene jase.
Nekoč sii me opozorili, da ob dvorni garaži propada star hrast, katerega notranjost je bila skoraj povsem gnila. Kjerkoli drugje hi ga dal verjetno podreti, ker pa sem vedel, kako občutljiv je predsednik za vsako nepremišljeno sekanje dreves, sem. se odločil, da bi to drevo raje plombirali. Iz bolnega dela smo odstranili vso gnilobo in steblo zazidali ter premazali s hladnim bi turne nom. Drevo jc bilo rešeno in kam-bijalni sloj je rano počasi zalival. Ko je predsednik opazil naš uspeh, je prek svojega adjutanta pokazal še veliko bolnih dreves, ki jih je bilo potrebno rešili.
Gmh Josipa fJroza 7'ifa .sredi cvetja in zcJcrrja
Tudi sinu in vnučkom ljubezen do vrha
Veli to presenečenje zame je hit majhen vrtič, ki ga je dal predsednik urediti v Užiški ulici 11 za svojega tedaj še majhnega šiita Mišo, ker je želel že v rani mladosti prenesti svojo ljubezen do rastlin tudi na svojega naj mlajšega. Priznati moram-, da je Mišo v svojem vrtu kar pridno vrtna* ril. Maršalovo veliko ljubezen do rastlin pa sem imel priložnost spoznati v njegovem domu, v Užiški 15, kjer je imel vse leto obilo cvetja, ki ga je občasno tudi sam negoval. Mislim, da je večji del svojega prostega časa posvetil ravno temu, saj skoraj ni bilo nasada, d;i pri njem tudi. sam ne bi sodeloval. Imel pa je tudi majhen rastlinjak. v katerem je bilo mogoče najti najrazličnejše eksote, tudi gardenije.
mimoze in orhideje Kadar smo bili ob večjih državnih obiskih glede cvetja v zadregi, nam je blagohotno ponudil v uporabo kaj lepega tudi iz svojega vrta, ki ga je prvotno zasnoval in tudi uredil naš profesor ing. Ciril Jeglič, v katerega jc vložil mnogo svojega truda,
Strog, vendar zelo uvideven
Seveda pa ni šlo brez večjih ali manjših spodrsljajev, do katerih je prišlo seveda največkrat zaradi naše neizkušenosti, Celo življenje se bom spominjat svoje prve dekoracije na svečanem kosilu, ki ga je priredil predsednik oh obisku suverena Hajte Selasija, saj sem bil tedaj šele- prvi mesec na dvoru. Za okrasitev omizja sem uporabil dišeči grah {Lathyrus odoratus), ki je za takšne namene žeto primeren, toda prehitro ovene. Da bi ostal čim dlje svež, sem imel drobne cvetke z vejicami asparagusa v vlažni krpi kar v naročju. E z krpe sem jemal potrebno kar neposredno pred ujrora-bo. Pri hitrem in zahtevnem de tu sta me presenetila predsednik in njegova soproga, ki sem jo tedaj šele prvič videl v takšni bližini. Kot vestna gostitelja sta imela namreč navado, da sta pred vsakim sprejemom pregledala omizje, če je vse v redu. Njuna prisotnost me je seveda razburila in, da bi ne bilo nesreče, sem položil vlažno krpo s
cvetjem na enega od s svetlini usnjem prevlečenih stolov. Delo sem nadaljeval lako, da sem jemal cvetje kar posamič s stola. Ko pa sla predsednik in njegova soproga odšla, sem hotel zopet pohiteti, zato sem mokro culo dvignil znova v naročje. Toda v grozi sem jo takoj spe! spustil, kajti pod njo sem irpaz.il grozeč le meti madež, ki ga je bilo mogoče videti prek cele sobe. Kaj storiti? V težki zadregi sem iskal sprejemljivo rešitev, ki pa je nisem našei. Strogo poravnanega stola seveda nisem mogel poriniti pod mizo, niti ga nisem mogel zamenjati, saj so bili v foajejib že gostje. Rešil me je predsednik sam. ko je opazil mojo zadrego češ: »Pa mak ni tu krpu, za koji minut če ta flekna da nestane*. In res se je zgodilo tako. Nasmejal se mi je rekoč: »E. Slovenac, S love n ac,« Jaz pa sem osramočen dognal, da je njegova sicer znana strogost v res kritičnem trenutku takoj izginila, prešla v spodbudno naklonjenost. Takšen spodrsljaj se mi seveda ni nikoli več pripetil, pa tudi na moje nadaljnje delo ni vplival, Nasprotno, nekaj iet pozneje sem bil določen za ureditev eeiotne cvetne dekoracije vseh objektov, ki so bili namenjeni konferenci neuvrščenih, kar je bila zame izredna čast.
Drugi neljubi dogodek, ki mi bo ostal vedno v spominu, so golobi. Neki novinar je v krajši notici objavil, da ima naš predsednik posebno rad golobe. In kaj se je zgodilo? Že po nekaj dneh smo začeli dobivati pošiljke golobov iz cele države, ki sojih golobarjt pošiljali predsedniku v dar. Vmes je bilo nekaj izrednih primerkov, Toda, v nekaj mesecih je bilo golobov toliko, da je postal zaskrbljen celo predsednik sam, ker je kmalu uvidel vso našo nejevoljo.
Cvetje in zelenje vsem
V	času svojega službovanja v Beogradu sem spoznal vso brezmejno humanost našega predsednika, ki se je vneto zavzemal za izgradnjo humanih zelenih naselij za naše delovne ljudi. Široke avenije v Novem Beogradu in tisoči posajenih dreves v novih naseljih vseh naših mest so nedvomno rezultat teh njegovih hotenj.
V	Užiški 15, kjer je živel in ustvarjal ta velikan naše dobe. je sedaj vse mirno. Človeka, ki jo znal ceniti drevo in spoštovali barvito skladnost nasadov, ni več. Ni več tistega človeka, ki je znal ob vsakem času priklicali svoje živahne vidrice iz bazena. Bo Se kito v tem vrtu ponagajal včasih kar preveč kričečim pticam tako, kakor je znal samo on? Nič več ni njega, ki smo ga ljubili in ga bomo vedno ljubili.
Naj mu bo večna slava in hvala.
Marko .tolnikar
z
Skupina jugoslovanskih ižsc/jcncev, kr je obiska la Hišo cvetja v Beogradu
izbor iz
slovenske^
tiska
Poskus v Krškem je uspel
V skladu s programom gradnje nase prve jedrske elektrarne, po katerem hn pričela elektrarna Krško obratovati Se letošnji oktober, so strokovnjaki Westinghousa in domače osebje opravili pred kratkim še en pomemben poskus. Toplotni funkcionalni test je namreč zadnja pomembna laza pri gradnji pred vlaganjem jedrskega goriva v sredico reaktorja; obsega predvsem preizkušnje delovanja vseh obratovalnih in varnostnih sistemov, To pomeni, da so vodo v vseh sistemih elektrarne ogreli na 299 Celzijevih stopinj in pod pritiskom 157 A. V takih pogojih so preverili delovanje in umerjanje potrebne kontrole inslrumentacije, turbino pa su zavrteli s tako nastalo paro s 1501) obrati v minuti.
Preizkus jc po tehnološki plati povsem uspel in že zagotavlja nadaljevanje vseh preostalih opravi]. Vlaganju jedra bodo sledili kritični preizkusi, sinhronizacija v omrežje in letošnji oktober - zagon s polno močjo 632 MW
Medlem so sklenili tudi 3-7-lelna merjenja vse od temperature savske vode in ozračja do naravne radioaktivnosti v bližnji in daljni okolici Krškega. Na osnovi zbrane dokumentacije bo mogoče kasneje preverjati vse morebitne vplive elektrarne na okolje. Doslej su tudi sanirali zapornice - poškodovale sojih oktobrske visoke vode - podpisan pa je tudi že sporazum za gradnjo čistilnih naprav pri Tovarni celuloze Iti papirja Krškoče prav je cena električne energije, ki j n dajejo različni energetski viri oziroma elektrarne - predvsem zaradi udeležbe tujih kreditov pri jedrski elektrarni Krško - težko primerljiva, navedimo kljub temu nekaj številk.: prvih pet let bo 1,57 dinarja, naslednjih pel Jct 1,30, nato 1,20 ter ob koncu 25-letnega obratovanja 1,29 dinarja za kilovatno uro. Elektrarna pa
je seveda projektirana za izkoriščanje v naslednjih 40 letih, Pri zadnji ceni je vštet strošek goriva, ki znaša vsega 0,1 S dinarja za kilovatno uro, kar je v primerjavi z ostalimi viri seveda ceneje, Jedrska elektrarna Krško pa ima plačano gorivo tudi že za leto 1983! Iz Žirovskcga vrha namreč pričakujejo obogateni uran šele leta 1985. Dofiej pa bo skupaj z instituti in bolnišnicami potrebno rešiti še gradnjo skupnega skladišča za shranjevanje nizko in srcdnjeradioaklivnih odpadkov,
(Gospodarski vesi ni k j
Treba je več posluha
»Izkoreninjenost j c beseda, ki se vse pogosteje pojavi ja med razpravami o priseljeniških, odseljen iški h in zdomČevskih problemih,« pravi psihologinja Liljana Kmetič, ki živi na S-vedskem. Že kot študentka je dve življenjski obdobji prebila v tej deželi, tako da prav dobro pozna tamkajšnje razmere.
V pogovoru je takole pripovedovala O problemu izkoreninjentrsti;
»Največja napaka naših ljudi, ki žive v tujini, je la, da prevet idealizirajo staro okolje. Ne zavedajo se. Jasóse njihovi stari prijatelji razkropili, si ustvarili družine in da se jc spremenit tudi način njihovega kulturnega življenja, da so se spremenili tudi medsebojni odnosi. Zato imajo povratniki mnogo težav pri Sprejemanju novega okolja, pri iskanju novih korenin.
So pa tudi drugi problemi. Poznam inženirja, ki se je po osmih letih vrnil v domovino in se zaposlil v podjetju na ustreznem mestu. Prvo leto jc imel Izredne težave v svoji široki, kajri tehnologija se stasom spreminja in terja dodatno izobraževanje. Le izredni študij v prostem času in trdovratnost pa vztrajnost so rešili njegove probleme. Na žalost pa so tudi primeri, ko zavist delovnih tovarišev one mogoča prilagoditev novemu okolju.«
Kaj zato priporočale slovenskim družinam na tujem?
- Važno je, da najdejo starši svoj prostor, svoj jaz tudi v novem okolju in da se nauČe novega jezika. Le tako močni bodo lahko uspešno vzgajali v slovenski kulturi tudi svoje otroke in jim vcepili identiteto, Če pa starši ne obvladajo jezika dežele, v kateri žive in delajo, so odvisno od svojih otrok in tako Izgubijo vzgojno avtoriteto. Mlad človek - priseljenec zaradi posebnih življenjskih pogojev hitreje zori. Zamerim staršem, da premalo skrhe za dopolnilni pouk maternjega jezika. Mater nji jezik in poznavanje kulture staršev so otroku in njegovi bodočno-sii ie v korist, tudi v primerih, ko se otroci odločajo za tuje državljanstvo,«
Kako bi lahko še bolj poglobili kulturno življenje Slovencev na Švedskem.
»Menim, da bi bilo prav poiskati možnosti, da bi kakovostne skupine in posamezniki ne nastopali le pred člani slovenskih društev, temveč tudi pred širšim občinstvom v domovini. Tako bi dvignili kakovostno raven in hkrati pritegnili nove člane - zlasti mladino -k aktivnejšemu sodelovanju.«
Ali imate občutek, da se je življenje na Švedskem v zadnjih letih močno spremenilo?
»Da, žeto. Alkoholizem je bolj razširjen, povečal pa se je tudi odpor do priseljencev in tujcev. Občutim nekakšno naelektreno stanje ... Večja jc nestrpnost. Dvignili so se življenjski stroški, a to jc značilno za vso zahodno Evropo.
Pozitivno za Slovence pa jc, da so se utrdili in se dobro uveljavili. Ne vem. ali naj iščem vzroke za to v odpornosti ali pa jc to naša narodna poteza? ,..«
(Naš glas)
Zdravilne note
Zdravilišče Rogaška Slatina uvaja v svojo dejavnost tudi glasbeno terapijo, v Jugoslaviji je to novost, na Zahodu pa jo še najbolj poznajo v Zvezni republiki Nemčiji, kjer se s temi vprnsanji ukvarjajo tudi povsem znanstveno, zlasti na sloviti univerzi v Heidelbergu. V Rogaško Slalino htrdi iz
leta v leto več Nemcev iz ZRN in pobudo za glasbeno terapijo kot pomoč pri zdravljenju so dali prav nemški organizatorji, ki skrhe, da pridejo njihove stranke v ustrezno naravno zdravilišče v tujini. Seveda pa bo nova pridobitev na voljo ludi domačini gostom.
V Rogaški Slatini so že usposobili prve terapevte za to dejavnost. Intenzivni tečaj je trajal mesec dni, Kot je povedal dr. Jože Lavrič iz tega zdravilišča, je glasbena terapija dodatni pripomoček pri zdravljenju nekaterih bolezni prebavil in presnove, pri stresih, managerskib boleznih pa tudi pri nespečnosti, duševni napetosti, depresiji, pomaga pa tudi pri živčnih boleznih.
»Glasbena terapija,« pravi zdravnik, »prispeva predvsem k sprostitvi. Tti je moč doseči tud! z avtogenim treningom ali z raznimi načini joge. Glasbena terapija je pri teni krajša skoraj za polovico. Nasploh je priporočljiva zoper razne tegobe sodobnega življenju, ki se jim mora zoperstavljati človeško tek) iz dneva v dan.«
Nekaj podrobnosti o glasbeni terapiji, ki po navadi vključuje 1U srečanj, ki se skrajšujejo od ene ure na začetku: sestavni de! srečanj so pogovori, motorične ritmične vaje, dihalne vaje in vaje za obremenjevanje določenih skupin mišic ter seveda glasba za globoko sprostitev. Terapija je Skupinska, za okoli II) ljudi. Prostor mora biti zatemnjen ir miren, pacienti pa med poslušanjem glasbe udobno sedijo.
Takšno terapijo priporočajo zdravniki dvakrat letno.
In še vrsta glasbe; med motorično gimnastiko zavrtijo v Rogaški Slatini Rnilings Stones ansambel, najgloblji sprostitvi pa so namenjeni odlomki iz Mozartovih del-
I Dnevnik)
Slovo je vrnitev
»Vsaka odprava mora biti težja od prejšnje,« je v pogovoru o &. jugoslovanski alpinistični odpravi na Lhotse (R511 metrov), ki je krenila na pot letošnji marce, dejal njen vodja Aleš Kunaver.
Cilj - 3300 metrov visoka južna stena I,ho [seja himalajskega - jc pravzaprav dolgoletni izziv našim alpinistom, v zadnjem času pa jc slovenski in tudi jugoslovanski alpinizem dosegel tolikšno kakovost, da bodo izbrani plezalci kos zahtevni nalogi.
Aleš Kunaver je bil vodja jugoslovanske alpinistične odprave prek južne stene Makaluja, kjer so člani v
knjigi opisali zahtevni vzpon in na koncu zapisali; »Slovo od gora jc povratek It goram, ki so se želje ., .*
»Lholse je bi! d ul go naša neuresničena želja. Sam sem si ga ogledal že letu 1962, toda le odprave takrat sc ne bi zmogli, Zdaj, ob precejšnjem številu vrhunskih alpinistov in kakovosti našega alpinizma nasploh, pa bodo naše želje postale resničnost,« pravi Aleš Kunaver. »Ge govorimo o odpravi, jo lahko primerjamo z Maka [ujem, vendar je bistveno težja, stena je namreč približno enkrat daljša in tehnično izredno zahtevna. Na pot bo šlo dva-najsL plezalcev, večina Slovencev, in štirje spremljevalci.«
Skupno torej sedemnajst ljudi. Stena je odbila že več dobro pripravljenih odprav.
»Prvi so poskušali Italijani, vodi! jih jc Ricardo Cassin, za njim so šti Japonci, lani pa so bili pod steno Francozi, ki se jc niti niso resno lotili.«
Tudi mi smo poslali »ogledno« odpravil11
»Neje Zaplotnik in Marko Štremfelj sta bila lam lansko pomlad, ugotovila pa sta, da je steno moč preplezali, čeprav je izredno zahtevna. Poprečna naklonina je 70 stopinj, torej tehnično izredno zahtevna, težave pričakujemo predvsem v zgornjem delu.«
Kaj bo na tej odpravi drugače, boljše t>d prejšnjih'.’
»Med spremljevalci bo kuhar, ki ga prej ni bilo. Najeli bomo 16 šerp, poštarja in štiri pomočnike za delo v kuhinji in bazi, Večina šerp sc je že prijavila, 1U jih je bilo z našimi plezalci že na Everestu. Poskušamo rešiti tudi problem, ki je vse Irolj aktualen na Himalaji, onesnaženje, ki ga za se-Iroj pustijo odprave. Tukaj gre za več ton tovorov, ki ga odprava potrebuje, tistanki pa »krasijo« himalajske ledenike. Mi smo se namenili bazno taborišče ¿sčistiti za seboj, pobrali opremo, kolikor bt> mogoče.«
Kratka oznaka le odprave je torej »izredno zahtevna smer«, kar terja vrhunske priprave?
»Vsi plezalci so kondicijsko preizkušeni. poudarek pa je na kombinaciji mladih ekstremnih plezalcev s hi malajski mi izkušnjami starejših. Odprava ho trajala približno dva meseca, za delo v steni pa smo predvideli najmanj štirinajst dni.«
(Dnevnik)
V Brežicah snemajo film
Prostrano dvorišče mogočnega brežiškega gradu nudt te dni nevsakdanjo podobo: na njem so različna vozila.
pod arkadami se sprehajajo gestapovci in esesovci, tu je množica »nemških« natakarjev, skratka - velika filmska hiša Paramount si je za snemanje televizijske nadaljevanke Vetrovi vojne izbrala tudi slovenske kraje, saj gre z,a jugoslovansko-angleško koprodukcijo.
Glavni režiser in producent je sicer Američan Dan Curtis, vendar je njegov pomočnik za Evropo Zagrebčan Branko Luslig. uveljavljeni jugoslovanski režiser, ki se ga spominjamo ¡7 TV nadaljevanke o Nikoli Tesli. Scenarij je nastal po knjigi The Wind of War ameriškega pisca Hermana Wuuka.
Snemanje je v Jugoslaviji prevzel zagrebški Jadran film, tako da so Mrežice že petič zapored postale prizorišče za snemanje večje stvaritve. Nekaj prizorov in kadrov so doslej posneli že v okolici Zagreba in na Bizeljskem, v znani slavnostni dvorani Posavskega muzeja v brežiškem gradu pa velik sprejem v Gbringovem dvorcu Karin -hall, Hitlerja igra nemški igralce Gunther Meisnez, Goringa Rene Kolldenhoff, vojaškega atašeja ZDA pa priljubljeni in znani igralce Robert Mitchum,
Zaenkrat gre vse po načrtu in do konca leta bo 16 ur trajajoča nadaljevanka, ki bo imela 7 delov, žc zmontirana, Njeni snemalci pa računaju, da bo iz nadaljevanke lahko nastal tudi celovečerni film, kajti tema je zgodovinsko zanimiva - skozi srečanja ameriškega vojaškega atašeja Puga Henry ja s Hider jem, Mussolinijem, Churchillom. Stalinom in drugimi politiki lahko gledalec spremlja razrast fašizma vse od leta 1939, ko je Nemčija napadla Poljsko, do bitke pri Pearl i larborju, ko so v vojno stopile Ludi Združene države Amerike. Seveda ne manjka spletk, različnih zakulisnih pogovorov in bitke na ruski fronti.
Kaže, da bomo to zanimivo sago lahko naslednje Iclu spremljali tudi v Jugoslaviji,
(Delo)
po Sloveniji
V tovarni Salonit v ANHOVEM bodo letos naredili 695 tisoč ton klin-kcrja. iz njega pa najmanj milijon ion cementa. Za lastno reprodukcijo ga bodo porabili 140 tisoč ton, najmanj 50 tisoč ton pa ga bodo izvozili. Izvoz anhovskega Salonita bo letos v celoti dosegel 25 milijont}v dolarjev. Največ bodo na tuje prodali česa različnih premerov ter plošč, naj večji kupec pa so arabske dežele.
Na RIZEUSKFM so imeli že drugo kulinarično razstavo, na kateri sn prevladovale domače jedi- Na njej je sodelovalo 42 razstavljavcev, največ bizeljskih gospodinj, izbiro pa so popestrili še nekateri gostinci iz drugih krajev, Razstavljene izdelke je ocenjevala komisija šolskega centra za gostinstvo iz Novega mesta. Zlate diplome so prejele domačinke: Tonka Balon za Celodnevni kmečki obrok, Vida Martini za sadni kruh in Ocvirkove kruhke in Pepca lijaž za »jagnje«, to je sladica za svatbo.
Z načrtom za odpravo posledic škode, ki jo je minuli november BRKINOM prizadejala ujma, bo na lem področju nastalo 501) hektarov skupnih pašnikov, fi skupnih hlevov, dve nvčerejski skupnosti in 175 hektarov novih sadovnjakov. Na skoraj Ib tisoč hektarih kmetijskih zemljišč je nastalo namreč novembra za 700 milijonov dinarjev škode, saj so biti na tem izključno kmetijskem območju skoraj povsem uničeni sadovnjaki, gozdovi pa močno poškodovani.
Za letos načrtujejo v CELJU gradnjo 355 stanovanj. V primerjavi z minulim letom je število nižje, ziasti pa je opaziti nazadovanje zasebne gradnje. Nova stanovanja hodov verižnem bloku na Otoku, v Novi vasi, na Dolgem polju pa v Štorah in bližnji Dobrni.
Tudi v CELJU bodo vse krajevne skupnosti zasadile 88 dreves v spomin Ti La. Hortikulturni delavci predlagajo, da bi vse krajevne skupnosti strnile svoj prispevek v cn sam nasad, ki bi se naj imenoval Sončni park. Tako hi imelt> Celje na enem mestu okrog 2000 novih dreves.
Lovska družina iz DOBROVNIKA, ki združuje okrog bO lovcev, je v svoje vrste sprejela 20 novih članov, Novinci so v zadružnem domu v Kobilju
uspešno prestali izpit in strogi lovski krst.
Delavci Kraškega zidarja in gradbenega podjetja Primorje iz Ajdovščine pospešeno grade nov mednarodni mejni prehod na FERNETIČIH. Kaze, da ho prehod gotov do roka, se pravi do konca junija, ku sc prična glavna turistična sezona, Gradbena dela st} že skoraj gotova, zdaj pa že pripravljajo temelje za objekte, ki jih bodo gradili oh meji. Nov mejni prehod ho imel po šest vstopnih in izstopnih stez ter sodobno tehnologijo dela, ki bo omogočala hitrejši pregled vozil.
Vaščani GOMILIC v Pomurju ne mirujejo. Preurejajo namreč staro šolo v vaški dom. S prostovoljnim delom so uredili dvorano, kmalu pa bodo dobili svoje prostore Sc mladi, gasilci in nekatere druge Organizacije.
Na GOMILSKEM st} ob slovenskem kulturnem prazniku slovesno odprti večnamenski dom, ki so ga. poimenovali za Dom krajanov. Nov dom bo prispeval k bolj razgibanemu kulturnemu, športnemu in družbenopolitičnemu življenju v kraju. Ot> otvoritveni slovesnosti so domačini izvedli tudi bogat kulturni program.
Te dni so se v 58-stanovanjski blok na Tratah v GORNJI RADGONI vselili prvi stanovalci. Le-ti so iz različnih tovarn, največ pa jih je iz tovarne Gorenje-Etrad in Avtoradgone. Zavoljo dolgotrajnega snega niso mogli še dokončno urediti okolico, kar bodo storili do konca tega meseca.
Prebivalci GORNJEGA LAKO&A so obnoviti vaški dom, ki bo odslej namenjen kulturnim potrebam vaščanov. zlasti mladine. Razgibati nameravajo življenje na vasi: ustanoviti folklorno skupino in pevski zbor. 14.
marca pa so ob madžarskem kulturnem prazniku imeli prvo prireditev v obnovljenem domu, ki jc prav lepo uspe la-
ri taki v KOPRU, kjer so zgradili prvi det kontejnerskega terminala, ki je najsodobnejši in naj večji v Jugoslaviji. so v minulem letu pretovorili rekordni} število kontejnerjev — 73.786. Ko bodo zgradili drugo fazo. bi naj dvignili promet na 150 tisoč kontejnerjev letno.
V	KOSTELU v kočevski občini bodo na pobudo znanega zeliščarja s Škofljice pri Ljubljani Ivana Maršiča zasadili letos 1 5 dn 20 hektarov površin z različnimi zdravilnimi zelišči. Obstajajo pa tudi možnosti, da bi letos uredili tudi že sušilnico za zdravilna zelišča in obrat za njihovo pošiljanje, hkrati pa tudi nekaj gostinskih sob in dve zeliščni kopeli ter savni.
Presenetljiv je podatek, da je na znanem Pctišovskem polju pri LENDAVI poleg nafte in zemeljskega plina tudi premog. Raziskave so pokazale, da so v globini 1R0 do 450 metrov plasti lignita, ki pa so različno debele. Po predvidevanjih ima premog okoli 4000 kalorij. Nekoč so premog baje dobivali tudi iz reke Mure. menda pa se s taksno dejavnostjo ukvarjajo še nekateri prebivalci ob reki, zlasti v njenem spodnjem toku v okolici Podturna.
Pri kulturnem društvu v LIPOVCIH so konec lanskega leta ustanovili dramsko sekcijo in v zimskih mesecih pripravili komedijo Toneta Partljiča z naslovom Tolmun in kamen. 7 njo so gostovali tudi po okoliških krajih.
V	najuglednejši londonski galeriji Tatc so odprli reprezentančno razsta-
Na planini Javomik-Pokljuka (foto: Jaka Čop)
vo izbrane sodobne jugoslovanske grafike, njen izbor pa je posredovala Moderna galerija v LJUBLJANI. Po
Londonu bodo jugoslovanske grafike razstavljene tudi v Manchestru, Liverpoolu in še drugih angleških mestih.
Društvo slovenskih likovnih umetnikov je v UUBLJAMI odprlo lastno galerijo, ki jc nastala s preureditvijo starih stanovanjskih prostorov v prvem nadstropju ulice Komenskega Sš, kjer je sedež društva. Galerija ima dva razstavna prostora, v njem pa uvodoma razstavlja dvanajst najboljših slovenskih likovnikov.
V	starem delu LJUBLJANE narašča zanimanje za manjše in prijetne lokale. Tako so poleg nedavno odprtega gostinskega lokala Zlata ribica na Cankarjevem nabrežju odprli Galerijo 7. V njej so na voljo številni spominki, slike, sitotiski z etnografskimi posebnostmi in motivi slovenskih avtorjev, Vsi izdelki so delo Nikolaja Svetliča, lastnika novega lokala.
Konec februarja je bila v IJUBIJ ANI že tradicionalna mednarodna razstava učil in šolske opreme, ki sta jo organizirala Zavod za šolstvo SR Slovenije in Gospodarsko razstavišče. Hkrati z razstavo je potekalo strokovno posvetovanje o sodobni h oblikah vzgojno izobraževalnega dela v specializiranih učilnicah, v program sejma pa so bili vključeni tudi številni poučni in šolski filmi ter televizijske šolske oddaje.
Podjetje Mlekopromet iz UUTO-MEKA je lansko leto izvozilo v Švico in [talijo 53 ton ljutomerskega sira v vrednosti 4,3 milijona dinarjev. Letos nameravajo v Švico in Italijo izvoziti 70 ton sira v vrednosti fi„5 milijona dinarjev.
V	PRESTRANKU so odprli prenovljen kulturni dom, v katerem je prostora za 20(1 obiskovalcev. Zdaj je v kraju tudi več kulturnega življenja ifi zlasti mladi sc zanimajo za posamezne društvene sekcije in prireditve.
V	RIŽANI pri Kopru urejajo Strugo hudournika oh reki Rižu ni. Ob hudih nalivih so namreč vode močno poplavljale in odnašale zemljo z rodovitnih polj. Z urejeno in asfaltirano strugo bodo vode speljali v Rižano in rakn uredili problem od vodu ja vanj a-
Gledališka skupina društva Zarja v SOTESKI jc naštudirala veseloigro Poslednji mož in' sc z njo uspešno predstavila domačemu in okoliškemu občinstvu, Hkrati s premiero veseln-¡gne pa je kulturoo-prosvetno društvo Zarja slavilo 45-letnioo kulturnega dela v Soteski. Začelo se je leta 1937, ko j c bil ustanovljen stilski mladinski mešani pevski zbor. Ta pevska skupina je šteta več kot 40 članov in je nastopala po dolenjskih krajih najdlje pod imenom Dolenjski slavčki.
šport
Srebro je spodbuda
Na letošnjem evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju jc Jugoslavija dosegla svoj doslej naj večji uspeh v tej športni panogi, Se ne 17-letna Zagrebčanka SANDA DUBRAVClČ je namreč z odličnim nastopom v prostem programu <.H.vojiIa drugo mesto in srebrno kolajno, kar je Sploh prva kolajna za Jugoslavijo v umetnostnem drsanju.
Zagrebčanka Sanda Dubravčič je skromna učenka, ki drsa že od najzgodnejše mladosti. Marsičemu se je morala odpovedati, predvsem vsem tistim radostim, ki jih prinaša otroški svet in svet odraščajočih deklet, Nikdar ji ni bik) žal časa, ki ga je morala posvetili svoji najljubši športni panogi, nikdar žal mnogih ur in dnevov, ki jih je prebita na ledu. Za svoj trud je bila nagrajena z uspehom, ki ga sama iti pričakovala, pričakovali pa ga tudi niso strokovnjaki, ki so bedeli nad n jeti! m razvojem vrhunske športnice.
\i presenetljivo, da so Sandinemu uspehu posvetili precej prostora tudi v tujih časnikih, tudi v časnikih iz držav, kjer je ta športna panoga mnogo bolj cenjena kot pri nas in v državah, v katerih so njihove tekmovalke vedno osvajale kolajne na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah. Sand in nastop v prostem programu so ocenili kot enega najboljših in najtežjih, kar jih je bilo na letošnjem evropskem prvenstvu.
Najboljši jugoslovanski smučarji — skakalci
Kaže, da prihajajo končno tudi jugoslovanski skakalci v formo: na poletih v Ironwoodu v ZDA sta Benedik in Lotrič na prvi tekmi osvojila pelo in sedmo mesto, v Sapporu je bil Norčič na drugi tekmi enajsti, Urbančič pa je na svetovnem prvenstvu za mladince v Zvezni republiki Nemčiji osvoji] deseto mesto-
Trnovski maraton
Približno 3500 smučarjev se je zbralo na letošnjem - po vrsti šestem -Trnovskem maratonu. Tako množične udeležbe doslej še ni bilo, tako da je prireditev navdušila nastopajoče in gledalce. Lepo vreme, dobre snežne razmere, odiična proga, dobra organizacija - vse je šlo Trnovskemu maratonu na roke, Skoraj vsi so pritekli na cilj, nekateri celo L zlomljeno smučko v roki in verjetno nt bilo nikogar, ki si ni rekel; »Prišel boni tudi na sedmi maraton!«
osebnosti
Na srečanju udeležencev m uiti literarne ga raziskovalnega projekta o te-leinformatiki (COST-J l),’pri katerem poleg dežel evropske skupnosti sodelujejo še Švedska. Finska, Portugalska, Španija in Jugoslavija, so za vodjo tega obsežnega programa izvolili dr. TOMAŽA KAIJNA, sodelavcu instituta Jtržcf Štefan iz Ljubljane.
Namen tega projekta je izdelava evropskega koncepta povezav med računalniki in računalniškimi sistemi z uporabo telekomunikacijskih metod. Rezultate bo mogoče uporabiti za postavitev nacionalnih računalniških mrež ter za njihovo medna rod no povezavo.
F:izik dr. Tomaž Kalin pravi: »Naše znanje je v tem primeru enakovredno znanju, ki ga premore vsaka od skupin, in to znanje velja v svetu za vrhunsko.«
Or, JOŽKO STRAUSS, slovenski rojak iz Doba pri Vrbi na Koroškem, je postal sodelavec mednarodnega centra za jedrsko fizika v Ženevi. Leta !9fiči je maturiral na slovenski gimnaziji v Celovcu, študij fizike in matematike je opravil na dunajski univerzi, po končanem študiju pa so mu ponudili mesto na fizikalnem inštitutu univerze na Dunaju. V Ženevi je zdaj že šest mesecev. G svojem delu pravi takole:
»Naš ženevski inštitut je za svoje raziskave na področju elementarnih delcev prejel v letu 19SG Nobelovo nagrado, zdaj pa iščemo nov elementarni delec, kar je povezano s številnimi fizikalnimi poskusi. Moje delo, ki ga opravljam s kolegi, je dolgoročno, vendar zelo zanimivo področje, ker pomeni dejansko povsem drug svet, svet naj manjši h delov materije raznih snovi, ki odkrivajo človeku vedno nova spoznanja.«
Igralka MAJDA POTOKARJEVA, ki je letos prejela Prešernovo nagrado za odlične igralske stvaritve na odru Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, j c doslej prejela še nekaj nagrad: tako dve zlati areni v Pulju na filmskem festivalu, srebrno areno za film Rdeče klasje. Borštnikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada pa dve televizijski in dve radijski nagradi.
O svojih dosedanjih vlogah pravi: »So vloge, ki jih imaš že takoj neskončno rad in SO vloge, ki jih že sprva ne maraš. S temi drugimi sc moraš zato zagrizeno spopasti in jih izpeljati čim bolje. Če ne premagaš odpora, pogoriš.*
Iz dejavnosti Slovenske izseljenske matice
Na podlagi 23. člena Sl at uta Slovenske izseljenske matice je občni zhor Slovenske izseljenske matice dne ¡5. 12. 19Š0 sprejel
SKLEP
o ustanovitvi in podeljevanju priznanj Slovenske izseljenske malice.
1.	člen
S tem sklepom so določene vrsic m postopek podeljevanja priznanj Slovenske izseljenske matice zaslužni m organizacijam, društvom in posameznikom v domovini in tujini.
2.	člen
Slovenska izseljenska matica ustanavlja naslednja priznanja;
a)	častno članstvo,
b)	diplomo.
c)	priznanje.
Občni zbor Slovenske izseljenske malice lahko s posebnim sklepom ušla novi tudi druge vrsic priznanj.
3.	člen
fasmega člana Slovenske izseljenske malice imenuje občni zbor na predlog izvršnega odbora Matice.
Sklep o podeljevanju diplome ali priznanja sprejme izvršni odbor Slovenske izseljenske matice.
4.	člen
C Sitno članstvo se podeljuje;
-	za izredne zasluge pri ohranjanju slovenskega narodnega in kulturnega izročila med Slovenci na tujem ter pri razvijanju in spodbujanju vsestranskega sodelovanja med izseljenci in SR Slovenijo ter SFIŠ Jugoslavijo;
-	za zbiranje gradiva in izdajo publicističnih in knjižnih del s področja izseljenstva doma in v svetu;
-	za izreden prispevek pri sodelovanju Slovenske izseljenske matice z našimi izseljenci.
i. člen
Diploma Slovenske izseljenske malice se podeljuje:
za posebne zasluge pri organiziranju raznovrstnih družbenih de ja vnosi i med slovenskimi izseljenci, še posebej na področju informativnih dejavnosti, šolstva, kulture in športa:
-	za dosežke, ki pospešujejo uveljavljanje izseljencev na posameznih področjih družbenega življenja;
-	z.a pomemben prispevek dejavnosti Slovenske izseljenske matice pri sodelovanju z našimi izseljenci;
-	z.a dolgoletno požrtvovalno delo v društvih In organizacijah slovenskih izseljencev.
6. člen
Priznanje Slovenske izseljenske malice sc podeljuje;
-	za zasluge pri organiziranju raznovrstnih družbenih dejavnosti med slovenskimi izseljenci, še posebej na področju informativnih dejavnosti, šolstva, kuliure in Športa;
-	za požrtvovalno delo v izseljenskih organizacijah, še posebej pn razvijanj t> in iti rje vanju vsestranskega sodelovanja leh organizacij s SR Slovenijo ir SFR Jugoslavijo:
-	za prispevek dejavnostim Slovenske izseljenske matice pri sodelovanju s slovenskimi izseljenci in njihovimi organizacijami ter društvi.
7. člen
Priznanja Slovenske izseljenske mulite sc slovesno podeljujejo ra način, kot ga določi izvršni odlnm. hkrati s sklepom O podelitvi priznanj.
Priznanje Slovenske izseljenske malice se lahko podeli tudi posmrtno.
H. člen
Predloge za priznanja Slovenske izšel jenske malice dajejo člani Slovenske izseljenske matice, druge organizacije, izseljenska društva in posamezniki, ki sodelujejo s Slovensko izseljensko matico.
9. člen
Predlogi za podelitev priznanj Slovenske izseljenske matice morajo biti podani v skladu z merili Sklepa o ustanovitvi in podeljevanju priznanj Slovenske izseljenske malice v pismeni obliki skupaj z obrazložitvijo. Predloge sprejemu in jih obravnava komisija za priznanja Slovenske izseljenske malice, kto tem pripravi poročilo za izvršni odbor.
10. člen
Častni član Slovenske izseljenske malice prejme ob imenovanju diplomo častnega člana In medaljo s simbolom Slovenske izseljenske matice.
Nosilec diplome Slovenske izseljenske malice prejme diplomo m medaljo s simbolom Slovenske izseljenske malice.
Nosilec priznanja Slovenske izseljenske malice prejme diplomo in značko h simbolom Slovenske izseljenske malice.
V vsako diplomo se vpise ime in priimek prejemnika ter zasluge, zaradi katerih j c dobil priznanje.
Diplome podpisuje predsednik Slovenske izseljenske matice.
O podeljevanju priznanj Slovenske izseljenske malice se vodi posebna evidenca.
1 i člen
Sklep o podelitvi posameznih priznanj Slovenske izseljenske matice se objavi v Rodni grudi.
12. člen
Poleg priznanj iz lega sklepa Slovenska izseljenska matica daje iniciativo ali predloge za odlikovanja SFR Jugoslavije, družbena in druga priznanja.
13- Člen
Sredslva. V zvezi s iHjduljcvanjum priznanj zagolnvi v svojem finančnem načrtu Slovenska izseljenska matica.
V Ljubljani, Ib. 1. I9KI
Ib
interviú
Dekle tisoč vonjav
Nenavadno jc, če sc po ljubljanskih ulicah sprehaja Japonka, še bolj nenavadno pa je, če jo slišite, kako lepo in pravilno govori slovensko. Gre z a študentko germanistike Chikako Shigo-meri- Bučar, poročeno s Slovencem. Pri tem je zanimivo, da je ni nn našel na Japonskem, marveč ga je ona kar v Ljubljani, četudi je bila njena pot ia daljne Japonske precej ovinkasta, preden jo je pripeljala v Slovenijo.
■»Nekaj let smo živeli v Kaliforniji, kjer sem imela prijateljico Slovenko,« je začela razlagati svojo zgodbo, ko sme jo obiskali na njenem ljubljanskem domu in nadaljevala z rahlim nasmeškom: »Ko se je vrnila iz ZDA domov, sem prišla k njej na počitnice in pri njej sem tudi sjioztiala sedanjega moža. Nisva se takoj poročila. Naslednje leto sem ponovno pripotovala v Slovenijo, nakar je on prišel na Japonsko in nazadnje sva se znašla na matičnem uradu v Ljubljani.«
Pokazala nam je poročne slike, na katerih posebej izstopa njen kimono.
japonska tradicionalna obleka. Za oh-cet je menila, da je tu precej naporna zadeva. Takšna slavja so namreč pri njih, na Japonskem, skromna in resna. In Sploh jo potrebovala precej časa, predeti se je vživela v naš način življenja. tako drugačen od japonskega. Naštela nam je nekaj različic, ki so jo najbolj presenetile ali razočarale.
»Vaš občutek za čas je prav smešen. Pri nas damo veliko na točnost in desetminutna zamuda je nekaj nezaslišanega, medtem ko pri vas prav nič ne pomeni, Č'e je pri nas sklenjeno, da odpotujemo čez eno uro, bomo tenu Ji storili. Pri vas pa je vednu vprašljivo in na začetku me je to spravljalo ob živce. Dolgo mi tudi ni šlo v glavo, da vstajate, ko je praktično še tema in greste na delo že ob petih ali šestih zjutraj.«
»Ampak vaši ljudje,« je skoraj vzkliknila, »ti pa so strašansko prijazni. radi pomagajo, predvsem pa mi je dolgu bila nerazumljiva njihova radodarnost, Česlo me je spravljala v za-
Japonka Chikako Sfnecmon-Bučur sc jc ¿u sta in u naselila v Slove niji
dre go. Obdarijo te in sploh ne pričakujejo, da jim boš kaj povrnil. .se jc čudila naša gostja.
Prav tako je bila sila začudena nad raznolikostjo Jugoslavije. »Ko sem pripotovala v Mostar, sem moža vprašala, ali nisva slučajno zašla v Azijo. Kamorkoli greš, najdeš kaj posebnega, da ne govorim o vaših jezikih. Pri nas jc vse japonsko in vsi govorijo japonsko: Jugoslavija pa ima kopico jezikov, še več različnih kultur in jc nadvse zanimiva. Dolgo bom potrebovala, preden ju bom spoznala,* jc še navrgla.
Presenečena je tudi nad družbeno ureditvijo in, kar jo je posebej začudilo, je narodna zavest naše mladine.
»Mladina je ponosna na svojo domovino, dobro pozna zgodovino Jugoslavije in to mi je zelo všeč. Na Japonskem to ni tako izrazito kot pri vas,* je dodala »sicer pa so tudi razmere drugačne, da ne rečem težje.«
Vse kaže, da jc naša gostja vzljubila svojo tretjo domovino. Ali jo daje domotožje?
»Niti ne. No,« se jc popravila, »včasih pogrešam svojo druž.bn in velemestni utrip Tokia, čeprav imam zelo rada Slovenijo in njene naravne lepote.*
Svojci jo obiščejo vsako Leto in tudi letos jih pričakuje. Doma, v Tokiu ima starše in dve sestri. Ti ji pošiljajo časopise, knjige, začimbe, posodo, tako da njeno stanovanje le spominja na n jenu daljno domovi n [j.
- Kaki) ste sc navadi]i na hrano?
»Brez težav, saj jc vaša kuhinja okusna. Lc kuhati ne znam po vaše in j c mož tisti, ki mi pripravlja vaše jedi, jaz pa njemu naše. Naša kuhinja prisega na riž, ribe in testenine pa je zelo drugačna od vaše, Tudi bolj zapletena je, saj sleherno jed krasimo, za kar je potreben tudi čas,*
Tega pa v Ljubljani nima na pretek. Poleg nemščine in angleščine študira tudi slovenščino in kitajščino. Rada bi bila prevajalka. S prevajanjem sc že zdaj ukvarja. Pokazala nam je otroško knjigo Peter Klepec, ki jo zdaj prevaja za svojo prijateljico v Tokiu. Njena kuhinja je polna knjig in Chikako Shi-gomori-Bučar jc željna znanja. Zanimivo je njeno ime: po naše b> to bilo Dekle tisoč vonjav.
Vendar ni edina Japonka v Sloveni-ji. Naštela je še nekaj rojakov, ki so raztreseni naokrog in sc včasih tudi dobijo, da pokramljajo po domače. Tako je košček domovine našla (udi v Sloveniji.
A llrina Pudbevšek
n
turistični
vodnik
Podčetrtek in Atomske toplice
V	Podčetrtku, znanem slovenskem termalnem zdravilišču, ki ga imenujemo tudi Atomske topiioc, je mn- hotel L imenom Atomske topliee. Je B kategorije, ima 230 postelj, od kraja Podčetrtek je oddaljen le I kilometer, njegova nadmorska višina je 220 metrov, dosegljiv pa je z avtobusi in tudi z želez nieo.
V	Podčetrtku so za letošnje leto pripravili tri različne pakete: zdravstvenega. rekreacijskega in turističnega.
Sedemdnevni zdravstveni paket velja od 3.291 do 4.243 dinarjev, desetdnevni od 4.644 do 6.004 dinarjev, štirinajstdnevni pa od 6.362 dn 8-266 dinarjev.
Sedemdnevni rekreacijski paket vetja od 3.071 do 4.023 dinarjev, desetdnevni od 4.364 do 5-724 dinarjev, štirinajstdnevni ¡sa od 6.022 do 7,926 dinarjev.
In turistični paket: sedemdnevni vetja od 2.26! Ho 3,213 dinarjev, desetdnevni od 3-174 do 4,534 dinarjev, štirinajstdnevni pa od 4.392 do 6.296 dinarjev.
Gostom v Podčetrtku priporočajo domačini sprehode po gozdnih poteh v bližnjo okolico in obisk zgodovinskih znamenitosti: v Olimju je renesančna graščina z baročno poslikano jn eno najstarejših lekarn v Evropi pa baročna cerkev s freskami iit dragoceno opremo, v Kumrovcu je rojstna hiša maršala Ti La, v Trebčah spominski park, domačija Titove matere, muzej, blizu pa je tudi Rogaška Slatina, zdra-'iliško-lurisiični kraj z razvito indu sirijo kristalnega stekla, ki ga izvažajo v vse dežele sveta.
Nove cene prevozov s taksiji
Podjetje SAP-VIATOR v Ljubljani je zaradi dražjega goriva zvišalo cene vožnjam S taksiji, ki veljajo od 1 februarja.
PREVOZ S TAKSIJI:
startnina	I 7,00 dinarjev
prevoženi kilometer v času
od 5, do 22, ure	[6,00 dinarjev
prevoženi kilometer v času od
22.	do 5. ure ter oh nedeljah in praznikih	18,00 di na rj e v
čakalna ura	110,00 dinarjev
1 kos osebne	prtljage	2,00dinarja
prevoz večjih predmetov
{paket, TV sprejemnik) 20,00 dinarjev
PREVOZ Z VOZILI BREZ NAPISA:
vožnja na področju mesta Ljubljane 220,00 dinarjev ura vožnja do 200 km 10,50 din na km in I 10,00 din za um čakanja
vožnja nad 200 km 10,00din na km in dnevnice in prenočevanje voznika
Čakalni dan	1,200,00 din
in dnevnice in prenočevanje voznika
CENE ZA VLEKO PRIKOLIC:
vožnja na področju
mesta Ljubijane 300.00 din na uro
vožnja izven
mesta Ljubljane 12,00 din na km in
150.00	din pavšala
CF.NA ZA VLEKO POŠKODOVANIH VOZIL:
vožnja na področju
mesta Ljubljane 300.00 din ita um
vožnja izven
mesta Ljubljane 11,00 din na km in
150.00	di n pavšala
Pri vseh vožnjah zaračuna podjetje še morebitne stroške za cestnino, garaži ra nje, jMrkiranje in prevoz s trajektom,
Gostinstvo pri Petrol«
Slovensko podjetje Petrol, ki ima ob svojih bencinskih črpalkah sodobno in prijetno pa okusno urejene motele in rastavrutije. je že v minulem letu popestrilo ponudbo hrane. Letos so šli ŠC dalje, saj so Vpeljali v svoje
Gostilna .Scsi/ca - prijetna turistična oaza .sredi betonske Ljubljane (foto: Janez Zrnec)
motele Čatež. Podlehnik in Lom ter uho restavraciji - Tepanje in Tržič -tudi posebno kulinarične tedne.
Tako sn iničli doslej že pustni teden, teden rib, teden žabjih krakov, teden konjskih s]>eeialitet, teden sirov, leden Petrolovih sladic in teden štrukljev.
Sicer pa imajo, zlasti ob sobotah in nedeljah, na voljo več stalnih meti lije v, včasih jih je kar deset na voljo. Tako si boste lahko, če vas ho pol zanesla mimo Petrolovih gostinskih obratov po Slovenji, naročili - na primer - takole kosilo: juho s ponvičnikom, prekajeno svinino, matevža s kislo repo in sladico, aii pa morda govejo juho z domačimi rezanci, som burski kotlet, pečen krompir in solato, za malico pečenico s kislim zeljem, golaževo juho ali piščančjo obaro, za večerjo pa morila sočno svinjsko pečenko z gobami iit solato.
Malice veljajo v vseh Petrolovih obratih 6(1,00 dinarjev, kosila 140,00 dinarjev, večerje enako, a če ob okusni večerji poslušale tudi glasbo, le-to imajo največkral ob sobotah, je večerja dražja za približno 40,00 dinarjev.
In še na nekaj velja opozorit h vsi Petrolovi gostinski otirati so na območjih. ki so kulturnozgodovinsko zelo privlačni in nudijo veliko možnosti za družinske in skupinske izlete. Ogledati si velja - na primer-brežiški grad z muzejem, Formo vivo v Kostanjevici. galerijo Antu.ua Augustinčiea v Klanjcu, spominski dom v Kumrovcu, Tuheljske in Krapinske toplice, grad
Trn kosca n. ptujski grad. Ptujsko goro, Osankarieo na Pohorju, žički samostan in še kaj.
Znamenita slovenska drevesa: hodika
Budita {linije drcvce. božji Jes) je samorasla gozdna drevnina, ki je že od davnine simbol kmečkega bivalnega okolja. Njeno zelenje so še do nedavnega vsepovsod trgali in obse k ovali za različne praznike in slovesnosti, zlasti za velikonočne butare, ob božiču, novem letu, za okras groliov in podobno. V nekaterih deželah je prav zavoljo tega nastalo pravo pustošenje te vedno redkejše rastline, /ato so jo v marsikateri deželi že zavarovali, v Sloveniji smo jo zavarovali leta 1976.
In sploh se lahko Slovenija ponaša, da ima drevo bodike izrednih razsežnosti, bržčas nuj debelejše v Srednji Evropi,
Kaste sredi gozdnatega Bohorja, poleg logarske hiše v Logu nad Lesič-nim. Drevo ima obseg 1.83 metra, premer 58,28 cm in je visoko 12 metrov, Deblo je golo do višine petih metrov, širina drevesne krošnje pa meri pet metrov.
Dostop do te znamenite hodi k e je možen po pešpoti iz Lesičnega, z avtom pa tudi po gozdni cesti iz Kozjega ob R ¡stričke m jarku navzgor do samotne logamice, v kateri prebiva re-
virri gozdar Miha Kostevc, dolgoletni varuh tega naravnega spomenika na Kozjanskem,
V	Sloveniji pa je znana še ena orjaška hodika, in sicer v Šentjanžu nad Štorami. Drevo je visoko 1 5 metrov, njegov obseg je 1,7(1 metrov, premer pa 54 cm, Po pripovedovanju domačinov obrode na njem skoraj vsako letu številne rdeče jagode. Plioe potem raznašajo seme po bližnjih gozdovih in La k o raste naokrog že več mladih ho-dik.
Belokranjski živinski sejmi
V	Metliki in tla Vinici so sc kot redki v Sloveniji še ohranili tradicionalni živinski sejmi. V Metliki jih prirejajo vsak prvi torek po prvem iti petnajstem v mesecu, na Vinici pa vsak prvi ponedeljek po prvem in petnajstem v mesecu.
V	semanjih dneh je tukaj zelo živahno, saj pridejo prodajat kmetje i/ cele Ude krajine pa še iz bližnjih hrvaških krajev, nc manjka pa tudi me Še tarjev in opazovalcev. Številni prodajalci drobnih stvari postavijo stojnice in z glasnim vzklikanjem vabijo mimoidoče. da kupijo ribniško suho robo, konfekcijo, ki jo šivajo zasebniki s Hrvaške, fino keramiku in lončarske izdelke iz Šentjerneja in okolice.
Koledar prireditev
V mesecu maju bo na Slovenskem izredno veliko prireditev, zato omenimo samo nekatere, pomembnejše in zanimivejše.
Na BLEDU ho i. in 2. maja tradicionalna Prvomajska veslaška regata. 3, maja v OREHOVI VASI prav tako tradicionalni mednarodni motokros za in. nagrado Štajerske, 9. maja v LJUBU ANI Pohod po poteh partizanske Ljubljane in istega dne v BISTRICI pri Tržiču mednarodna razstava mineralov in fosilov.
15.	in 16, maja bo na BLEDU 7. mednarodno tekmovanju barmanov, dva dni kasneje bo v VERŽEJU osrednja prireditev Meseca narcis, s Praznikom pomladi bodo 23. maja v IZOLI odprli turistično sezono. naslednji dan pa bo v l_l UBI JANJ kres na Ljubljaniet.
Opozorimo naj vas se na rančarijo Oti Zg. Dupleka do Ptuja, ki bo v DUPLEKU 25, maja, na mednarodni rili ud ins ki pevski festival, ki bo v času od 28, do 31. maja v CELJU, pa na 11, dan šmarnic v SLAJKI - HO-T AVL JI J v Poljanski dolini, ko se bodo srečali slovenski planinski in turistični delavci.
D
reportaža na vašo željo
Trška gora — mila, prijazna, domača gora
Rada bi, da bi kdaj kaj napisali o Triki gori; priljubljeni izletniški točki v okolici Novega mesta.
Maria Pistotnik, Vancouver, B. C, Kanada
Ni Triglav, nc Kum, niti ne Gorjancev Trdinov vrh, komajda da ji lahko rečemo gora, pa jo vendar dobro poznajo tisti, ki s ponosom pravijo zase, da so Dolenjci. Nizka je, prijazna, lepo zaobljena, dostopna z vseh strani, skratka bolj podobna hribu, čeprav se kili i nazivom gora. Res ni mogočna, kot -so gorenjski vršaci, toda ali ni prav zaradi svoje majhnosti, miline in prijaznosti Se bolj naša, slovenska?
Beseda je o Trški gori pri Novem mestu, o znani in stari razgledni točki, priljubljenem cilju mnogih izletnikov, pred časi pa številnih romarjev. Morda je njen sloves še najbolj trajen in razširjen med ljubitelji pristnega dolenjskega cvička, saj je mnogim trškogor-ski cviček vino, ki ga zaradi blagega vonja in okusa najraje izberejo, kadar je treba po stari navadi kaj zaliti, Dolenjski bard Janez Trdina je vzhičeno zapisal v enem od svojih spisov: »Nekoliko streljajev od Novega mesta stoji tako prijazna gora, da se mi nc more zameriti, če ji dam novo ime: Veselica. Mislil je seveda na 429 metruv nadmorske višine visoko Trško goro. In res, ko se ozreš proti severni strani iz Novega mesta, ti z zidanicami in vinogradi posejan hrib hitro pritegne pozornost, še toliko bolj, ker je njegov vrh prav idilično »ozaljšan« s cerkvijo, kateri delajo družbo štiri stoletne lipe,
Ljudsko izročilo pozna veliko bajk in legend □ Trški gori. Med njimi tudi pripoved, da je priljubljena ljudska pesem o Martinu Kebru nastala v tr-škogorski cerkvi. Precej resnice bo najbrž v pripovedi, da je bila nekdaj
Trška gora obdana z gostim gozdom in kot laka da jc bila pribežališče tistih slovenskih fantov, ki jim ni dišal trdi vojaški kruh, saj kdor je stare čase nadel nase vojaško suknjo, se je tli znebil leta in leta. Fantje so sc skrivali v Irškogorskih gozdovih in k ti je bilo lovljenja mladih vojaških moči konec, So v zahvalo postavili na vrhu gore znamenje Marije Device. Kasneje so na mestu znamenja postavili malt) cerkev in leta 1620 - tu se pa že začenjajo zgodovinsko preverjena dejstva - je dal sliški opat Jakob Reinprecht postaviti sedanjo cerkev. S riški menihi so že od leta 1135 imeli v lasti več vinogradov, pristav in vinskih shramb na Trški gori in bližnjem pobočju, Podaril jim j c la košček naše zemlje oglejski patriarh. Novo cerkev so svečano posvetili leta 1622. No, to naših ljudi ni motik), da bi ne spletli pripovedi o tem, da je v trškogorski cerkvi pridigal sam oče slovenske knjige Primož Trubar, čeprav je znano, da je bil slavni luteranec ob posvetitvi irškogorske cerkve žc lep čas v grobu. Možno pa je, da so v stari, mali cerkvi spregovorili tudi protestantski duhovniki.
Do leta 1785, ko jc cesar Jožef II, ukazal počistiti cerkve in samostane, so ljudje na vrh trške gore romali po zdravje, srečo in druge posvetne reči, do katerih naj bi jim pripomogla božja mati, kateri je bila cerkev posvečena. Znamenje teh iskanj božje pomoči so bile številne podobe in tablice, s katerimi so se verniki zahvaljevali za uslišane milosti in dobrote. Med votivnimi slikami jc bilo nekaj tudi takih, ki so imele umetniško vrednost. V znak hvaležnosti, ker se je končala huda Živinska kuga. ki jc pomorila skoraj vso živino v novomeški okolici, so cerkvi leta 1756 prizidali kapelo sv. I-zidorja. Z njo je stavba dobila v glavnem lak videz, kot ga ima še sedaj. Seveda pa mo rajno omeniti, da so mo-
rali 1770. leta ponovno postaviti cerkveni zvonik, v razdobju treh let je vanj dvakrat treščila strela; prvič ga jc samo malo okrušiia, drugič pa porušila.
Romanja na Trško goro so bila poznana tudi preko meja Kranjske. Kot nam izpričujejo pisci od Valvazorja do Trdine, so posebno Hrvatice rade zahajale na to božjo pol. Med romanji so na Trški gori nekajkrat tudi uprizorili »vrtec«, svojevrstno ljudsko obliko verskega obreda. Trdina piše, da snsi v ponočnem času dekleta in fantje nadeli na glavo trnove vence in nato s svečami v rokah trikrat obkrožili cerkev v vse manjših krogih, dokler se vrste niso strnile. Vrtce je vedno vodil kakšen starejši človek, ki je potem imel nekakšno pridigo, za katero pa ni bilo mogoče vselej reči, da je bila najbolj Izbranih besed.
Razen verskih so bila na Trški gori tudi čisto posvetna zborovanja. Spomladi 1927. leta je bil na travnikih ob trškugorski cerkvi shod, ki so ga ns-zvali Kmetski dan. Na tem narodnem taboru sc je zbralo do dva tisoč ljudi, ki so prisluhnili n a rodoljubni m govorom kmečkih županov in besedam narodnih poslancev Sušnika in Kulovca.
Spomladi 1942 jc množici izletnikov spregovoril drugačen glas. Partizani so na veiikem zborovanju na Trški gori ljudem razložili program osvobajanja Slovenije. Tn to ni bilo edinokrat, da jc med trškogorskimi vinogradi stopala noga borca za svo-dobno domovino,
Ni odveč omenili, da so ob koncu prejšnjega stoletja na Trški gori postavili možnarje za boj proti toči. S topiči so pokali v črne oblake, kadar so grozili zasuti sladko grozdje z ledenimi
zrni toče, V prvi svetovni vojni pa so ob cerkvi imeli tudi vojaško postajo posebnega pomena. S te lepe razgledne točke so ostrogledi vojaki opazovali nebii, da bi pravočasno opazili sovražna letala, čeprav tisti čas leteči stroji niso bili najbolj pogosta pojava.
In danes'.’ Kot ostale vinske gorice po Dolenjskem se je tudi Trška gora spremenila v zatočišče počitka in mir n Željnih Dolenjcev. S.lare zidanice in hrami so odstopili prostor vikendom, stari vinogradi s kuli se umikajo sodobnejše urejenim, ena od zidanic je celo preurejena v javen gostinski lokal, ki je odprt ob koncu tedna, po dogovoru pa se ga da najeti tudi meti tednom za zaključene skupine. Trško-gorska zemlja pa je ostala laka. kot je bila vsa dolga stoletja. Ilovnata in laporna daje m ariji vini slovenskim rokam žlahtno kapljico, ki v primernem trenutku »srce razjasni in oko«,
Milan Markelj
Spomladansko delo v íríírogorsJIceni vinogradu ('foto: Ančka TbmsfčJ
/.dinja vas. prijetna vasica na zahodnem pobočju Trške gore (fntn: Ančka Tomšič)
Slovenija v
mojem
objektivu
Foto:
Danilo Cvetnic
Sončni ?ahod (Ankaran na slovenski obali)
Domačinka v Koštahoni
Sledovi preteklosti (Šentanel na k
::

Samotno drevo
zakladi
slovenskih
muzejev
Kromberške zanimivosti
Glavnina Goriškega muzejEs jc v gradu Kromberk, ki sc lahko pobaha s svojo imenitnostjo in zgodovino. Grad stoji pod obronki Trnovskega gozda. Od tud sc razteza pogled na obsežen del Vipavske doline (grad Leži ra I 16 metrih nadmorske višine), ki je še posebej mikavna za popotnike v času trgatve, saj je tod veliko vinogradov.
Prvič sc kraj, svoj čas strga imenovali Stran, omenja v listini iz Leta 1206, ko jc goriški grof Manjhard II. daroval IU kmetij na Strani Henriku Dornber-škemu, bratu Volke rja Dornherškega, po katerem j c vas Dornberk dobila svoje ime. Ta Henrik si je dat sezidati grad na terasi.
Zanimivo jc, da sc Kromberka ne drži veliko imen Lastnikov, kot je to primer marsikje drugje. Zgodovinarji omenjajo Le nekaj imen. vse trd 16. oziroma 17. stoletja pa ga povezujejo Z imenom Coroninijcv. Ti so kupili baje grad od Gašperja Vida Dorrtber-škega, Ti So 3botrovali« spremembi imeni Stran v Crannperg, kot naj bi sc pred tem imenovali Coroniniji. Ti so sezidali nov grad Neu-Cronbcrg. Leta 1643 so postali državni baroni, leta 1681 pa državni grofje in so se smeli podpisovati'; grofje in gospodje v Kromberku, Prvačini, Gradišču, Sv. Roku, Šempasu, Vrtov L j ah, Oziljanu, Ose k ti, Šmihelu, Trnovem, Lokvah in na Vogrskem ter baroni v Dornberku.
Pa njihovo domovanje na Kromberku le ni bilo nepretrgano, Določen čas so imeli grad le za svojo rezidenco, v Gorici pa so stanovali, V 18. stoletju je dobil kromberški grad na severni strani velik park. Obzidan je bil z nizkim zidom, na katerem so stale vaze, park pa jc krasil tudi vodnjak z dvema koritoma v obliki plitkih krožnikov -la je viden še danes, na sredi pa je stal putto, tz katerega jc tekla voda.
V 19, stoletju, poročajo zgodovinarji, je bil grad nekaj časa celo nezaseden, Omenjajo pa tudi duhovna, ki je tod bival potem, ko je bila leta 1872 v Kromberku ustanovljena duhovnija. 1’rva svetovna vojna tudi Kromberku ni prizanesla. Leta 1916 je bil ta ob oba severna stolpa, poškodovan pa je bil rudi velik del grajske opreme, arhivov in knjižnica.
Grad Kromberk
Vodnjak v parku grudu Kromberk iz leta 1663
Grof Viljem COTOrtim -Cronberg je začel letu. 1936 grad obnavljati, poroča v vodniku »Grud Kromberk«, Peter Krečič in dodaja. d:i tja do- začetku druge svetovne vojne it ni končal vseh del. Manjkala sta še oba stolpa, v gradu pa se jc že dalo prebivali.
Tudi draga svetovna vojna jc oplazila Kromberk. V času goriške fronte je v drugo gorel, z njim pa tudi oprema, arhivi in knjižnica, kar vse jc grof Viljem Coronini znova uredil. Po vojni se je lc-La znova lotil obnavljanja Kromberka ob podpori zavezniške vojaške uprave v teh krajih. Ko pa je leta 1947 Primorska pripadla Jugoslaviji, jc grad prešel v družbeno lastnino.
Sprva je odprl vrata gozdarski šoli, leta 1954 pa SC je vanj Selil Goriški muzej, ki je bil ustanovljen dve leti pred tem. Veliko dela je bilo opravljenega. leta 1963 pa j c bil dobršen del muzeja končno urejen.
Grad je nadvse zanimiv (čeprav po svoji arhitekturi ne izstopa - gre za dokaj preprosto zunanjščino stavbe s pritličje ni in dvema nadstropjema, ki ima ob vogalih le močne stolpe, zaključene z nizkimi piramidami), a bolj od znotraj kot od zunaj, še posebno slovesen pa je za tiste, ki se odločijo za poroko v tem gradu. Tu je namreč od 1971. leta urejena poročna dvorana, ki s svojimi slikami priznanih slovenskih mojstrov ustvarja izjemno okolje.
Tominčevi portreti
Med mojstri slikarstva, katerih dela krase Kromberk, so tudi dela Josipa Tominca. To ni naključje. Josip Tominec je bil namreč Primorce kot Franc' Kavčič, čigar drobem fragment, nekoč velike oltarne podobe iz grajske kape-
.9v, Pavel
le, prav tako hrani Goriški muzej, ostala dva te Iste podobe pa ima nekdanji lastnik gradu Viljem Coronini (ki živi v Gorici) v svoji zbirki ob št e vi Ir) ih drugih predmetih z gradu Kromberk.
Grajska kapela jc biia urejena v jugovzhodnem delu pritličja tako za grofe kut za vaščane. Ti so prihajali vanjo skozi vrata v jugovzhodnem Stolpu, nad lem stolpom pa sc je celo dvigala zvoniva na preslico z zvonom, 'Judi la zvon hrani omenjeni grof v svoji zbirki.
Pa se vrnimo k Josipu 'Tomincu. Študiral je v Rimu, nekako tisti čas, ko je klasicizem že prevzel vodstvo akademskega študija, ko skušajo nazaren-d obnoviti religiozno slikarstvo in išče Ingres pravi slikarski izraz za včliko meščanstvo, kot zasiednimo zapisano v knjigi »Slovensko slikarstvo«, v kateri je dobil svoj prostor tudi Josip Tominec, Najraje je slikal portrete,
Ko se je vrnil iz Rima v Gorico, je dobil kup naročil za cerkve, ki pa mu verjetno niso preveč dišala, saj je dajal prednost portretu. Za dovoljšnje število naročenih portretov mu j c bila Gorica premajhna, zato se je Tominec odpravil najprej v Ljubljano, od tod pa potoval dalje v Trst in se tam tudi naselil. Možnosti za portretiranje so se inu v tem mestu kaj kmalu odprle in naročila so začela deževati. Drug za drugim tedaj nastajajo portreti plemiških, meščanskih, po me šča nje n ih družin in gospa, ki v svojih reprezentančnih pozah in okolju odlik a vajo prizadevanja tedanje gosposknsti željnih ljudi, lo pravijo strokovnjaki. Nedvomno pa bi lahko takšne posameznike zlahka srečali, seveda v drugih kostumih in okolju, tudi današnje dni. Kateri od Tominčevih prolretov je v Krombcrškem gradu najimenitnejši, je težko presojati, vsekakor pa se pogled kar sam zaustavi na vsakem od njih. Pa tudi na slikah A n loti a Karin-gerja, ki je znan predvsem po svojih »popotnih« delih, Veliko je namreč potoval kot častnik avstrijske vojske po severni Italiji. Dalmaciji in Črni gori. Na svojih poteh je vselej nosil s seboj tudi skicirko in vanjo prenašal vtise, kasneje pa te doma naslikal z oljnimi barvami. Proti koncu svojega življenja se je Kari n ge r povsem posvetil slikarstvu, vendar je tudi tedaj pri njem prevladovala krajina in ne portreti. Teh je zapustil bolj malo. Med tenis pa izstopa v Kromberku razstavljena »Plemkinja z nat>čnikLfc.
Drobni biseri
Pravo nasprotje slikam, pretežno iz 19 stoletja, v poročni dvorani pa so dela razstavljena v veliki dvorani in v stolpu v prvem nadstropju Goriškega muzeja. Tu je stalna razstava primorskih likovnih umetnikov od začetka
tega stoletju pa do danes. Med drugi mi so Iti deia: Ivana Čarga, Borisa Kiti in a, Milana Klemenčiča, Silvestra KomeJja, Gojmirja Antona Kusu, Janeza Lenassija, A pol oni a Zvesta, Vena Pilona, Lojzeta Spacala, Jožeta Spacala, Lea Vilharja idr.
Kol v vsakem muzeju imajo tudi v Goriškem marši k a Lent posebno dragocenost v svojih zbirkah. V arheološki zbirki je lo zaponka s podobo božjega jagnjeta iz 9. do 11. stoletja, ki so jo arheologi našli v Batujah. Razen v tem najdišču z ostanki slovanskega, če ne že krščanskega prebivalstva, pa so imeli arheologi veliko dela rudi pfi drugih najdiščih severne Primorske, tako v prazgodovinskem najdišču v ToJminu in Mostu na Soči, pa v antičnem najdišču v Ajdovščini... Mnogi odkopani, raziskani in urejeni predmeti Iz feb najdišč so dobiii mesto v Goriškem muzeju v drugem nadstropju gradu, kjer je arheološka razstava razdeljena na tri dele: na čas prazgodovine, antike In srednjega veka.
Nič manj zanimivi niso predmet; iz zbirke starejšega gotskega tn pozno-goiskegu kiparstva v okviru razstave o umetnosti od ib do 19. stoletja v prvem nadstropju. Še posebej izstopajo sv, Pavel, sv, Daniel in sv, Rok. Sv, Pavel je »prišel« v ta muzej iz Vrtovi-ne nad Vipavsko dolino, nastal pa je okrog leta 1525, Sv, Daniel sedi na prestolu, na glavi ima veliko pokrivalo, njegov plašč pa »krase« značilne gube. Kip so strokovnjaki našli v podružnični cerkvi sv. Da niči a v fša naboru nad Vipavo ter ocenili, da je delo nastalo verjetno okrog 1450. leta. Sv. Daniel je bil pred leti razstavljen tudi na veliki reprezentančni razstavi »Gotska plastika na Slovenskem«, na katero je z Goriškega muzeja romal rudi sv, Rok, Le-ta je pripadal skupini plastik na nekdanjem krilnem oltarju ita Gluhem Vrhovi ju nad Kožhann, nastal pa naj bi okoli 1530. leta.
Pa to še ni vse, kar nam ponuja Goriški muzej. Omenili velja šc etnološko razstavo in oddelek NOB, ki prikazuje in izpričuje narodnoosvobodilno gibanje na Primorskem in vse drugo Od tržaškega procesa pa do osvoboditve Gorke in Trsta. Prav tako pa sodijo pod okrilje Goriškega muzeja še: muzejska zbirka v Tolminu, muzejska zbirka v Trenti, rojstna hiša Simona Gregorčiča v Vršnem, rojstna hiša dr. Alojza Gradnika v Medani, spominska soba zgodovinarja Simona Rutarja v vasi Krn in romanska oziroma k raška hiša v vasi Štanjel, ki prav tako zaslužijo ogled, saj je v vsakem od omenjenih muzejskih prostorov moč odkriti majhen zaklad umetniško zanimivih predmetov iz naše zgodovine.
Darinka Kladnik
korenine
Govorica slovenske kmečke noše
V	okviru Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani je njegova višja znanstvena sodelavka dr. Marija Makarovičeva pripravila imenitno razstavo, ki jo je naslovila GOVORICA SLOVENSKE KMEČKE NOŠE.
Z razstavo je hotela opozoriti, da tudi noša slovenskega kmeta ne pomeni samo m s k tip k a zaščiti telesa namenjenih kosov, ampak sistem najrazličnejših znakov. Razstavljene noše in posamezni oblačilni kosi pa obenem s slikovnim gradivom izpričujejo krajevno, družbeno, gmotno, stanovsko in funkcijsko govorico noše.«
^ Razstava prikazuje slovensko kmečko nošo od srede 1stoletja pa vse do današnjih dni.«: pravi dr. Makarovičeva. »Zadnjo nošo sem takore-koč slekla z nekega kmeta v vasi Stepeni pri Črnem Kalu -.. Sicer pa so na razstavi zbrane noše iz okolice Bleda, Bohinja, Rateč. Vinice pa Bogojine in nekoliko novejše noše iz Mengša, Predgrada, Jelenje vasi. Jezerskega ■ - .*
Noša je namreč se v sredini minulega stoletja naj vidneje razločevala prebivalce posameznih pokrajin in tudi nekaterih krajev med seboj. Na podlagi številnih podatkov in ohranjenih noš delijo strokovnjaki še po sredini prejšnjega stoletja tri poglavitne oblačilne tipe noš na Slovenskem — alpskega, panonskega in mediteranskega. Samosvoja govorica moške in ženske noše je izpričana predvsem v krojih, barvah in bolj ali manj tudi v blagu, iz katerega so ukrojena oblačila.
V	nekaterih pokrajinah, predvsem na Koroškem in v Beli krajini, pa določajo krajevno govorico noše tudi različna zenska pokrivala. Je pa najbolj splošno delovno in prai.rtje pokrivalo na Slovenskem že od nekdaj - ruta. Raznobarvna ruta iz bombažnega, vol ne rega ali svilenega blaga, pač odvisno od priložnosti. Po številu rut so se v začerku tekočega stoletja celo razločevale premožnejše Slovenke od revnejših; prve so premogle tudi do štiriindvajset rut, druge pa največ pol ducata.
Ruta je še danes edino delovno in pražnje pokrivalo kmečkih žensk, raži»
Narodna noša, kakršna je bite v Kamniku okoJi leta 1930 (iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja.)
Otroci bogatega kmeta irt tesnega trgovca v pražrtji noši, Motnik, okoli leta 1900 (Iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja)
zen mlajših, ki hodijo poleti večinoma razoghve, razen ob hudi pripeki na polju in ob strojni m lat vi, ko se hudo praši. Pri starejših ženskah, ki imajo ruto vedno na glavi - razen ponoči, ko gredo spat, - je v navadi, da sežejo ob nedeljah najraje po svetli ruti. Za razliko trd ostalih pokrajin pa nosijo ponekod na Primorskem starejše ženske v žadnjih desetletjih navadno temne, najraje pa kar črne rute k značilni Črni opravi. Le-te so povsod tia Slovenskem. še vedno najbolj viden kos žalne oprave.
Proti koncu minulega stoletja se je kmečka noša skoraj na celotnem slovenskem ozemlju tako spremenila, da ne moremo več govorili o posameznih pokrajinskih oblačilnih lipi h, temveč že o dokaj poenotenem načinu oblačenja. Sprva se je kazal v pražnjih, kasneje pa tudi v delovnih oblačilih.
E^o danes se je ohranila svečana go-vorica podedovane noše v Ratečah v Zgornji savski dolini in v Rrnici v Ziljski dolini. V takšno nošo se Ratečam oblečejo za vaško žegnanje, »pra riganje*, Ziljanci pa za »štehvanje*.
Samosvnje mesto ima v nekaterih slovenskih pokrajinah tudi narodna noša. ?.c v dobi taborov so se taborskih zborovanj udeleževali tudi kmetje v narodnih nošah in tako javno kazali svojo narodnostno pripadmHt, Narodne noše so oblačili po nekaterih skrvenskih vaseh,	zlasti med obema
svetovnima vojnama - za večje cerkvene praznike, za vsesukoiske zlete in evharistične kongrese, Zadnja leta pa se udeležujejo slovenski kmetje oblečeni v narodne noše številnih turistično-zabavnih prireditev nu Slovenskem (Kmečka ohcet v Ljubljani, Kravji bal v Bohinju, vsakoletni izseljenski piknik v Škofji Loki).
Veliko zanimivih podrobnosti nam razodenejo slovenske kmečke noše, če si jih pozorno ogledamo. Na primer -v nekaterih vaseh pod Nanosom so imeli pred prvo svetovno vojno le premožnejši kmetje manjši žep na suknjiču poleg večjega, za shranjevanje cigare. Velikokrat so celo prav skromni kadilci skušali s cigaro ali z vi rž in ko. ki so jo Sukali v roki ali celo neprižgano
med zobmi, pokazati, da imajo ruikaj vet poti palcem,
Prav tako je pomenila verižica z uro. posebej če je bila zlata ali vsaj pozlačena, v obdobju pred prvo svetovno vojno vaškega gruntarju. kajti mali ali obubožani kmetje je niso nosili. Predvsem pa so. prav tako v obdobju pred prvo svetovno vojno, nekdanji kmečki gospodarji m sinovi, ki so prihajali iz Amerike domov na obisk, ukora j obvezno nosili ure, ki so se jim svetlikale obenem z verižicami izza namenoma široko razpetih suknjičev,
¿cnske z večjih kmetij so veliko prej kot z malih oblačile obleke sodobnejših k rti jev, obleke za večje praznike pa so si rude krasile s čipkami pa svilenimi irt žametnimi vložki. O pefičnejši kmetici sta govorila tudi bogato vezena peča in široko vezen rob spodnjega krila, rada pa je tudi zataknila za pas uro na srebrni ali zlati verižici.
Hribovski in trd prometnih zvez odmaknjeni kmetje so seseda sprejeli sodobnejša oblačila veliko kasneje kot. ravninski, kar tudi velja za starejše ljudi v vseh slovenskih pokrajinah. Zalo so se še med obema svetovnima vojnama Oblačili hribovi na Puškem Kozjaku, Pohorju in Koroškem v staromodne je krojena oblačila iz doma pridelanega platna, ruševine in sukna,
Delu namenjene obleke so največkrat šivale spretnejše kmetice same, zlasti pa bajtarice, pražnje obleke pa so šivple izvedene šivilje is domače ali okoliških vasi. V zadnjih letih pa kmetje že najpogosteje kupujejo kom fekcijska oblačila in se vedno manj ločijo po noši meščanov,
Dofcnjka (narisala Ana Marija Vernik)
Način kmetovega življenja je narekoval delitev noše ra delovno in praž-njo - in šc danes je ta delitev živa. Kmetje namreč kijul> mehanizaciji še vedno ročno opravijo kar precej del, na primer kidanje in vožnjo gnoja, krmljenje živine in vsa dela v prsti (plete v, kopanje in pobiranje krompirja...).
Izrazito vsakdanje dopolnilo delovni noši so predpasniki. Zenske so jih v letih po prvi svetovni vojni nosile ukrojene ie do pasu, danes pa so se že
—	zlasti na Gorenjskem, Štajerskem in v Prekmurju - uveljavili predpasniki s prsni kom, ukrojeni iz modrega bombažnega blaga, tudi za moške.
V primerjavi z obdobjem pred prvo svetovno vojno se je v zadnjih letih zelo izboljšala raven delovnih oblek; vedno manj jc zakrpanih hlač in jopičev. Kmetovalci pravijo: »Simo zdaj v petek in svetek enako Opravljeni.«;
Nekoč so nekatera kmečka opravila
-	žetev na primer, košnja in trgatev -veljala za slovesnejša, zato so se zarije kmetje tudi lepše oblekli. Grabljice tia Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem so si nadele bele predpasnike, pogosto okrašene z vezeninami ali čipkami, v nekaterih vaseh teh pokrajin pa so si bele predpasnike ob košnji privezovali tudi moški in tudi takrat, ko so za vaško žegnanje ali na velikonočno jutro streljali z možnarji, V zadnjih Eetih, ko večino dela okrog sena iti žita opravijo stroji, je tudi konec posebej izbranih oblačil, ampak si bele predpasnike še ved n n nadenejo vsi tisti, ki strežejo svatom na svatbah, ki jih še obhajajo po starejših šegah. In tudi znani pozvačin iz ljutomerskih
Goričan (narisala Ana Marija Vernik)
in jer Liza le niških goric si natakne bel predpasnik ko seže po svoji znameniti okrašeni palici.
Danes skorajda ni vce popoldanske nedeljske žensko noše, a jc bita izrazita zlasti med obema vojnama. Ponekod, na primer v Ratečah, so dekleta prav tekmovala, katera bo oh poletnem nedeljskem popoldnevu lepše oblečena, za popoldanski nauk v cerkvi, vaško veselico ali sprehod po vaških uličicah.
O kožuhih, zlasti okrasno izdelanih, lahko rečemo, da so si jih lahko privoščili le petične j š;i moški na Gorenjskem in ženske v I3eli krajini, posebej za poroko narejena ženska obleka (dolgo krilo na pas, priležno krojena jopa in tulasta peča) je bila doma le v ljubljanski okolici, perilo pa so pričeli slovenski kmetje upoštevali šele proti koncu prejšnjega stoletja. Najprej so se pojavila bela in poskrobljena spodnja krita, potem spodnje srajce, ki so bile hkrati tudi nočne, potem šele spodnje hlače, ki so jih ženske sprva naskrivaj prale in sušile, da bi domači nc vedeli, da jih nosijo.
»Na razstavi ni tipičnih narodnih noš,« pravi dr. Marija Makarovičeva, »pač pa gre za tradicionalno kmečko nošo, ki jo jc treba ločiti od narodne noše ki jo danes »na mile viže« mnogi pačijo. Originalne noše so namreč postale že redkost.«
J. V,
Prekmurka (narisala Ant? Marija Vernik)
naši po svetu
AVSTRIJA
Smučarski tečaj v Vorarlbergu
Slovensko planinsko društvo v Vorarlbergu v Avstriji je po uspešnem lanskem podobnem tečaju tudi letos v času energetskih počitnic organiziralo smučarski tečaj za učenec, ki obiskujejo slovenski dopolni In i pouk. Tečaj je potekal od torka 10. februarja do
13.	februarja na planini Biidclc nad DornbLrnoin.
Tečaj sta vodila naša najboljša smučarja Janez Stipetič in Vojko Gašperšič ter Irena Stipe tič, odlična smučarka. ki obiskuje športno gimnazijo v Dombimu.
Na tečaj smo povabili vse slovenske otroke, ki v tem delu Avstrije obiskujejo dopolnilni pouk. Odziv je bil odličen in prijavilo se je kar 4J otrok, ki so vsi z ve lik im navdušenjem sodelovali vse štiri dni tečaja. Zadnji dan tečaja je bilo tudi tekmovanje, zvečer pa podelitev priznanj in nagrad. Vse stroške tečaja je pokrilo društvo. Stefan FeJhar
Udeleženci slovenskega smučarskega tečaja v Vorarlbergu
BELGIJA
Dve leti slovenskega društva v Bruslju
Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku sta minili dve leti, odkar je bilo v Bruslju ustanovljeno Slovensko kulturno društvo »Dr. ¡''ranče Prešeren«, Društvo ima zdaj že lastne prostore, prijetno in funkcionalno opremljene, kjer poteka del njihovih dejavnosti, za večje prireditve pa najemajo druge dvorane v mestu. »Naše delo poteka uspešno na vseh poljih.« nam je v razgovoru dejal predsednik društva franc Kosec. »Delo lepo teče na kulturnem področju, velike uspehe pa strto dosegli tudi na področju sodelovanja z drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi društvi v Belgiji ter z belgijskimi društvi. Zavedamo se. da je kulturno delo naša glavna naloga, vendar pa imamo pri tem precej težav, saj v Bruslju ne živi prav veliko Slovencev, Pravzaprav predstavlja naše društvo le peščica slovenskih rojakov z družinami. Tako smo se odločiti tudi za to, da so lahko člani našega društva tudi Belgijci, Zdaj imamo že trinajst polnopravnih članov, Belgijcev, ki nam veliko pomagajo pri vseh društvenih dejavnostih. Povezujemo se s sorodnimi belgijskimi društvi, doslej smo imeti eno skupno prireditev, ki je zelo lepo uspela,«
Vaši društveni prostori so dokaj veliki in, kot vidimo, tudi dobro izkoriščeni. Kaj pomeni za vaše nadaljnje delo to, da imate lastne društvene prostore1?
»Lahko rečem, da so prav naši Jastni prostori spodbudili našo aktivnost. 7. njimi dobro gospodarimo, da lahko plačujemo najemnino, tu pa imamo poskrbljeno tako za odrasle kakor tudi za mladino. V naših prostorih imamo slovensko dopolnilno šolo, pevske vaje, ki jih vodi naš pevovodja Franc Gjorek. Mladina sc tu uči tudi za nastope za naše kulturne prireditve, uči ■
Pevski zbor društva »France Prešeren« iz Bruslju. Belgija
tcljiea Milena Lukman pa je tudi članica našega upravnega odbora. Poleg tega naj omenim, da si je mladi na v enem prostoru uredila disco klub, občasno pa tu predvajamo tudi filme,«
Kako vzdržujete stike z domovino'!.
» Belgj ja j c da leč od domovi ne, o pa -jamo pa, da je ta razdalja vse manjša. K temu spoznanju so nas pripeljali prav dokaj pogosti stiki tako z jugoslovansko ambasado kakor tudi obiski: naši v domovini in predstavnikov domovine pri nas. Oh lanski proslavi dneva republike nam je Slovenska izseljenska matica poslala ansambel Štirje kovači, z njimi pa je prišel med nas tudi predsednik matice Stane Kolman in drugi. TL stiki so za nas zelo pomembni; važno je, da ljudje, ki že leta in leta žive zunaj domovine, vedo, da nekdo tudi v domovini skrbi zanje. Zavedamo se, da je ena izmed najpo menbnejših nalog našega društva v tem, da vzpostavimo most sodelovanja in prijateljstva med nami iti domovino. Še vedno pa so tu velike možnosti nadaljnjega sodelovanja. Tu mislim predvsem naše sodelovanje na »poslovnem« področju. Tudi izseljenci lahko pogosto pomagamo pri prodaji blaga iz Jugoslavije v tujini. Tako smo mi, npr. pri našem belgijskem trgovcu naročili jugoslovanska vina. Prej jih ni uvažal, poten pa jih je šel kar sam iskat v Jugoslavijo. Seveda pa jih takrat ni kupil le za nas, ampak zdaj redno prodaja tudi jugoslovanska vina. Takih primerov hi bilo lahki) še več.«
Aii menile, da ste dovolj dobro obveščeni t) dogajanju v Jugoslaviji?
»Nc morem reči, da nismo, želimo pa biti še bolj. Tudi v časopisih ne piše vse. Želimo si več neposrednih pogovorov, zato bomo vsakogar radi sprejeli.. Pri leh stikih želimo, da bi narti več pomagala tudi matica.«
Slovensko kulturno društvo »Dr, France Prešeren« v Bruslju torej ni več »mlado« društvo. V dveletnem delovanju si je pridobilo bogate izkušnje, razširilo je stike na vseh straneh, v bodočnost pa gleda sproščeno, polni)
Mešanj pevski zbor »Jadran« iz Mertebadia v Franciji ob nas/opti na lanski proslavi dneva republike
načrtov, z jasnim ciljem. »Zadovoljni smo, ko vidimo, da d mn oviri a nc čeli izgubiti nikogar svojih sinov in pri Lem Želimo vsaj nekaj prispevati tudi mi,* nam je ob koncu dejal brane Kosec, predsednik društva j»Dr, France Prešeren« iz Bruslja.
1. P.
FRANCIJA
Letni) skupščina društva »Jadran« iz Merlebacha
Slovensko rudarski) pevsko in podporno društvo »Jadran* iz Merleba-tha je imelo H, februarja 1981 redno letno skupščino, na kateri sc je zbralo precejšnje število članov. V prvem delu je tajnica društva Danica Bcdene podala izčrpno poročilo O vseh sestankih in aktivnostih v preteklem letu. Sestanki so bili redni, na njih pa jc bilo večkrat poudarjeno, da se morajo odborniki zavedati svojih nalog in dolžnosti, kajti le tako lahko društvo deluje dobro in složno.
Društvo je bilo v preteklem letu izredno delavno. Člani društva so skupno z odborom priredili: v januarju družinski večer s tombolo (izkupiček so dali za gradnjo sirotišnice), proslavo ob dnevu žena, udeležili so sc pustne povorke, odzvali so sc vabilu jugoslovanskega društva »Crverti signali« iz Sarrgucmina, sodelovali so n¡1 veselici s samostojno stojnico, kjer So prodajali plošče in kaseLe slovenske glashe ter delili prospekte v okviru tedna dialoga, sodelovali so na slavnostni komemoraciji v spomin tovariša Tita, organizirali so piknik ob dnevu mladosti za otroke slovenskega dopolnilnega pouka in člane društva, priredili so izlet v Rudeshcim in vsakoletni prevoz v Jugoslavijo, ki se ga je
udeležilo 49 članov, Društvo se je odzvalo tudi povabilu francoske le levi zi-
Del obiskovalcev slovenskega tečaja v /fliperja/, Pa.
jc in se je s svojim pevskim zborom predstavilo v oddaji Mozaik najširšemu francoskemu občinstvu. S kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci slovenskega dopolnilnega pouka, in s plesom je društvo slovesno praznovalo tudi dan republike. Seveda so počastili tudi rudarski praznik sv. Barbare ter priredili veselo mikEavže-vanje za otroke.
Društvo Jadran prav gotovo pestijo tudi številni problemi. Kljub prizadevanju še niso rešili problema klubskih prostorov, kar nedvomno otežuje delovanje, ne najdejo pa tudi ustreznega pevovodje, ki bi vodil pevski zbor. Vendar pa je optimizem velik in vsi trdno upajo, da bodo te probleme rešili v letošnjem letu.
V drugem delu skupščine so navzoči člani izvolili nov odbor. Izid volitev je bila enoglasna potrditev starega odbora za naslednje enoletno mandatno obdobje. S tem je bilo odboru izkazano veliko zaupanje in zahvala za prizadevno delo, izvoljeni so bili:
predsednik Jože Zdravič, podpredsednika Franci Pouh in Avgust Kink ter podpredsednica Karolina Skruba, tajnica Danica Bede ne, Mariene Lor-sung in Antoinette Zdravic, blagajnika Alojz Končina ¡n Avgust Maruša, pregledniki Franc Vodenik, Avgust Kink in Jean Kukovič, zastavonoše Jože Zicgler, Jean Patzek in Franc Pouh, inkasanti Marko Sajovec, Pavla. Črnigoj, Ivanka Schmitt, Henri Lamaczev-ski, Majda Vendramin, Anton Močivnik In Geogetle 5-emmeibcek, za material odgovarjajo: Franc Abram. George Schmitt, Mirku Zdravic, Rudi Vendramin in Gaston Lorsung, ženske odbornice: Ivanka Schmitt. Majda Vendramin, Zdenka Kink, Karolina Škruba, Roža Šmit, Terezija Kos, Zora Sajovec in Georgette Semmelbeck. Olga Rebula
Slovenski pevski zbor nMajolka^ iz Hamiltona ob nastopu na proslavi materinskega dneva. Zbor votli Ivan Dobcršek
ŠVICA
Skrita želja se je marsikomu izpolnila
V ponedeljek, 19. januarja, je jugoslovanski generalni konzul v Ziirichu Gustav Kranjc pripravil poseben sprejem, kajti tega dne se jc v Ziirichu ustavila jugoslovanska državna smučarska reprezentanca z namenom, da obišče nad Tristo naših ljudi, ki so jih v veliki dvorani hotela Landhus žc nestrpno pričakovali. Člani Triglava, Planike in Soče, pripadniki številnih jugoslovanskih klubov, otroci in odrasli, pa tudi Švicarji so z vzklikanjem En ploskanjem navdušeno sprejeli Borisa Strela, Jožeta Kuralta, Tomaža Cerkovnika, Jureta Franka, njihovega vodjo Toneta Vogrinca ter člane tehnične ekipe, žal pa med njimi ni bilo Bojana Križaja, ki se je zaradi težkega padca v Kitzbuhelu moral vrniti za .nekaj dni v domovino. Da se je s tem snidenjem tiha želja marsikoga izpolnila, jc pričala dolga vrsta potrpežljivo čakajočih pred omizje in. kjer so naši smučarski favoriti delili razglednice in jih podpisovali. 3e prav poseben dogodek pa je bil ta večer za naše najmlajše, ki so drage goste počastili z venčkom pesmi, plesov in recitacij in jih zavzeto poslušali, ko so poldrugo uro Odgovarjali na vprašanja obiskovalcev, Seveda pa so sc ob tem še marsičesa naučili, izvedeli mnogo novega in zanimivega o jugoslovanskem smučarskem športu in športnikih pa [udi O veselih dogodkih iz življenja tekmovalcev. Pa tudi to. da imajo žc Svojo pesem in da jo bodo v jeseni posneli celo na ploščo.
Večer je vudii Juže Jeiovčan, prvi predsednik JU-SKi, organizacije, ki je lansko leto priklicala v življenje akcijo za spodbudo našim tekmovalcev, ki nosi ime JU-SK1 ALPIN-EOLTPF.. V ta fond se je že v prvih mesecih steklo toliko denarja, da je državna reprezentanca prejela video-recorder. Na
Prijeten spomin na poročno slavje Tanje in Roberta Groznika v Wollongongu, Avstralija. .Na le vi starši Roberta Groznika, na desni starši Tanje, roj. Besednjak
treningih ga že uspešno uporabljajo, spominjat pa jih ho tudi na prijetni večer med našimi v Ziirichu, ki jih oh televizijskih sprejemnikih stalno zvesto spremljajo na tekmovanjih.
ZDA
Koncert slovenske godbe
v Clevelandu
Pod pokroviteljstvom zveze slovenskih organizacij je bil v nedeljo 8. februarja v Slovenskem narodnem domu na aveniji St.Clair koncert slovenske godbe, ženske sekcije slovenskih društev pa so v tem času pripravile tekmovanje v peki slovenskega peciva. Čisti dobiček tega že ¡iškega tekmovanja - vse pecivo je bilo na prodaj - je bil namenjen slovenski godbi, ki se letos poleti odpravlja na svojo prvo turnejo po Sloveniji.
Slovensko godbo, ki predstavlja ponovno oživitev predvojne slovenske godbene dejavnosti, vodi dirigent Norman Novak, Lani jo imela vrsto uspešnih nastopov, s katerimi si jc pridobila tudi posebno priznanje države Ohio. V Sloveniji bo na povabilo Slovenske izseljenske matice gostovala v dneh od 14, do 28, junija. Sodelovala bo na ljubljanski ohteti, za tem pa bo imela še nekaj koncertov v nekaterih slovenskih mestih. Razumljivo je, da se vsi godbeniki že zdaj pripravljajo na to turnejo 2 velikim navdušenjem.
Zamrnanje za slovenščino raste
Z veseljem in ]>onosoin lahko ugotovimo, ds je med našo slovensko* ameriško generacijo čedalje več zanimanja za slovenščino, jezik naših dedov in pradedov. Številni tečaji za pouk slovenskega jezika so povsod dobro obiskani.
Tekom zadnjih Jet so bili ti tečaji v skoraj vseh naselbinah okoli Pittsburgha, kjer žive Slovenci: A m bridge. Center, Hackctt, Hcrminie, Imperial, Jeannette, Library in Strabanc. Tudi Westmoreland College je uvedel tečaje slovenščine pod vudstvom dr. Jožeta Planinšiča.
V lepo prenovljenih prostorih Slovenskega doma v Imperial, Pa., ni nikdar dolgočasno. Čeprav je njegov predsednik Edward Žitko imel v prejšnjem letu tri zelo resne operacije, se je kulturno delo kljub temu brez prestanka nadaljevalo.
Kakor v raznih drugih naselbinah, kjer je večina ljudi slovenskega porekla. je tudi predsednik tega doma pred leti organiziral tečaj slovenskega jezika, ki se ga jc udeleževalo in se ga še udeležuje veliko število mladih in manj mladih slovenskega rodu in tudi drugih narodnosti, ki so s Slovenci v vsakdanjih stikih ter jih občudujejo radi njihove poštenosti, varčnosti, marljivosti in zanesljivosti.
V teh tečajih, ki so za tiste, ki bi si radi svoje znanje slovenščine izpopolnili, sc učenci seznanjajo z bogato kulturo in potitično zgodovino pod Triglavom, z lepoto slovenskih pesmi, običaji in navadami.
Tečaj v Center, Pa., je v misijonskem domu g. Stanislava Kacina in študentje so sklenili, da bo »gradiia-tion« v maju 1994. Ne zato. ker so počasni pri učenju, ampak ker nočejo, da bi se tečaj končal.
Kudj Pregelj, Oakdale, Pa.
KANADA
Občni zbor odseka Planica št. 13
Odsek Planica št. 13 Vzajemne podporne zveze Uled je imel v januarju svoj redni letni občni zbor. Izvolili smo tri nove odbornike, mandatna doba pa je potekla štirim, vendar je eden ponovno kandidiral in bil izvoljen, to je Jože Žalec. Mandatna doba pa je potekla Janezu Hočevarju, predsedniku Francu Gimpelju in Kolmanu Meas, Novi odborniki pa so Jože Ba-jec, Marko Ferfolja in Jože Špilar. te še ne veste, naj povem, da v našem odseku traja mandatna doba tri leta in s tem preprečimo, da bi se zamenjal celoten odbor, ki šteje trinajst članov: volimo jih eno leto 4, naslednje teto 4 in tretje leto 3 odbornikov.
Na občnem zboru, ki ga je vodila tričlanska komisija, ki so jo sestavljali predsednik Franc Marič, Franc Stadler in Alojz Lcsica, so odborniki pripravili izčrpna poročila, po katerih se je ni-z.vila živahna razprava. Gb koncu smo se izrekli, da bomo pričeli z veliko akciji} in sicer z zbiranjem denarnih prispevkov za gradnjo bazena, kjer naj bi sc naša mladina zabavala v poletnem času. Opazili smo namreč, da zlasti v poletnem času za mladino ni bilo dovolj privlačnosti.
Lani je naš odsek opravil veliko gradbenega dela: pri dvorani smo dozidali sanitarije in konferenčno sobo ter kuhinjo s shrambo.
Člani novega odbora so se na prvi seji odločili, da bodo izbrali za predse-
dnika Ivana Krušiča, za tajnika Alojza Lesica, blagajnik je Jože Kuzmič, hišnik Jože Žalec, mladinski vodja Frank Marič, prosvetni vodja pa Zlatko Rad-man,
V letu 198(1 smo imeli precej uspelih prireditev. Dvakrat, v januarju in novembru, nas jc obiskal ansambel Ottavia Rrajka, v septembru Fantje treh dolin, v juliju pa smo imeli piknik z ansamblom Lojzeta Slaka. Priredili smo uidi tradicionalni Cankarjev dan. V decembru jc naše otroke obiskal Miklavž, materam na čast pa smo pripravili proslavo materinskega dne. Ob lem smo imeli še nekaj priložnostnih plesov in banketov. Ena izmed najpri-vlačncjših prireditev je bila izbor »Miss Slo venije-Hamii ton e.
Omeniti moram tudi, da je imel naš pevski zbor Majo! k a svoj koncert z banketom 4. aprila. O tem pa bom poroča! prihodnjič,
Egjdij K<kIann, Slutiti Lrttk
AVSTRALIJA
»Planica« ne lenari
Slovensko društvo »Flanica« v WoI-longongn ne lenari, kot bi si lahko kdo predstavljal po tem, da se poredko oglašamo v Rodni grudi- Nasprotno, društvo je še vedno zelo živahno ir pred kratkim smo kupili zemljišče, da ne bomo zaostajati za drugimi društvi. Čakamo samo še na končni prepis in potem bomo začeli j. zidavo slovenskega doma v Woliongongu_
V letu 1980 se jc tu v Wollongongu poročil sin dolgoletnega predsednika Planice Robert Groznik. Poročil se jc s Tanjo Besednjak, ki izhaja iz zavedne slovenske družine. Tanja je bila prod leti tudi lepotica našega društva. Na eni od številnih naših prireditev sla se mlada poročcnca spoznala in pozneje poročila. Oba, tako Tanja kakor tudi Robert, ves čas tudi požrtvovalno sodelujeta pri delu našega društva, plesala sta tudi pri slovenski folklorni skupini in pogosto sta se v narodnih nošah udeleževala društvenih povork. Tako so ju dobro spoznali vsi slovenski rojaki v mestu.
Konec minulega leta, 15. decembra 1980, pa se je Tanji in Robertu Grozniku rodil prvi sin. Tako ime Groznik ne bo zamrlo v Avstraliji. Mladi slovenski družini želimo vso srečo v življenju, iskreno čestitamo ob rojstvu prvega sina, v prihodnje pa upamo, da se bomo še videvali na slovenskih prireditvah,
Z.G. za slovenski klub »Planica«, WoJlongong
Maturanti z »Zakladi Slovenije«
Kot je znano, iitiu tudi lanski zaključek šolskega Eda v Sydnuyu proslavili 7. uspelim maturantskim plesom, lani smo imeli samo -štiri slovenske maturante, vendar je večer k tj tih temu poteke! v izredno slovesnem vzdušju. Tudi celoten uspeh sobotnih slovenskih šol je večji, kot smo pričakovali, saj smo imeli kar petinsedemdeset dijakov v petih razredih srednjih šol. od katerih jih bo najmanj polovica maturirala v naslednjih letih.
Naše lanske maturantke so bile šc posebej vesele izredno lepih knjig »Zakladi Slovenije«, s katerimi jih je obdarila Slovenska izseljenska malica, Javno so se matici zahvalili za to le™ darilo v imenu maturantk Vtvian Se-ddbauer, voditelja programa in lanska maturanta Liza Reja in Alfred Breznik mi,, v imenu slovenskega šolskega odbora pa predsednica Majda Zell-mer.
Naj se še enkrat ob tej priložnosti v imenu slovenskega šolskega odbora zahvalim za darila iti vso pomoč, ki ste nam jo nudili v preteklosti za ohranitev slovenskega jezika v Avstraliji. Alfred Breznik
ra slovenski šolski odbor za N,S.W.
BRAZILIJA
Delegacija naših izseljencev skupno 7. jugoslovanskim generalnim konzulom je pred nedavnim obiskala župana mesta Campinas, Brazilija, kjer nameravajo postaviri spomenik Josipu Brozu Titu. Skupina je med obiskom tega
mesta obiskala tudi Trg maršala Tita m ob tej priložnosti je nastala tudi pričujoča fotografija. Na sliki od leve proti desni: Franko Vlasti, André Kisih predstavnik prefekture, generalni konzul Gojko Zdujic, Janez Hlebanja. Francisco Šurjan in prevajalec
tiskovni
sklad
ANGLIJA: Stanku Hauptman L- E.
AVSTRALIJA: Mežika. Lojze Hrast 1.- E. AmaLLa, Ivan Stmmšek 4,55 1JSS, flavta Flajnik 1tl, !<S, Stefan i Surijti K upr s Jak 4.9Ü £. Marcela DoJu 3,- uS. Milan Šircelj L,40 E. Ana Vogrinčič ] ,50 C, Rafael Koren O.fift E. Olga Orel 0.70 E, Jože Kuščer J,- US$. Mila Breznik-Pdggčsir (1,45 £, Karet Sedmak 0,92 E, I.Url vi k Cerkvenik 2,74 E, Pepca Ohmn» 1,27 c, JWu, Olga Lah 2Sl.-din, Milena, Fred Mavko4_- E, Polde Oter 1,40 E. Brunu Kcsmir 1,41 E, Mena čiombcic 5,- aS, Stanko Cesar 1,5 E.
AVSTRIJA: Muria Mayer IIT.- Sch, Amon Rovv 00, Seli, Jožica Stanc 40,- Svh
II ILCU A: Michel Vehar E >0. — Utr. ban S merke HUJ.- Bfr. Jožefi na Guter 40,- Ufr. Jože Golar Ml.- Ufr. Krane IJolfar J HO - Btr, banka Nassy-Lipniek IfML- Rfr, Friderik Joši 7&,-Bfr, SiivesicT Bogovič mo pfr, Alojzija Debevc 54,- Bfr. Anton Stemburgiir ,170,- Bfr, him. SpUal 17(1,- Üfr, Tončka Trkaj 310,- Bb. Mirku Kinder HO,- Utr. Joseph Mazil SO- Utr. Frančišča Mlakar-Bartol j HO,- Bfr. Milena Strgar-Križnif HO,- Bfr.
FRANCIJA; Jernej Rarrnt 10,-FF, ban Šinkovec J,- FF, Antonija Kunej 10,- FF, Elizabeth Leban 10,- FF, Ernest Pecovec 5,- FF, Marku Sajovec L5,- Fl. Stojan Cink,- FF, Antoine Jankovič 15,— FK. Maria Hrabar 15.—. Marija Qrusciner 50 - FF, Milka Železnikar Sit,- FF, Fjngrik Jakič 2tk— FF, Leopold Magu-£a 20,- FF, Julia ČreJner 15,- FF, trene Thery 10,- FF, Helene. Jiniku Jeras 20,- FF.
HOLANDIJA: Ivan Sibrei 32,- f t ft. Alenka Pdol-Kitak 4,- Hfl, Francka Kurnig 7,- Uit, Marjana Wissrhcr-GoHmk 6,— Ufi.
ITALIJA; Antonia PC rini 1.000,— Lit, Vida PiikarC-000. - l.it.Tcrecn Rosina Fnzar5.000,-Lit, France Zlobec 2.000,- Lit.
JUGOSLAVIJA: Vinko Uplaznik O - DM, Jože Kovačič 70,—din, Ivanka Bulovcc 50, di», Pavel Šnirm 5fk-din.
kan uda: Stanislav Ocmis J,- in 5,- L’SS. G Uiti A. Fujs 2.40 S, Janez. Drčar 0.-c$. Marij PSngOš 3. c$. M. P. Fiorentino 13.- c$, Louis Saje 2 ■ c5. Maiai* Peljhan 5.-cS. Joseph Černigoj 13,- c$, Jožica Furlan 3,- cS, F-fflji Horvat 100.- din. Slovenski narodni dkvnl l ipi Park, St. UatharincH 1511 — c$, Leopolda leroncig f>. USS Pauline Braniscl 2.-c$. Rudi Fajdiga, L— cS, Ludvik Definaša 5-- c$. Leo Trček 3.— c$. Janez Ule 2,- USS, Louis Zuty 7.- c$, Frank Lovko 2.- tS. Vaclav Kranean 5,- e$. Peter Heličič 3.- čS, S. Maleiner 2. <S. Frank Kukoviča 20 - cS. Milan Bizjak 9 - cS. Viljem Grah
2,	- e$. Augusf Koller H,- ri. Gregor Černigoj
3,	e®, Maria Krivacek ft.- cS, Maria Bračko b — cS, Justina Perrnvskv 5,- t$. tvan Hren 2.- 0$, Genja l*on 2.- cit, Anastazija f}omboc2.- c$-Anton Abram 2.- cS, Joe Kovačič l.-c$. Frank Godec 1.- c$, Stefan Cigan I. cS. Tony Bataiie
c$, Daniel Daničič H. c$, Viktor Zupanc d,- e$. Anton Radovan 5,- rit. Jurij Papa 3,-e$. CTvetka .Morus (k,— cS. Janez Hočevar namesto provizije od koledarjev 53 — c$.
NEMČIJA: Milin Šarfe r 4,- D M, Filip 2Sur h,- DM. ftudi Leskovšek 4,- DM, Frane Kosmač 2,- DM in 50.-- din. Tone Biičuvsnk 4ft,-din. Štefanija Roler 4,- D M. Gabriela Bud ju
-f,- DM. Frane Peiaci 2,- DM, Mirko Furman
? - DM, Vinko Korber 24.- DM, Erika Lcist
29 - DM. Anica Prijatelj 16,- DM, Ivan Vindiš 4,- UM, Johann Krivic 4,- DM, Stefan Bariolj
4,	— D M, Rudolf Markuši,- DM. Zdravko Sle-nicnSfik b.- DM, Valentin Božiču - DM,Dušan Fevčevič 100,- din, Ivan Prašnikar 4,- DM, Slavko Rabuza 4,- UM. Stane Musar 12,- DM. Ivan KhehI 4,- DM, Drago Juran 4,- DM. tjLiipold Lovšin Jfl.- din, Marija Zalig .L- DM. Johann Mesarelž 4,- DM, Alojz Horvat 4,-DM. F M. Dilmaier 9,- DM, Štefka Klokov
14,	- DM. Julijami Lampiehl 14.- DM. Alojz Gregom 4,- UM, Marija Neumann 3,- DM. Vinko Flek 2,- DM, JoJc Stanc 4,- DM, Anica Novak 4,- D M, Peter Crntec 4,- D M, Ivan Gorjup 4 - DM, Albert Smetcischek 4. - ÜM. Franc Slekovec 4,- DM. Alois Wertak 4 -DM, Uiago ?iohcr 14,- DM, Adolf Magdič 4,- DM, Maria Černigoj 4,- DM, Jože Korhaer 4,- UM, SlanKlav Pavlič 4,- DM.
ŠVEDSKA: Anica Radosavljevič 20.- Skr. Jožie Meglič 15,- Skr. Alojz Meglič 15,- Skr, Stci-un Dorcnčer 5.- Skr, Stcfania Lcšer 5,-Skr. Miško Cokotič 15,- Skr, Anton Brcmetz Iti,- Skr. Stefan Vckaš lil,- Skr, F.la Janfjàl
15.	- Skr, Terezija Svetee 2ri,- Skr, Franjo Vodovnik 5,— Skr, Anglea Primer 15,— Skr. Jusef Medvïd 5,- Skr. Huzalija Lipič 2(J,-Skr. Janez Slcbič It!.- Skr, Jože Skok 15,- Skr, Pavla Strgar 5,- Skr, Marija Susiarsie Ifl,- Skr, Silvo Berginc it!.- Skr.
ŠVICA; Gabriela Rebsr Iti,- Str, F.Oeul-Guiuf 15.- Sfr. Auguvt Teropiič 100,- din, Alojzija Jelovšek HtJ.- din, Lmesta Winkler-Sulič 5.- Sfr. Nežka. Jakob Hauri-Pcrtinac 15,-Sfr, Brigita Lovrenčič 5,- Sfr, Krisrina Kušar
5,	- Sfr, Franc Zugič 5- Sfr, Vida Frazjetnv Kirn 5,-Sfr.
USA; Mary Potočnik t.- U£$. Andrew Vičič B,-US$. Helen Kapla L- US®. Mary Ivkovcic
2,	- USS, Mary Iskra B.- U$$, Frank Baith 2-USÎ, Ludvik R-Harvatin 2,- USÎ, Ludvik Ger-dine 2,- USS. Mary Grom 1,- USS, Viktor Markovič 2,- USS Ludvik Pcric-Gulia S,— LS$. Frank Drašler 3,- USS-, Frances llervatin 4 - L'S$. Mary Gartner 2,- USS. Mary Obreza L— USŠ, Frane Drobnič IL- L’S$. Drago Su-men 4,69 L'S$. Anrt St romar 2- L’SS. Frank Kobilca v spomin na sina F'ranka 5,- US$. Albert Kirn 2,- USS, Louis Kirn 2,- US$. John Kucic fi - USS, Mrs. Joseph Tavčar 2.- 115$. Emma Novak 2. U5Ï. Frances Plevnik 5,-L1 SS. Ravmunil Kladnik 2,- USS, John SuMtr* sir 2,- L:Sš£. F'rank. Pauline Kosem 10.- US$. Agnes Reptuz 5,- L!S$. Josie Remilz.2.- IJS$. Mary Kuk ar 2,- L"S$. Joseph Gadonic 4,- GS$. Frank Kosem 2,75 US$, Mary Launch 2.-ILSÏ. Joe Urne USS, Mary Ocvirk, Si 4,- USS, Jusli Vesel 2, USS. Kali Burnik [>, CSÎ. Frank Uradaeh 2,— US$. Josephine Varsek 3 -Æ. Anna Žagar 2,- USS, Mrs. J. P. Kirn Sr. 2,- USS, Frances Barfol 4,- USS, Frank. Ana Zadnikar
3,	-USS, Franc Kalan S.-US$, Dominik Hočevar 2,- USS. Frank Gruden 2,- USS, Katarina Modic 2,- USS, Drago Drakulie 2,- U-S$, Mary Slalre 2.- USS, A lev Gerginr 2.- USS, Frank Ekar L- USS, Antonia. Ezzo 2,- USS. USS. France*. Verisic 2. USS, Prank Zwks 1 - USS. Christine Silver 4.- USS. Anne Jesenovec 3,-US$. Helen Cerar 1 1.- 'USS, Mat Marovich 2,-US$. Anica. John Judnirh 3,- US$. Mary Prosence L- USS. Edward Kraiovic 2.- LJS$, Gertrude Trinkaus 2,- USS, AEiec Mirtieh 2.-US$. Terezija Fcrraciolli 2,- USS, Ignjic Relnica 2,-US$. Agnes Mroski 2,- liSÎ. Agnes Tratnik 1 -USS, John Valencie b,- USS, Jennie Fushel 7. USS. John Petach L- USS, I rances I trvaim 2,-L'S$. Frank Jamnick 2,- USS. Robcrl Roblek L- USS. Mary Šuštaršič 2.- US$. Josephine Gregor 2,- U5®, Pauline tiuHtlon 3,- USS. Jacob Sb uri n L- USS.
Prii|icvki so bili vplačani do 20. tehiuarja 19X1. Uredništvo in uprava Rodne grade ce Vfem darovalcem iskreno zahvaljujeta.
vaše zgodbe
Begunka med prvo svetovno vojno
Ko se je leta 1914 začela prva svetovna vojna, sem bila stara štiri leta, a vendar so v meni na ta čas Se vedno živi in jasni spomini. Med prvimi, ki so bili vpoklieani V vojsko, je bil tudi moj naj starejši brat Andrej in med prvimi je bil tudi pogrešan. Nikoli nismo izvedeli, kaj se je zgodilo z njim. Sc vedno hranim njegovo zadnjo vojaško razglednico. ki je bila poslana iz Galicije.
Nato smo živeli skupaj z vojaki, ki so govoriti različne jezike. Našo hišo so zasedli avstrijski oficirji, mama, sestra in brat, ki je hil takrat star 7 let. pa smo se stiskali v majhni sobi v pritličju pri kuhinji. Ob božiču leta 1915 so avstrijski vojaki okrasili k raški bor in ga postavili v sosedov skedenj. Tam smo imeli tudi polnočnico, mašo pa je imel avstrijski vojaški duhovnik.
Naša vasica Ve n išče je bila med hribi pod velikim vrhom nad Renčami pri Gorici. Duhovnik je postavil vojake v vrsto, jim dal odvezo, potem pa sveto obhajilo. Potem je bila zakuska in vojaki so dobili čašo ruma, otroci pa bonbone.
Naslednji dan, na sam božič, vojakov ni bilo več. Tudi naših oficirjev ne, ni bilo tudi njihovega sluge Pavla, ki je bil moj velik prijatelj, vesel, mlad fant. ki se je rad igrat z menoj in bratom. Več dni jih ni bilo nazaj, odšli so na veliki Vrh na fronto.
Ko smo zagledali, da se vračajo po večdnevni odsotnosti, jih je bilo veliko manj, Na vozovih so nekateri ležati ranjeni, in tudi tisti, ki so hodili, so bili obvezani. Prvikrat sem se seznanila s krutostjo vojne in med njimi setu zaman iskala svojega prijatelja Pavla. Vprašala sem mamo in jokaje mi je povedala, da se ne bo vrnil. Bridko sem zajokala. Toda mama ni imela časa z a moja čustva. Morala je pomagati ranjencem, ki so ležali po tleh, stokali in krvaveli. Otroci smo pomagali prinašati vodo in drva. Mleko naših d.veh krav je šlo vse za ranjence. Tako smo tedaj več kot leto dni živeli skoraj na fronti in tako smo se seznanili z grozotami vojne.
Kmalu je začelo primanjkovati hrane za vojsko. Videla sem, kako so
vojaki iskali med odpadki, če je bilo še kje kaj užitnega. Moja mama jim je dajala, dokler smo kaj imeli, poteg tega pa jim je prala, kuhala in čistila uši. Včasih je rti bilo doma po več dni. Oče in brat Ivan sta bila na različnih frontah, mama pa jc hodila za njimi, da jim je nosila hrano, zdravila in čisto perilo. Medlem nas jc varovala starejša sestra in stara soseda.
Poleti leta 191 ft se je začela kolera. Vojaki so biti večinoma bolni in izolirani, veliko jih je pomrlo. Umrlo je tudi veliko civilistov, med njimi tudi sestra moje mame. Mama ni smela k njej, pokopali so jo kar na vrtu. Se zdaj obstaja iz tistih časov vojaško pok opal išče med Žigoni in Renčami.
Fronta sc jc vsak dan bolj približevala. Prišel je ukaz, da se morajo civilisti umakniti bolj v notranjost države, saj smo bili v nenehni nevarnosti. Vsem je bilo zelo hudo, vsi smo jokali in mama nas je tolažila. »V Šmarje to pri Novem mestu pojdemo.« je rekla. »Tam je naš oče dobro znan, saj je tam pozidaj cerkev, ki je dobila nov zvonik, in tudi novo šolo je tam sezidat.«
Prišel je stric Andrej iz Dhnišča (danes te vasice ni več) z vozom in volmi. Na vrh najnujnejših stvari smo naložili še naše, za vozom pa smo privezati dve kravi, Na vrli voza sva se spravila tudi moj najmlajši brat in jaz ter stara soseda s tremi vnuki, med katerimi je bil tudi dojenček. Njih mama je hudo zbolela in so jo odpeljali vojaki, oče pa je bil na fronti. Midva z bratom sva varovala dva, babica pa je jokala skupaj z dojenčkom. Mama in odrasla sestra sla hodili in nosili, kolikor sla še lahko.
Vojaki so nas priganjali, naj sc čim-prej umaknemo, ker je bila velika nevarnost. Šli so v karavani, stričevi voh pa so hodili počasi...
Na postajo Volčja draga nismo mogli, ker je lam gorel bencin, vojaška zaloga. Ponoči smo srečno prispeli do Ajdovščine, Tam je že čakal vlak, da nas odpelje naprej. Stric Andrej je prodal vole in voz vojakom, prav tako je moja mama prodala obe kravi. Žal nam je bilo za živinil, še posebej, ker
zdaj nismo imeli več mleka. Teta je skuhala polento na prostem in mama je zadnjikrat pomolzla kravi, Jedli smo že v vlaku, ki je sopihal proti Ljubljani, nato pa v Novo mesto. Tam je stric najel voz, ki nas je odpeljal v Šmarje to.
V Šmarjeto smo prispeli pod noč. Kmalu 50 se nam približali prijazni domačini. Prinesli so nam jabolka in Črn kruh, največ pa nam je pomagala prijazna beseda. Prvo noč smo vsi skupaj prespali v veliki sobi v gostilni pri Kralovšku. na trgu nasproti cerkve. Ponosna sem st ogledovala šmarješko cerkev, delo mojega očeta, stavbenika.
Naslednji dan je mama dobila soho v drugi gostilni, ki se ji je reklo pri Ilovarju. Tudi to je bilo le začasno, dokler ne dobimo kaj večjega, saj smo bili štirje.
Po dolgem času je mama našla Staro hišo, ki smo si jo delili še z eno družino. Brat jc takoj začel hodili v šolo, jaz pa šele naslednje leto. V šolo sva imela precej daleč. Težko je bilo pozimi, k sreči pa smo otroci beguncev dobiti vsako leto nove cokle, ki jih je mama takoj podkovala z žeblji, da bodo vzdržale v«} zimo. Tudi šolske potrebščine smo begune: dobili zastonj. Dobri ljudje so bili v Šmarjeti, Najbolj sem bila vesela pozimi, ko je bil sneg in led. Čeprav smo bili lačni, smo imeli veliko veselja s sankanjem in drsanjem, Bila sem vitka in kmalu sem se naučila kar spretno drsati- Večkrat pa sem prišla domov v&a mokra in prezebla, da me je morala mama s šibo pregreti,
Pote ti je bilo hudo. Mama je moriila Z dnino odslužiti najemnino za hišo. Ta hiša je bila last plemenitih gospodov Kjuder, ki so živeli v gradu, ki sem ga prav tako poznala.
V £ mar jeti sva z bratom dobila tudi prvo sv. obhajilo. Tedanji gospod župnik me je imel rad, bila sem prva pri krščanskem nauku in mi je obljubil, da bom za to pri sv. obhajilu v prvi vrsti. Toda učiteljica, ki nas je razvrščala, je dala mene v zadnjo vrsto, ker sem imela rumeno krilo. Mama namreč ni
imela blaga za beku. Pogoltnila sem krivico.
Otroci smo med letom nabirali koprive, saj so menda takrat iz kopriv tkali uniforme za vojake. Mama pa nam je j. bratom to kmalu prepovedala, ker sva bila vsa opečena in nisva mogla v solo. V jeseni sva nabirala gobe, ki jih je bilo dovolj v bližnjem gozdu. Mama je bila vse dneve na dnini. Midva gob nisva dovolj posušila. dala sva jih v vrečo in so se naina vse po k varite .
Prišel je težko pričakovani konce vojne. To je bilo jeseni leta 191 S. Oče in brat Ivan, ki sta srečno prestala vse tegobe, sta šla naravnost domov. Seveda pa takrat naša lepa Primorska ni bila več pod Avstrijo, ampak je spadala pod Italijo. Gospod nadučitelj je tudi nam v Soli ob zemljevidu obrazložil (o žalostno novico. Oče nam je pisal, naj počakamo v Šmarje ti do pomladi. takrat pa naj se vrne samo starejša sestra. Oče ni napisal, v kakšnem stanju je našel naš dom. Tn bolje je bilo tako. Spomladi, ko se vrnemo, naj po možnosti prinesemo s seboj kaj semen, Mama je bila v skrbeh, kje bo vse to dobita, saj šmarješki kmetje še zase niso imeli dovolj, ker so morali vse dajati za vojsko,
Mami jc nekdo rekel, da bi mogoče kaj imeli v vaseh, ki so bolj skrite za hribi, Z mamo sva sc zgodaj zjutraj odpravili na pot, brat pa je ostal doma ter varoval naš zaklad - nekaj kur. Z mamo sva hodili ves dan, vendar zaman, povstid str rekli, da nimajo ničesar, ne za miloščino, ne za denar, Že pod večer sva utrujeni in lačni poskusili srečo še v zadnji hiši, odmaknjeni od vtisi med hribi. Na dvorišču je mlad mož sekal drva. Mama je povedala, kaj iščeva, in da imava denar, da plačava. Tudi on je rekel, da nimajo. Jaz sem medtem sedla na velik kamen, da se malo spočijem in tudi mama je prisedla k meni. Obe sva molčali. Mladi mož raju je pogledoval s strani» nato pa jc zabil sekiro v čok in se nama približal. Vprašal naju jc, od kod sva. Mama je odgovorila, da sva begunki, Primorki ¡z Renč pri Gorici- Mladi mož se je popolnoma spremenil in jc
še vprašal, iz katere vasi sva. »Iz Veni še,« je odgovorila mama. Mož je mamo objel in ji mehko rekel; »Saj vi ste mama Marij a 1« (Tako so nanjo mamo klicali avstrijski vojaki.) Medtem je tudi mama že prepoznala njega in ga jc poklicala po imenu,
Ta mož je poklical starše z bližnje njive. Odpeljali so naju v hišo, nama dah jesti in sin jim je pripovedoval, kaj jc mama storila zanj, ko je bil ranjen in da je le njena zasluga, da je ostal pri življenju, Poleg tega pa daje pomagala še števil ni in drugim ranjencem.
Bila jc že noč, ko sva se vrnili domov. Lačni nisva bili več in tudi ne potrti, saj so nama ti dobri ljudje rekli, da nam prihodnji dan z voznin pripeljejo vse, kar potrebujemo. In res se je naslednji dan pred našo hišo ustavil voz. Mladi mož nam je pripeljal vsega, da bomo imeli spomladi kaj sejati.
Danes, po 62 letih, vam iz daljne tujine pošiljam to resnično zgodbo. Posebno sem bila vese ta, da je bila mama vsaj na en način poplačana za vse svoje požrtvovalno delo za ranjene avstrijske vojake. Zemlja je resnično čakala semena, obilno pa jc bila pognojena s krvjo ubogih vojakov. Mama pa je v imenu vseh tistih vojakov, ki ji ni je pomagala premagati trpljenja vojne, dobila zasluženo priznanje.
Petrina Žigon Trojer, Houston, Tx., ZDA
K;ul;i bi prisluhnila tebi,,.
Dnevno si bil cilj moji sanj,
ti mnogovrstno ljubljeni gozd moj ih mladostnih dni.
Preveč sem ll zaupala svojih sanjavih sreč, preveč sem loiila o
grenkih bolečinah tujine.
Vedno znova te iščem, li temni zaklad, tvoje dišeče krošnje,
tvoje mogočno Šumenje -po tujih mestnih hišah, ulicah, cestah.
Govori zdaj ti,
oče slovenskih hribov!
V mojih prsih utihnila je tožba in radost.
Rada hi prisluhnila tebi -tvojemu šumenju, tvoji pesmi o domovini!
Marija kuslrr
učitelj lila v Berli nu
Večer na Krasu (foto: Janez Zrnec)
umetniška
"beseda
Za kos kruha
JOŽI MUNIH-PETRlC. avtorica tokratnega odlomka iz njene knjige t rusiovom ZA KOS
KR L'HA, je svojo prvo povest (Ljudje iz Sfrži-ščjjJ obja ijfjr že pred dvaj'seijjT]i Jeli. Od takrat je spisala že precej povesti. itile s opri Mohorjevi družbi in založbi Kinečfcj glas, za eno izmed njih - povesi Ptice pojo nad Olševkom - pa je leta 1975 prejela mdr prvo nagrado na lirerar-nem razppsu Kmečkega glasu.
Ze v predvojnih letih, ko je živela nekaj časa pri sestri na it.šAdsfnva.tkim, je spisala povesti ruslovom Za kos .k reira, a je češki založniki niso
bnieJj' tiskati. Po povntku v domovino, jtamor jo je prignalo sitno domotožje, se jc v letih pred (¡rego ivetovrlu) vojrio Srečevala S krivicami in socialnimi razlikami. Vedno močneje si je želela napisati delo, ki naj bt nosilo ime njene neobjavljene povesti Za kos kruha.
Spjsaia ga je in pred nedavnim jc izšlo pri s/ot-ifiTtsfcj založbi Kmečki gias.
Zakaj tek n#stov? » Kr uh je ie od nekdi^ pomenil ljudem dobrino, za katero si jc bilo potrebno posebno prizadevali,* praii avroriia. »'Zaradi težavnih in krivičnih razmer pa je bil nekoč kruh delovnega človeka kljub njegovemu napornemu delu - zelo trnka, nezadostna re-zma.. .v
iNi ie rake? daleč čas, ko je vsa naša dtumnlna trpela zaradj človeške ofjiilnstj', neusmiljenosti Jjl flisilp. Trjjeiu je ljudstvo, trpeli so posamezniki ... Ob branju čtoveitifr usod, opisanih v knjigi Za kos kruha, se v čtovetu porodi misel, da pomagata iJoveitu premagati dude dneve v življenju samo pogum m dobrota.
Za tokratno Jej» hranje simp jz omenjene knjige izbrali odlomek z njskivom Amerika, tiWjuWjiena dežela, v iatercjn teče beseda o slovenskih fantih Martinu rrt Ivanu, ki sta v želji po zaslužku priplula v A menico.
Oba, Martin in Ivan, h ta si prestavljala, da jc Ivanov bratranec po petnajstih letih, odkar je v Ameriki, postal premožen človek. Hišica, O kateri je pisal Ivanu, da jo ima, jc v njegovi in Martinovi domišljiji zrasla v lepo prostorno hišn sredi bogatega vrta, Oba sla bila prepričana, da si je ¡k) petnajstih letih bivanja v Ameriki pridobil precejšnjo premoženje.
Zapustila slu ladjo oh prlhodti v pristanišče in &c odpel j ata z vlakom do mesi a, kjer naj bi ju na kolodvoru pričakal Mili a, Ivanov bratranec. Pričakovala sta, da ju ho pričakal lepo oblečen človek, kj ju bo popeljal k svojemu domu morda celo i avto mobilom Seveda z avtomobilom, la vse-kakor sodi k premožnim ljudem'
Njuna pričakovanja so dobila prvi udarce, ko sta izstopila in je pristopil k njima
človek v ponošeni obte ki. katero bi Martin oblekel doma kvečjemu takrat, ko bi šel v hlev krmit iivino. Tji človek je poznal Ivana po fotografiji, katero mu je Ivan pred nekaj meseci posl»!,
Sprejel ju je zelo prisrčno in ko je objet Ivana, so sc mu v očeh zalesketale solze.
»Tilko sem vesel! Resnično sem srečen, da vidim domačega človeka!* je ponavlja! s tako radosljo, da jc bilo Martinu, ki pred ljudmi ni rad kazal svojih čustev, kar zoprno. Nekako ni mogel razumeti, da bi nekdo bil ta kil vesel tudi tujega človeka, ssm« da je iz domačega kraja. Opazil je solze tudi v Ivanovih očeh ir skoraj porogljivo je pomislil:
v Taki le mehki ljudje se raznežijo za vsako figo! Takšen že ne maram biti!«
Šele mnogo let pozneje, ko je že dodobra okusil sladkosti tujine, je razumel takratno Mihovo ganjenost in veselje, vendar mu je ostal ob razkazovanju prisrčnosti še vedno zoprn občutek. Martinovi naravi je ittlj prijala hladna oho losi, vendar le takrat, kadar jo je sam izkazoval drugim ljudem.
Na uliti pred ktiLodvrirtim Se je Martin zaman oziral po avtomobilu, ki naj bi jih popeljal v Mihov dom. Ozrl se je na Ivana, toda la je bil tako zaverovan v prisrčen pomenek z bratrancem Mihom, da Martinovega. pogleda ni niti opazil.
»Čudne navade so v Ameriki* je zlovoljno pomislil Martin, ko so hodili po prašnih ulicah skozi mesio. »Pri nas bi se tako borno ne oblekel niti bajlar, kadar bi šel čakat svojega sorodnika,« je pomislil in od strani zv i še no ošinil & pogledom Mihovo obleko.
»L* kje ima ia človek svojo hišo?« gaje spreletela misel, ko je opazoval lesene hiše, ki so sc mu zdele bolj podobne barakam kot pa hiša [n. Ulice, speljane med lesenimi hišami, niso bile tlakovane in komaj toliko široke so bile kot so bile v Martinovi rodni vasi široke vaške poti, Prišli so v drugo ulico, ki jc preplašenemu Martinu vlila upanje, da jc v tuj ulici prav gotovo tudi Mihova hiša.
Martin jc nestrpno čakal, kdaj se bo Miha ustavil ter vzel iz žepa ključ, odklenil vrata v železni ograji in ju popeljal v hišo, ki mora vsekakor biti nekje tukaj.
Končno je Miha opazil Martinove poglede in sc prijazno nasmehnil:
»Utrujena sta, kajne? ie malo potrpita, v dobre pol ure bomo doma.«
Hodili so precej dalj časa od obljubljene pol ure. Prišli so do železniških tirov, na ravnici, ki se jc razprostrirala pred njimi, p;i set bili velikanski kupi premoga. Kakš-
nih tisoč metrov od premogovih kupov je stalo nekakšno naselje samih lesenih kolib z. vegastimi dimniki, iz katerih se jo vil modrikast dim.
Miha se je obrnil k fantoma in pokazal rta premog:
»Poglejta, če bosta postala rudarja, bosta tudi vidva pomagala večati le velikanske kupe-«
Njegove Itescde si a fanta sprejela molče, kajti ob pogledu na lesene kolihe, ki so sc jim približevali, sc ju je lotevala čudna pobitost in strah.
»So tc kolibe tu bivališča rudarjev?« sta fanta s strahom pomislila.
Kljub njuni mladostni živahnosti ju je spreletel mraz, ko je Miha obstal pred kolibo, postavljeno iz surovih desk, iz poševno nagnjene strehe pa je štrlela kvišku pločevinasta cev, ki je nadomeščala pravi dimnik,
Spel sta se Ivan in Martin molče spogledala in njun pogled je molče govoril:
*S«j ni mogoče! Mar j c tole tukaj prava, resnična Amerika?«
Miha je vzel iz žepa ključ in odklenil vratu. Stopili so v mračno, prazno vežo,od tam pa v edini ¡iruslsir, ki je služil za spanje, kuhanje in bivanje. Na skoraj golih stenah so bile pripete dve ali tri pisane razglednice, na žebljih, zahitib v steno, pa so biti obešeni suknjič, hlače in rudarska svetilka. V kotu sohe je stala edina postelja, ob steni pa so bile klopi, tako široke, da so za silo nudile tudi ležišče.
»Pa smo domu!« je dejal Miha in pogledal molčeča fanta. Nekam opravičujoče jima jc dejal: »S tem sc bosta morala Sprijazniti. Ti, Ivan. si mislil, tla imuni tu hišo, kot si je vajen videti v naših krajih. 0 ja, tudi take hiše so v Ameriki! V velikih mestih so tako visoke, da bi se vama zvrtelo v glavi, če hi jih samo od spodaj pogledala, a če bi stala na vrhu, bi se vama zvrtelo, kot bi bila pijana.«
Fajtla sta stala in od osuplosti nista mogla spregovoriti niti besede, Ivan je bil Se
bolj razočaran kakor Martin, kajti v n j 0111-v njegovi notranjosti je bilo več mehkobe in več sanj. Martinova prva misel je bila:
»To je torej hiša? Je mar v tej hiši zaslužek teh dolgih let, jc to vse, kar si j« Miha pridobil?«
»Ubogi Miha,« je čustvoval Ivan z bratrancem, »kako mu mora bili hudo, ker nima drugega kot to l>orno kolibo.*
Miha se jc sukal okoli ognjišča in pristavil kotliček •; rujem, pol um pa je vzel iz zaboja pisan krožnik in narezal salamo in kruh- Oboje jc postavil na mizo in ponudil fantoma, naj prigrizneta.
Neka čudna pobitost sc jc zgiistila po prostoru in odsevala na Martinovem 3n in Ivanovem obrazu. Miha seje naredil, kot bi ničesar ne opazil, kopa je |>nsiavil kotliček na mizo in z zajemalko nalil čaj v skodelice, se je prisiljeno nasmehnil. Glas mu je rahlo trepetal, ko je spregovoril:
»Ni vama všeč, kar vidita, kajut1? Tudi meni ni! Vendar, saj ne bom ostal tu za zmeraj. Sc dve Jeti bom garal, potem pa hc l»m vrni! domov. Deitar nosim v barko, od ust si pritrgujem, vsak dolar skrbno shranim, kajti, ko se bom vrnil domov, si bom sezidal hišico; takšna bo kot iz škatlice. Na vso to umazanijo in bedo tukaj boru pozabil! Zdaj pa. zdaj pač ni prav n:Č pomembno, kakšen hodim, kje spim in kako stanujem. Pomembno je, tla se moj
kupček cfcil-arjev v banki veča, S tem pa raste tudi moja hiška. Vrt bom imel in rože v njem, Tukaj je sama puščoba, pusta, ■¡teptana planjava in prali, (‘■m premogov prah, ki sa zajeda v nosnice in pljuča. Komaj čakam, da bom p j dolgih tel ih spet /ugledal zelene travnike in doline našega kraja. Potem,« jc nekam sramežljivo in obotavljaje se pristavi], d potem pa bom poiskal ženo, dobro, pošteno Slovenko.* Obraz se mu je razjasnil, ko je dodal: n Tako bova živela kakor v raju!«
Martinov obraz se je nehote razpotegnil v rahlo posmehljiv izraz, ki je hitro izginil, vendar ne dovolj hitro, da bi ušel Mihovim
očem. Potrto je pripomnil:
»Vidva sta še mlada. Nista šc okusila samote. Ne vesta, kako grozne so noči, ko se zbudiš, strmiš v temo in se zdiš samemu sebi čisto odveč, popolnoma izgubljen. Žive besedo. Nikogar rti, ki hi mu bilo mar, ali se zjutraj prikažeš na delo aEi ne. Če ne boš prišel, ti hodo odtrgali pri zaslužku ali pa ti bodo takoj pokazali vrata. Kamor se obrneš, si sam. Hrepeniš po človeku, ki hi ti dat prijazno besedo, ljubezniv nasmeh, pa ga ni! No, kaj bi razlagal, pred vama je pot odprta m marsikaj bosta spoznala na tej poti,«
Fantoma se je posrečilo skriti svoje razočaranje nad surovo resničnostjo, ki sc
jima je prikazala v bedni kolibi in v utrujenem Mihi in Martin ga je vprašal:
»Če bova dobila delo v rudniku, ali bo vsaj delo plačano tako, da se nama bo vredno mučili'?«.
Miha je dnino molče gledal vanj, [Njlerrt
pa jc odgovoril:
»Kn bi bilo delo v rudniku plačano po tem, kolikor se znoja izcedi iz človeka, potem bi si nihče od rudarjev ne iskal lažjega kruha in tudi stavk bi ne bilo. Mene vseh petnajst let drži pokonci upa-nje, da sc bom vrnil V svoj rodni kraj in šele tam zaživel kot človek. Petnajst let se je vleklo po polževo, toda zdaj bo šlo hitreje. Tu bosta vidva, nič več me rte ho morila samota, skupaj bomo, in dve Leti borita naglo mirili.
V mislih ie vidim tisti srečni dan, ko se bom vkrcal na iadjo in šc srečnejši čas, ko bom spet slopiI na domača tla. In kadar se hosta vrnila domov vidva, vaju bom sprejel v svoji hiši in vaju pogostil, kakor da sla mi brata. Domov me žene, fanta, domov...«
Na čas. ki sta ga s prijateljem Ivanom preživela v rudniku, se je Mariin še dolgo let potem spominjal kol na hude, moraste sanje,
Včasih sta morala kopati premog kleče, biti pa so rovi, kjer so rudarji skoraj leže kopali in sc tako izmučili, da so se iz jame vračali brez vsake moči.
Tudi Ivan in Martin sta prihajala iz jame tako utrujena, da sprva nista mogla niti spati. Vsaka mišica, vse kosti, vse jc bilo razisolcJo. Ko slu prvi c go Velki roke in pri tem stoka la, jc Miha kima! z glavo:
»Tiako, fanta! ZdHj okušata knapov kruh in vesta, da je kruh resnično treba spoštovati, suj je plačilu za. naše trdo delo. Mojc trpljenje se bo kmalu končalo, vajf-pa sc šele začenja,,,«
Težaško delo v globini zemlje jv fanta Utrujalo in jima jemalo pogum. Opazovala *la druge rudarje in spoznala, da so mnogi izmed njih iskati izhod iz svoje sl iške v
pijači. Pili SO skrivaj in preplačevali peklensko brozgo s krvavo prisJuženiin denarjem. V jamo so sc vračali kakor pogubljene! . ki vedo, da gredo v človeški pekel, pa nimajo več volje, da bi se dvignili, saj jim je voljo izpita ne samo jama, ampak Sc botj skrivno pijančevanje.
Nekoč, ko jc Miha imel nočni kop, onadva pa Sta ne vrnita z dnevnega, sta utrujeno sedela v kolibi in nill luči nista prižgala.
»Sc ti nc zdi, Jvan, da jc postalo najino življenje prava peklenska zadeva?« je vprašal Mariin,
»Takega življenja si resnično nisem predstavljal. Kadar pogledam Mihu, se mi zdi, da vidim samega sebe. kakšen bom čez petnajst let, Koščen, udrtih lic in z eno sartlO željo, da bi se vrnil dOltlCV, med svoje ljudi, kjer bi vsaj včasih srečal vesele in prijazne ljudi. In ob lem premišljevanju me navda strah. In Miha celo upa, da se Im lam srečno oženil, Zgaran, kakršen jc ,.,«
»Pa misliš takole nadaljevati? Nimaš želje, da bi odšel od tod, preden bo prepozno?« ga je vprašal Mariin. $e preden mu je Ivan utegnil odgovoriti, je .Martin dodal: »Ivan, predrago aro daješ za tisto srečo, ki si jo obetaš, ko se boš vrnil. Noliena ženska na svetu ni vredna tolikšnega trpljenja, kolikor sva si ga midva naprtila.«
»Aha.« je naglo pomislil Ivan, »torej je Jc bila ženska vmes pri njegovem odhodu v Ameriko. Doslej se ni še izdal, zakaj je odšel od doma. Končno, dokler mi sam nc bo povedal, nc bom sili vanj z vprašanji.«
Pogledal jc Martina, ki si j c prižigal cigareto in opazil je, da se mu trese roka. Nehote sc mu jc zasmilil, ko sc j c spomnil,
kakšen korenjak je bil ob vstopu hh ameriška tla. Po letu dni dela v jami pa sc mu ob prižiganju cigarete IresC roka.
»Ne vem, kakšne izkušnje Imaš z ženskami ti, Martin, h jas doslej nisem poznal noliene druge ženske, saj sem bil na svoje dekle ves nor.«
»Pa te je norost minila?« je z rahlim kancem posmchljivosti v glasu vprašat Martin.
Obotavljaje je odgovoril Ivan:
»Ali ni žalostno? Morda sem le preveč ut ruje ri, toda tista net>d jemljiva, nora želj a. da bi spet videl in objel svoje dekle, me je minila. Ce bi mi bil kdaj kdo dejal: prišel bo čas. da ti uiti za to, kar imaš najraje, nc bo več miir. hi dejal, da je lažnivec.
Vidiš, Martin, kadar dobim njeno pismo, sc mi nc prikaže pred očmi njen obraz, ki se mi je vendar zdel najlepši na svetu. Pomisli, namesto njenega obraza vidim v mislih našo lepo vas. Kosem odhajal, jc zorela pšenica. Prikaže sc mi Luke-zeva gostilna, kamor smo ob nedeljah zahajali fantje. Dišalo jc po pečenicah iit zelju, na mizi ¡>a je bil rahd črn hruli. Privoščil si st kozarček dobrega vina. pol pečenice in zelje, pa si bil ves blažen. Počutil si se tako domače in lepo. Kadar je stari Torbar prišepal s harmoniko, fant moj, saj ni. da bi govoril! Pl e šali smo, da je dekletom zmanjkovalo sape. ob prešernem vriskanju smo dvigali dekleta visoki) jmkI strop, da *o njihova krila kar frfotala.
Jaz, bedak, pasem jo pobral v Ameriko! Zdaj, ko v neznosni vročini klečint v jami in mi pot curkoma lije po obrazu, sem spoznal, da mi kljub trpljenju v jami za tako majhen, zaslužek nikoli nc bo mogoče pridobiti toliko premoženja, da bi me dekletov oče sprejel za zeta. Jama mi ho
izpila j ti oči in ves moj trud, vse moje želje bodo zaman.«
Ivanov glas jc bil zagrenjen, Martin pa ga je izkušal:
»Kaj, ko hi sc vrnila'.’ Toliko denarja imava, da bi bilo zh pnt. Vožnja v podpalubju ni preveč draga.«
Martin s tem vprašanjem ni resno mislil, kajti sam zase jc vedel, da hi raje kamenje tolkel na cesti kol pa, da bi at ponižno vrnil v domačo vas. Bil je presenečen, kajti niti v sanjah bi nc verjel, da bi sc mogel njegov tovariš tako razburiti.
»Jaz, d« bi sc vrnil?« je poskočil Ivan. »Nikoli, dokler se ne izkopljem iz bede! Nhj me la prekleta dežela muči kakor linče, ne bnm popustil, dokler bom imel kaj moči. Da bi se mi domači smejali? Ne, lugu pa nc! Dejali bi: siromak jc bil in siromak se je vrnil. Nikoli jim ne bom naredil tega veselja!«
»Tudi če izgubiš dekle?« jc bolel vedeti Martin.
»Če sc bom vrnil brez premoženja, jo Ivom tako ali tako izbo bil,« jc kratko dejal Ivan. Pogledal jc Martina in ga vprašal: »Ph ti, sc bos vrnil? Kmetijo imate doma in sprejeli te bodo kol izgubljenega sina.«
»In zaklali pitano tele!« se je jedko posmehnil Martin. »Nc, ne bom sc vrnil,« je dodal, »Mene ne čaka doma dekle, kot čaka tebe. Ničesar me nc veže, razen (isto, o čemer si malo prej govoril.
Strahovito domotožje pa me muči. Kadar se Spomnim na lastovke, ki gnezdijo nad hišnimi vrati našega doma, me stisne, da bi zastokal. Včasih mi zazvenijo v ušesih pesmi, ki smo jih zvečer peli fantje na vasi, Kamor si sc obrnil, si našel domač obraz. Pogrešam ¡lesmi in šale, ki smo jih uganjali fantje Tu nimava nobenega prijatelju, razen Miha. Iz vseh mogočih dežel SO prišli sem za zaslužkom. Poljaki, Čehi, Bosanci, Hrvatje, Celo Ukrajinci. V vseh J C bila ena sama želja: uspeli in zaslužiti denar. Zdi se mi. kol bi pred nami vsemi plapolala zastava, na kateri je z velikim črkami zapisano: Uspeh - Denar -Dcnarl
In vendar, koliko je teh, ki se jim bo resnično posrečilo uresničiti tc svoje želje? Kopljemo in rijemo v jamah km krti. Svoje moči puščamo v teh nenasitnih pošastih; ljudi žro, njihovo zdravje in njihov sok iz telesa. Pokrajina tod okoli ježe sama taka. da ti jemlje veselje do življenja. Nikjer ni zelenih gričev, nikjer senčnih gozdov, nikjer polj in travnikov, Sama postrana pustinja. rjavo črna izkušena zemlja, ki skriva premog,, ,<*

za mlade
po srcu
Predstavljamo vam pesnika
NIKA GRAFENAUERJA
Pesnika Nika Grafenauerja prav gotovo vsi dobro poz na Le. Marsikdo se je navduši! in sc sc navdušuje nad njegovimi pesmimi iz knjig Pedenj ped, Kaj jc na konca sveta, Avtoiavftr, Abeceda, Kaj ima sonce najraje in Nebotičniki, sedite. V njih prevladujejo iskrive in domišljijski} razgibane pesniške predstave, ki vam še posebej ugajajo.
Pesnik je že zgodaj izgubil starše, tako da je večidel vojne preži vel pri tujih ljudeh, kasneje pa so prevzele skrb zanj starejše sestre. Svojo mladost je preživet v Dvorski vasi pri Velikih Laščah in tako spoznal trdo kmečko življenje. Potem j c končal učiteljišče in filozofsko fakulteto, danes pa je urednik knjižni zbirk za otroke v založbi Mladinska knjiga.
Pesem, ki jo je izbral za vas. nam duhovito predstavi ušesa, kakšna so in kaj vse počnejo. Le prebrati jo je treba, lahko tudi na glas, da jo bodo slišala tudi ušesa, vaša, seveda. Mogoče si bodo celo kaj zapomnila.
UŠESA
Ušesa so kamrica sluha.
Lahko so zelo poslušna, lahko so gluha, ali pa le naglušna.
Tista najbolj zvedava ne preslišijo nikdar ničesar.
Kot kakšna prisluškovalna naprava vlečejo vse na ušesa.
Včasih v ušesih zvoni, da odmeva po celi glavi.
Takrat se glava jezi.
ker zvončka nihče ne popravi.
Če si počitka želijo, ušesa ne ležejo spat, samo na ušesih sedijo in ne odpirajo vrat.
v ušesnih veščinah veljajo za čudo nad vsemi čudesi taka ušesa, ki znajo striči z ušesi.
Le nekaj ne gre in ne gre ušesom v glavo; zakaj se jim vsi smeje, če slišijo rasti travo!
L la Peroci
SEDEM BKAiOV
V hišici, ki jc imela eno samo sobo, je živelo sedem bratov. Vsak je imel svojo posteljo, svoj stol, svojo žlico, mizo in skledi} pa so imeli eno samo.
Skupno so obdelovali njivo, a pri hišnem, delu su se lepo vrstili. Vsak dan je drugi postiljal, tretji pometal, četrti nasekal drv, peti kuhal, šesti posodo pomival, sedmi nogavice sebi in svojim bratom zakrpal. <Jl> večerih, ko je luna sijala, so šh na vas in zapeli tako lepo, da so dekleta prisluhnila in v kamricah okna odpirala.
Dolgo so- živeli v slogi In ljubezni. Najsi a rej si bral pa je začel razmišljati sam pri sebi:
.»Naveličal sem se svojih bratov. Prvi v spanju smrči, drugi pri jedi
cmoka, tretji grdo gleda, peti sam s seboj govori, šesti veliko poje. Ne poslušati ne gledati jih ne inorem več,-¡c s Hišica je premajhna in nič več ne moremo vsi v njej živeti, Pojdite po svetu in se izučite obrti. K zidarjem naj gre moj prvi brat, moj drugi brat naj gre k mizarjem, tretji za tesarja, četrti za ključavničarja, peti za kleparja. šesti za pleskarja, Ko se izučite, se vrnite in sezidajte sedem hiš, za vsakega eno,«
Hratje sn vzeli vsak svojo posteljo, stol in žlico in odšli v mesto. Ostala je le njegova postelja ob steni, sredi hiše miza, na mizi skleda in ob njej ena sama žlica.
Sam si jc kuhal, sam jc jedel in sam v hiši spal. Dnevi su bili dolgi, zvečer pa, ko jc odšel na vas, je njegovo pesem odnese! veter, da jc ni slišalo nobeno dekleti poznal je, da je samemu težko. »Moji hratje se bodo vrnili,« sc je tolažil, a jih je čaka! zaman. O.stall so ' mestu, se izučili in si postavili hiše. Vsi so sc oženili in imeli so mnogo- otrok. V njihovih hišah jc bilo veliko postelj, veliko stolov in veliko žlic ob skledi in od jutra do večera sojih razveseljevali otroci. Sedmi, najstarejši bral, pa je v samoti ostarel in umrl.
Mili:na Batič PRVI MAJ
Prvi maj ■m prve ptice, ki se vračajo domov, da spet v d utri ill starem gnezdu izvalijo zarod nov.
Pni maj je prvi žarek, ki je zjutraj posijal, da na spečem Jicu fantka bi se malo poigral.
Prvi maj je nežna bilka., ki t s vet Jobi Si Žefi. prvi maj jc dež pomladi, ki oživlja vse sí vari.
Prvi maj je tudi veter, južni veter, ki zajel s svojo pesmijo ves svet jc, vsakdo ju bo z njim zapel.
Jrr morda zato prav danes sije sonce bolj svetlo in morda zato prav danes vsem ljudem je bolj toplo.
PES, MAČKA IN VOLK
Mačka se je postarala. Ker ni mogla več loviti miši, so jo spodili ud hiše. Sla je torej pn svetit. Ko je hodila nekaj casa, je srečala psa. Ta ji je rekel: s>Kam greš tako sania'.-’ Ti si stara in slaba, jaz pa še močan: počakaj, grem s teboj,«
Skupaj Sta šla daljo- Ko nekaj časa tako hodita, srečata volka. Ta jima je rekel:
»Tudi jaz grem z vama, zakaj če vaju dobi medved, vaju zdrobi, jaz pa sem močan in tudi medveda premaga in-k
Sli so torej skupaj. Pes in mačka sta imela votka seveda v čislih, ker se je bahal s svojo močjo.
Ko nekaj časa hodijo, jim pride medved nasproti, Ko zagleda volk medveda, takoj zbeži. Pes je sicer malo zalajal, a jo je popihal tudi on. Le mačka je ostala na svojem mestu in ostro gledala medveda v oči. Ko je medved videl tako majhno žival s tako žarečimi očmi, mu je upadel ves pogum. Jvtislil si je, da mora biti zelo močna in zvila žival, sicer bi se mu nc upala ustavljati.
Samohvala je znamenje praznote.
Večkrat je pogum boljši od moči.
Zapisal F.Slinil
Ta čudežni svet narave
Ob poplavi majskih cvetov imajo žuželke, njihovi obiskovalci in op rase-vslci, veliko dela. Cvetoče livade napolnjuje brenčanje čebel in čmrljev, medtem ko znajo pisani metulji svoj posel opravljati neslišno. Najbolj pridne so seveda čebele, ki so lako obložene s polnimi koški rumenega cvetnega prahu, da se komaj vračajo v domači panj, Kljub veliki delovni vnemi pa vlada v panju čudno vznemirjenje: pričakujejo rojstvo mladih malic. Vendar stara in še krepka matica navadno ne dočaka tega trenutka. Ud loči la se je, da bo skupaj s precejšnjim delom čebel zapustila panj tn ustanovila novega - pravimo, da čebele roji-
jo. Ko se rodi prva mlada matica, ji nagon veleva, da najprej pomori vse še nerojene sestre. Nato sama zasede prestol pobegle matere Ler se loti obnove starega in oslabljenega panja.
Stanc Peterlin
Manica Kuitnmova
UGANKE
S police na poiieo, iz vrečke na stolico, v lortec. na štruco -samo ne pred muco.
Umih nog sem, bistra, zvita, putk sem lačna, nikdar sita, plašček moj rjavordeči Jovcem je zelo povšeči.
eaisfi
■Cvet zlatorumen, glas mil, pritajen; ko se oglasi, nam pomfad zbudi,
EJlHiaqoii
Skromna, neznatna se skrivam v travi.
Po moči pa zrni J e iti čez noč za dve ¿Javi,
ei?oti
Ozke, preozke stezice kar po zraku drže, važne: prevažne novice po njih hite.
AEfozrq
skozi ameriško džunglo
71. »Niagara« je odplula iz Le Havra v Franciji. Rila je sitni, ne prevelika ladja, ki je večinoma prevaialu izseljence v Ameriko. Potniki v podpalubju ar bili večinoma iz slovanskih dežel - Poljaki, Slovaki, Čehi. Hrvati, Slovenci in Bosanci, meti njimi jc bilo tudi nekaj Židov, Grkov, Turkov, Nemcev in Italijanov z avsirijakega ozemlja. Veliko je bilo mladih fantov. Nekoliko starejši možje so imeli -s selroj tudi žene in otroke Nekateri so bili oblečeni v svoje slikovite narodne noše. Vsi sn •t velikimi upi in s strahom odhajali v obljubljeno deželo.
7fi, »Niagara« je zaplula v ocean. Razburjenje, ki je zajelo ladjo, je tudi Lojzeta potegnilo na krov. Zaslrmel se jc v brezkončno vodno gladino in preplavil ga je
ncinan cibr ala k sreče.
Širina oceana se mu je zdela kol obljuba. Gledal je brazde, ki jih je puščala za sabo ladja, občudoval igro valov.
Zdaj sta se s Petrom Molkom veliko pogovarjala. Lbe in ure je Peter učil Lojzeta izgovarjave ameriških besed, mu razlagal njihov pomen.
Po dolgih dneh vožnje so sc bližali New Vorku-
74. Peter Motek in Lojze sta bila edina Slovenca, ki nista potovala v podpalubju. Molek se je bal zu svoje zdravje in je kupil vozovnico drugega razreda. Lojzetov oče je v svojem ponosu prav tako vztrajal, da se mora tudi Lojze peljati v drugem razredu. Primaknil je še nekaj denarja, da sta lahko s Petrom Motkom zasedla tesno kabino.
Lojze jc obsedel na eni izmed postelj. Nejasno se je zavedal vseh dogodkov, ki so sc zavrteli okrog njega v zadnjih dneh. Pred seboj jc vidci objokani materin obraz, strogi očetov pogled in preplašene oči mlajših bratov in sester.
77.	Dan. preden, so pripluli v newyorško pristanišče, je Peter rekel:
»You'll be ali right ir America, even if it is a junglc.ii Lojze je le približno razumel, kar mu je hotel povedati, zato je Peter dodal: m Ti greš v Ameriko iskal pustolovščin, zato le Amerika ne more razočarati.* Lojze je molčal. Nenadoma se je zavedel, da je povsem nehal misliti na dom in na stvari iz domovine -
30. decembra 1913 zjutraj je »Niagara« plula mimo kipa Svobode, Lojze jc strmci V silile zgradbe Manhaltana. Telo mu je spreletel drget.
75, Pot od Ljubljane do Le Havra ie Lojze prevozil v nekakšni otopelosti. Cul it je samo zibanje vlaka, na bežečo zimski) pokrajino onkraj okenc je strmel brez zanimanja. Niti sprevodnikovo vpitje imen postaj ga ni moglo prebuditi.
Ko se je ladja odtrgala od pomola, ga je prevzel čuden občutek tesnobe. Pomislil je na dam, na rojstno vas, na Jauka Radina. V mislih jc še enkrat preletel dogodke, ki so tako usodno vplivali na njegovo usodo. Potem sc jc znova pogreznil v otopelost.
78.	V podpaluhju je završalo, ljudje SO vzklikali v najrazličnejših jezikih, jokali in dvigovali roke. Prerivali so sc k ograji, da bi videli obalo dežele, ki jih je zvabila iz domovine.
»Niagara« je rezko zahrlizgalu ladji pred njo, raj se umakne, Njen brlizg je segel Lojzetu v Srce in najraje bi krikni! in zavriskal na ves glas.
Usidrali so se na F-asl R j ver ju. Hrumenje velemesta je zamolklo trkalo na njihova ušesa. Lojze je zagledal veliki lok brco-kIvtiskega mostu. Ogromen in veličasten se je bočil nad ladjami, ki so plule pod njim. Tudi most se n tu je zazdel kol obljuba.
J a
79,	Velik čoln j c udaril uh bok ladje. Lojze je vedel, da bodo zdaj prepeljali v&c priseljence na Ellis Island, kjer so imeli urejeno posebno pregledno postajo. Uradniki Združenih držav so tu pregledovali dokumente priseljencev, zdravniki pa so ugotavljali njihovo zdravje.. Kdor je imel pomanjkljive dokumente ali je bil bolan, se je moral vrniti.
Lojze je pisal Sievu Radinu, Jankovemu bratu, da bo prišel v Ameriko- Opis«! mu je uidi bratovo smrt. Upal je, da mu bo Steve pomagat pri prvih korakih v novem svetu.
fiŽ, Pozno popoldne na zadnji dan leta 1^13 so Lojzeta pregledali. Uradnik je mrko in togo sedel za visokim pultom. Govorit je presenetljivo mešanico vseh slovaških jezikov. Vprašanja so kar deževala; Kdaj In kje je rojen? Vera? M a rodnost? Ali je slaboumen? Ali je zločinec? l£akaj je prišel v Združene države? Nato je moral pokazali, dH ima resnično pelindvaj-sei dolarjev, Se zadnje vprašanje:
:lKdn je [J Jšieve Radin, ki čaka lia vas?« Lojze jc povedal, da je lo brat timclegu prijatelja. Pisar, ki ju sedel nedaleč od uradnika, mu je pomignil, naj sede na dolgo klop ob zidu.
HO. Ko so se izkrcali na Ellis IsLandu. je Jjojze dobil Stcvovo brzojavko, da bo prišel naslednje popoldne ponj, če se bo vse dobro izteklo.
Dan, ki ga je preživel na otoku, ju bil neskončen. Med priseljenci so začele krožiti različne, zaslrašujočc novice. Lojze je trepetal ob misli, da bi moral nazaj. Od časa do časa je otipal petindvajset dolarjev, ki mu jih ju mati zašila V |SOdlDgO suknjiča, zakaj vsak. ki je hotel stopiti na ameriška tla. je moral imeli pri sehi to najnižjo vsoto denarja. Regala pa ga je Udi misel, da bi lahko zbolel, potem bi moral ostati v karanteni na otoku.
83. Začelo sc jc mračiti. I_ojze je moral čakati, da so izprašali še vso dolgo vrsto priseljencev, šele nato so poklicali Steva-V angleščini si: ga prosili, naj i2priča svoje sorodstvo 7. Lojzetom, Ste ve je odgovorit, da sploh nisi a v sorodstvu.
1.1	rad ni k je začel vpiti na Lojzeta v svoji čudni žlobudruvičini in Lojze je dojel, samo uno. Poslali ga bodo nazaj v domovino, kajti v Ameriki ni prostora za lažnivce. Iju s težavo sta Steve in Lojze pojasnila uradniku, da gre za pomoto- Nazadnje ju m le zamahnil z roko, kar ju pomenilo, da sme stopiti na ameriška tla,
Ki. Prvo noč V Združenih državah ju [joj-zc preživel s stotinami drugih priseljencev v ogromni dvorani z vrstami tesnih železnih in platnenih ležišč, ki šobila poslavlje-na v štiri rede visoko. Dobil je težišče v naj višjem redu. Drugi so imeli s seboj posteljnino, Lojze pa nt imel ničesar. Nekdo mu je vrgel odejo, toda bita jc tanku.-da bi ga ubranila pred strupenim mrazom, ki je prihajal sknzi odprta okra. Vso noč sc jc tresel in prisluškoval smrčanju in krikom v spanju in sanjskim samogovorom v vseh evropskih jezikih.
84. Steve je pobral Lojzetov kovček in Lojze mu je zmeden sledil. V svoji vznemirjenosti se je komaj spomnil, da se mora posloviti od Petra Molka, ki je odhujul v Pensilvanijo Kolena so se mu šibila in sram ga je bilo, ker ga je ameriški uradnik ozmerjal z lažnivcem,
Vkrcala sta Se na parnik, ki je vozil proti RattcTyju. Lojze je gledal bele pene, ki so
hitele proti obali, in sc živčno nasmehnil,
Steve ga ¡e začudeno gledal. Potem se mu je nasmehnil 5c on,
Lojze je olajšano zavzdihnil. Bil je v New Vorku, v Ameriki,
skozi ameriško džunglo
W5. Med prevozom je Lojze povedal Stefanu o demonstracijah, v katerih je padel njegov bm Janko.
»Bral sem v Narodnem glasuj je rekel Štefan in hladno, skoraj brezbrižno prisl h -vil: »Strajno je moralo bili, ko so tako streljali rta neoboroženo množico.#
Lojze je osupel poslušat njegove besede. Zdelo se mu je nenaravno, da ga hralova smri tako malo prizadene. Nenadoma pa ga je prijetno prišinila misel, da je vse to že daleč za njim.
HM. Spet sta bila zunaj sredi hrumeče množice, ki se je zlivala na vse strani, Po cestah so vozile kočije. Pod nogami so pokale pasje bombice. Oliila sta pivnice na Park Rovtu In Lojze se je čudil velikim, bleščečim dvoranam, kjer so stregli n ata* kurji v snežnobeiih suknjičih, fesa takega ni bilo v domovini
š cest no železnico sta se odpeljala v drugi konec mesta, kjer je Lojze pn nekem Židu kupil novn obleko za petnajst dolarjev, »Sedaj ste pravi Američan,k mu je zagotovil Žid in Lojze sv je še dolgo potem zadovoljno ogledovat v razsvetljenih izložbah.
Sit. Rila je že noč, ko jc parnik pristal na Manhaitanu. Nebotičniki str žareli s tisočerimi lučmi. Štefan sc j e smehljal začudenemu Lojzetovemu izrazu.
Stopila sta vzdolž Broad way a. Po cestah so se gnetli ljudje, ki so sc vračali domov. Nenadoma je Lojie obstal, na uho mu je udaril nenavaden šum.
■:Subway,* mu je pojasnil Štefan. »Podzemna železnica,*
To je bilo nekaj novega. Peter Molek je ti L nikoli omenil. Nekaj ulic dlje so gruče ljudi po stopnicah izginjali v odprtini, ki je vodila k podzemni železnici.
8¥, Ko sta šla skozi židovsko četrt, j c Loj ze na vozičku zagledal banane. Zaželel si jih je in Štefan jih je kupil cel kup. Lojze je ugrizi! v lupino in s« skremžil. ji-Olupi jo,« je smeje se ukazal štefan. »ali ne vidiš, da je koža, zelenec neumni.# Zdrav krohot je napolnil pivnico na hllish-ingu, gospodar je bil Slovenec in tudi gostje sij hiti večinoma Slovenci, Štefan je hotel že prvi večer razkazati Lojzetu ves New York, želel je, da bi že takoj občutil pravo ameriško življenje in peljal ga je na domačo zabavo k gostilničarjevi družini.
«7* Loj ze je napeto vlekel na ušesa glasove Ljudi, ki so se pogovarjali. Le kdaj pa kdaj jc razumel besedico »alt right*. Potem se je začel ozirati po visokih stavbah, Štefan mu je pripovedoval njihova imena, Število vtisov jc bilo tolikšno, da so mu za nekaj časa ohromeli možgani.
Štefan ga je potegnil za s&ho v hrvaško pivnico, kjer sta naročila večerjo. »Danes je Silvestrov večer, tako kot ga praznujejo v New Yorku, ga ne praznujejo nikjer na svetu!« je pribil, Med večerjo mu je še pripovedoval o svojem prihodu v Ameriko. Čeprav jih ni Intel še dvajset, je Štefan čutil, da ni več nekdanji zelenec.
90. Ko sla prišla, jc pravkar udarilo polnoč in zbrana družba se je veselo objemala in poljubljala. Veselo so ju sprejeli in se smejali zgodbi o neolupljeni banani.
Med gosti jc bil tudi urednik Narodnega glasa, ki je prosil Lojzeta, naj mu kaj pove o dogodkih v Ljubljani-»Ali ne bi mogli lega napisati,« j c rekel takoj nato, Stefan, ki jima jc prisluhnil, je rekel: *Ce zna fant pisali, ali mu nc bi mogli preskrbeti kakega dela?«
"Bomo videli,« je rekel urednik in dodal: »Oglasite se prt meni v pisarni in prinesite zgodbi) s sehoj!«
materinščina
nove knjige
Jezik nas druži
Pripovedujem naprej zgodbo o jeziku in jezikih, napeto zgudho, pri k h (eri se ves tras zavestno in h krčili podzavestno uveljavljata dve sili, družila a ir ločevalna. sredotežna in sredobežna,
Jz zgodbe n zidavi babilonskega stolpa v prispodobi zvemo, kako se je dotlej složna človeška družina razita ra vse vetrove in se s tem obsodila na toliko jezikov, kolikor je bilo rodov,
Dokler je bilo ljudi na svetu tako malo, da so lahko živeli kot samotni otočki in otoki vsak zase. vsak sam sebi zadoslcn in neodvisen od dnigih, no bili jeziki nekakšne osebne izkaznice: če govoriš po naše, si ras, drugače si tujec in ne sodiš v naš krog, v naš rod. v našo družino.
Kolikor bolj pa so se ljudje množili, toliko luže je bilo najti za vse ugoden prostor na soncu, ne da bi bili blizu skupaj predstavniki tujih, sovražnih si rodov, toliko holj je posili razmer prevladovala strpnost in želja po mirnem sožitju, Tu je rasla iz spoznanja, da ima vsak človek, vsak nnl posebne prednosti v svojem naravnem okolju, eden paše Ir črede, drag rodovitna tla za žito in sadje, tretji gozdove, polne divjadi, četrti vode, polne rib. Iz tega se je rodila korislna menjalna trgovina, ki je niti različni jeziki In rodovna nunproistva niso mogli ustaviti.
En kolikor močnejša je bila menjalna trgovina, ki se je od pridelkov in naravnega bogastva razširila tudi nu izdelke, toliko več med jezi kovnih, se pravi medrodovnih srečanj in stikov je moralo biti. Takim mirnim povezavam ir mostovom so se kajpak vsak čas pridružila Uidi nasilna dejanju: osvajalni pohodi, zasedbe rodovitncjšlh ozemelj (saj je sosedova hruška zmeraj bolj sladka), prostovoljna in prisilna preseljevanja rodov in ljudstev, skratka: dotlej bolj ali manj ločeni rodovni in jezikovni otoki so sc začeli marsikje spreminjati v dokaj nepregledno mešanico, v kateri je poskušala družil no vlogo za sporazumevanje opravljati latinščina, ki je bila najprej jezik osvajalca, potem pa po sili razmer jezik vseh odgovornih za večjo gospodarsko in siceršnjo povezavo med posameznimi rodovi in pokrajinami.
Tako vlogo je v novejšem času za Evropo prevzela francoščina. ki seje spremenila v tako imenovani diplomatki jezik, obenem pa so se čedalje bolj čutile težnje po sorodstvenih vezeh med rodovi, dokler se ni to izraziteje pokazalo z izrecnim poudarkom na posameznih jezikih, ki so si v šusuajMem stoletju kar zapovrstjo priborili priznanje in napravili zrelostne preizkušnje z izdajo prvih pomembnejših, knjig v do-mačih, ljudskih jezikih, nc več latinščini in francoščini.
Jezik je tako še naprej ostajat ali pa je spet postajat svojevrstna osebna izkaznica, dostikrat samo znamenje prijateljstva in sodelovanja, še večkiat pa predme! narodnega ponosa, saj so pnsamezn« dela, napisana v domačih jezikih, pričala o moči človeškega duha, s tempa nova spoznanja in dogajanja - zlasti še sprevodi lakilidcl- prenaša Ih tudi drugam.
Tako novejši živahnejši duhovni menjalni trgovini sc je pridružila še novejša tehnika, ki ¡e nekdanje med rodovne navade in razvade lahko prenesla na širša, svetovna področja. Pri tem je zlasti Uvrrrpa zaradi velikega napredka odločno prestopila svoje bregove In pljusknila tudi na druge ec lire. Tako ho nastale evropske podružnice ali kolonije po vsem svetu- Pri tem je bila močna zlasti Anglija ¡ti tako se je angleščina čedalje bolj uveljavljala tudi kol svetovni jezik sporazumevanja.
Med nepreglednimi množicami jezikov na afriškem, azijskem, ameriškem in avstralskem področju so se torej - razen na arabskem, indijskem, kitajskem in japonskem območju - hoij ali manj nasilno uveljavili evropski jeziki m tako stanje imamo šc danes, Ponekod, na primer ■.■ Južni in Severni Ameriki, je jezik prišlecev v celoti zmajpd in spodrinil jezike prvotnih prebivalcev, drugod, na primer v Afriki, se pa ob uradni francoščini ali angleščini čedalje močneje uveljavljajo jeziki domačinov, ki se pravzaprav šele zdaj prebujajo v vsestransko pnmlati narodov.
Čeprav namreč sprevidevumo marsikakšno pred nosi enega samega jezika za sporazumevanje po vsem svetu, (udi vemo, d« je ravno jezik tako osebna in zasebna last in hkrati najžlahtnejši sad celotne duhovne in telesne oschnosii, da se nam spreminjav rajvečjoin nepreklicno dediščino in v nosilca čustvenega i:i miselnega bogastva, zajetega skozi dolga stoletja . da ga ne more odtehtali nobena gospodarska korist aii morebitno lažje sporazumevanje.
Kajši se naučimo dveh tujih jezikov. iajši celo treh, kakor da bi morali zatajiti, pozabiti ali zbrisati z obličju zemlje svojo materinščino, V materinščini je ne le čustven« sestavina prve besede, prvega koraka v človeški družbi, v nji je (udi skrivnost človekove izrazne moči, človekove osebnosti, ki presega vse druge vidike.
■hiiikn Mii(li>r
Celovška založba fleyn je v sodelovanju s celovško univerzo izdala dvojezično antologijo sodobne slovenske lirike z naslovom MA ZELEM SIKE H L VETRA. Iz.bor iz del 24 sodobni3i slovenskih pesnikov iz Slovenije, Trsta in s Koroške je opravil prof. Boris Patentu, kije antologiji napisal (udi spremno besedo. Gre za najobsežnejšo in najpomembnejšo dvojezično zbirko besedil povojnega časa. Avtorji od Mateja bora do Cirila Zlobca so zastopani z več kol 75 pesmimi, ki so jih iz slovenščine prevedli izbrani prevajalci. Knjiga vključuje tudi kratke življenjepise pesnikov in bibliografije njihovih del, ki jih je sestavila Danijela Sedej, krasijo pa jo grafike Valentina Omana-
Ob prvi obletnici smrti znanega koroškega skladatelja Pavleta Kernjaka je izšla zbiik« njegovih pesmi peni naslovom ROŽ, PO OJ UMA, ŽILA, Zbirka, ki jo je izdal« Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, uredil pa Radovan Gobec, vsebuje na 85 straneh 44 najbolj znanih m priljubljenih Kernjakovih pesmi. Od umetnih pesmi na lastna in tuja besedila do priredb narodnih pesmi zajema Kernjaknva pesmarica celotno obdobje plodnega ustvarjanja tega pnmcmhncga slovenskega Korošca. * Vrednost Kemjakove glasile je predvsem v njeni preprostosti, s katero na mah osvoji vsakega pevca, v prisl ni ljudski segavtHli, ki vedri duha in razveseljuje srce pa v zavidanja vredni spnetnosli za zlito povezovanje narodnih pesmi v vsebinsko zaokrožene venčke.« pravi muzikolog Radovan Gobec.
Slovenjegraška občina je izdala razkošno barvno krajevno monografijo j. naslovom SLOVEIVJ GRADEC. Monografiji o tem malem slovenskem kraju, ki je zaslovel tudi po svetu zaradi svojih kulturnih prizadevanj. j c pomagala k življenju tudi založba 5|>ekiar iz Zagreba. Mestece Slovenj Gradec j c danes pojem zaradi svojih mednarodnih likovnih razstav v znamenju mi ru. zato j c prav. da je monografij a s 11 b slranmi in številnimi - (udi naj novejši mi — fotografijami, barvnimi inčmobelimi, izšla v nakladi hOOO izvodov.
Izredno zanimiv je letošnji GDSFD-nTNJSKI KOLEDAR, ki je izšel pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani kot njegova tradicionalna in zelo iskana publikacija. V njem so vsa potrebna navodila za vodenje skrhnuga domačega knjigovodstva, skoraj za vsak drugi dar v letu izbran, a preprost in uporaben kuharski recept, številni koristni nasveti za zdravo prehrano, nego telesa, zdrav način življenja, šport, urejanje vrta, vsekakor pa so šc posebej dragocena navodila za sodobno šivanje, kvačkanje in pletenje z barvnimi ponazorilnimi fotografijami. To je knjiga, ki je izredno praktično darilo za sleherno žensko, velja pa le 145 dinarjev.
mislimo	filatelija
na glas
Te nase ruke
Kaj vse je že bilo povedano in napisano o naših rokah, ki so 7 nami, če imamo srečo, od rojstva do smrti. Preživljajo nas, hranijo, z nami slabijo in se starajo. Poznamo lepe roke. nežne roke, dobre roke, močne roke, žulj a ve roke in še in še hi lahko naštevali. S stiskom roke povemo znancu, kaj čutimo do njega: ali j c naše čustvo iskreno, globlje ali pa jc srečanje z njim le bežno. kakor j c toliko srečanj v življenju vsakogar. Enako nam pove tudi stisk njegove roke. Kakor smo različni ljudje med seboj, so različne mdi naše roke. Nekatere so pridne bolj, nekatere manj, nekatere so negovane bolj in nekatere manj, ali pa sploh ne. Nekatere imajo prstane, druge so brez njih in 50 njihovi »prstani« samo žulji na dlaneh.
Kavalirji iz prejšnjih generacij, iz tako imenovane »višje družbe«, so ženskam-diimam poljubljali roke. To jc bil že nekakšen običaj, ki se je sprevrgel v puhlo, vsakdanjo meščansko frazo. Kako vse drugačen, pristnejši je prijateljski stisk roke, ali ne? Seveda je čislo drugače, če se sin ob srečanju ali družinskem praznovanju. spomni in poljubi zgarano materino dlan. A tega se spomnijo le redki. Žal je tako.
Roke, ki nas zvesto, v hudem in dobrem, spremljajo skoz življenje, moramo seveda negovali. Tu tudi zaslužijo. Trgovci nam ponujajo za to brez št e vi la raznih krem, olj in maž, Lahko pa se zgodi, da pri tem pretiravamo, predvsem kar se nohtov tiče. Leta gredo mimo nas tako hitro, da na to dostikrat kar pozabljamo. Ta-42
ko till opazimo, da je na naših rokah koža uvela in da jo prekrivajo starostne pegice. Pa si omislimo živo rdečo lakirane nohte. Joj, kako bi naše dobre pridne roke protestirale, če bi mogle govoriti. In še čisto prav bi imele.
Naše roke, pridne roke, delajo širom sveta. Koliko vsega so že naredile. Kdo bi to izmeril? Ali je to sploh mogoče?
Na dlaneh naših rok je zapisana povest našega življenja, ki pa je vsakdo ne zna prebrati. To m j je nekoč povedal stari Jernej Žurgi. Dostikrat se spomnim nanj in na njegove velike, lopataste mke, polne žuljev in brazd, iz katerih nobeno umivanje s šihtovim milom ni moglo izprati črnih sledov težkega dela. Bilo je to že zdavnaj. V letih po prvi svetovni vojni, Morje let je vmes, pa j c še ves živ pred menoj: visok, suh, s črno usnjeno kapo, pomaknjeno na levo uho in s cigaro »ta kratko« med rumenimi zobmi, Ker je bila mama vojna vdova, smo imeli trafiko. Uredili smo jo kar v stanovanju, ki je bilo v pritličju ob CCsli, S sestro sva morali stati na visokem zaboju, da sva dosegli okno in prodajali cigarete. Jernej Žurgi jc bil med najbolj zanimivimi kupci. O njem so pripovedovali marsikaj, kar otroci nismo razumeli. Bil je livar. Govorili so, daje tudi socialist in prekucuh in je bil zaradi tega večkrat brezposeln in zaprt. Zaradi vsega tega se je nam (strokom zdel še posebej skrivnosten. A naša mama jc rekla, da je poštenjak in dober človek. Za prvi maj si je zavezal rdeč trak rta gumb in bil je dobre
volje, ker ga je dal »malo na zob«, kakor je pravil. In tako jc iztegnil svojo veliko lopatasto dlan skoz okence v naši trafiki. »Tri ta kratke, e je rekel in čakal, da triu jih dam. Navadno je kupoval čik tobak, cigare so bile le za boljše priložnosti. Dala sem mu cigare in se pri tenr zagledala v njegovo roko. »Kaj znaš brati?« meje vprašal in se muzal, »Seveda znam,« sem prtkimala-»No, pa preheri, kaj piše na moji roki,m ml je molel dlan pred nos. Gledala sem tisto mrežo črt in odkimala, »Tega pa ne znam.« Grenko se je zasmejal. »Bolje zate,« je rekel, »če bi prebrala, bi se morda še jokala, To je povest mojega življenja, ki ni nič vesela O, tudi ti boš imela svojo. Vsak človek jo ima, le prebrati je ne zna vsak.« Prižgal si je cigaro in odšel s trudnim, majavim korakom. Kolikokrat sem se spomnila nanj! Predvsem takrat, ko so nam na Matici naši ljudje, naši delavci, ki so k nam prišli na obisk iz tujega sveta, pripovedovali svoje življenjske zgodbe. ?.ulji njihovih rok so govorili z njimi iti zanje. In to tudi takrat, če so jih morda Leta že malo zagladila - povedal jih je stisk, iskren stisk roke delavca.
Da, te naše roke, Zgodile našega življenja so zapisane na njihovih dlaneh. Ne dopustimo, da bi bilo v njih kaj grdega, nečastnega, da si ne bi upali prLsrčnostisnili roku prijatelju.
JllH
16.	februarja jc Skupnost jugoslovanskih PTT izdala že tradicionalno serijo štirih znamk »Muzejski eksponati«. Zaradi praznovanja 40-letniee vstaje naših narodov je S J PTT na znamkah te izdaje prikazala partizansko urozje iz prvih dveh lel na-rod noosvubodi I nega hoju. Na posameznih znamkah je upodobljeno naslednje orožje:
3,50	din - partizanska ročna bomba »cement uša* (Vojni muzej v Beogradu). Prvo mčnn bombo so naredili v partizanski delavnici v
Drvarju 5. avgusta 1941. Izdelana je bila iz betonu v velikosti U k H x K cm, napolnjena pa jc bila z dinamitom in koščki železa. Težka je bila okrog 2 kg. Premer udarnega učinka je bil 20 do 30 metrov, nevarna cona pa do 100 metrov. Izdelanih je bilo okrog 4000 scementui«;
5,60 din - puška »partizanka* (Vojni muzej v Beograd n j je bila narejena iz delov za puško »Manzcr« {M 98, kalibra 7,9 mm}. Puška je imela dolgo cev, njeni značilnosti pa sta biti vdtk domet in preciznost. Izdelovali so jih v partizanski tovarni orožja in streliva v Užicah v obdobju »Užiške republike« teta 1941. Narejenih je bilo okrog 20.000 pušk;
H,00 din - partizanski top (Vojni muzej v Beogradu) SO naredili v partizanski delavnici v vasi Podgorje na Kordu n u v začetku leta 1942. Kaliber cevi je bil 52 mm, teža topa 39,5 kg, granate pa 2,3 kg. Granate so bile polnjene z lovskim srnodni kotli:
13,00	din - partizanski tank (Muzej revolucije ljudstva Hrvaške) so naredili v partizanski delavnici v vasi Ncbljusi v Liki marca leta 1942. Tank jc imel premer 1,70 m, visok je bil 1,25 m. težak pa lUOObig. Debelina oklepa je bila približno 16 mm. V posadki je bilo 6 borcev, ki so porivali tank iz njegove notranjosti z lastnimi močmi. Oborožitev tanka je bila sestavljena iz lahkih strojnic in pušk.
Motive za znamke ¡e ¡zbral podpolkovnik Mil uti n Radivojevič iz Vojnega muzeja v Beogradu. Likovna obdelava znamk je delo akademskega slikarja Dušana Lučiča Iz Beograda. Znamke jc natisnil Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v dvobarvnem ofsetnem tisku v prodajnih polah po 25 k oso v.
Kot običajno je tudi ro pot na dan izdaje znamk dala Jugom a rk a v prodajo ovitek prvega dne, ki je stal
2,50	din oziroma s kompletno serijo 32,60 tli n.
vaš
kotiček
Prodam večjo atrijsko hišo, 330 k v. metrov, v Radovljici, 3. faza, možnost več stanovanj ali obrti, vrt 550 k v. metrov. Enkraten projekt in Jokaeija, cena 160 milijonov st, din. Zamenjam tudi za vikend ali stanovanje z vrtom na morju.
Jože inž. Dekleva, 61901) Ljubljana, Adamičeva 15. tel. 061 552-797.
Prodam takoj vseljivo enodružinsko hišo, starejšo iti vpeljano de lav nieo-vul k animacijo s kompletno opremo.
slovenski
lonec
Pijanček
V skledi penasto umešamo tri žlice sladkorja s tremi rumenjaki. Dodamo tri velike žlice kruhovih drob-
tin.	odišavimo s cimetom, mletimi klinčki in nastrgano limonino lupino, nazadnje pa primešamo še trd sneg treh be[jakov. Zmes stresemo v namaščen torti n model in spečemo. V lončku zavremo 2 kozarca belega vina s sladkorjem, cimetom, nageljnovim klinčkom in limonino lupino. Pečen in ohlajen narastek zrežemo na rezine, ki jih polijemo s' kuhanim vinom.
Hiša in delavnica sta v Ljubljani ob Tržaški cesti na Viču.
Ponudbe pošljite na naslov:
Prek Vladu, Prevalj 9, 61009 Ljubljana
I bi izvedba
Iščem mojega očeta, oziroma moje sorodnike. Moj oče je po mojem rojstvu, leta 1907, odšel v Združene države Amerike. Po informacijah, ki sem jih dobila, je pred E ! leti umrl, ima pa
Praznični kruh
V nekaj žlicah mlačnega mleka raztopimo 4 d kg kvasa in ko vzhaja, za me sitno testo iz kilograma bele moke, 10 dkg surovega masla, 2 rumenjakov, 2 polniti žlic sladkorja. 2 žlici turna, soli in nastrgane limonine lupinice. Testo dobro pregnetemo in p ušli mo, da vzhaja. Vzhajanega pregnetemo in vgnetemo v testo dve polni Žlici na rezati ih orehov ali mandljev in dve pesti opranih rozin. Testo razdelimo v dve štručki in damo vzhajat na pomokan pekač. Ko sta dovolj vzhajali, ju namažemo zgoraj z beljakom, in spečem n.
potomec, Z njimi hi rada prišla v stik. Osnovni podatki, ki jih vem ti svojem očetu, so tiie: imenoval se je Franc Kem. doma je bil v Zgornjih Tcnetišah št, I | pri Kranju. Odšel v ZDA leta 1907, domnevno v Cleveland. Prosim vsakogar, ki bi kaj več vedel O tl jem ali o njegovih potomcih, mojih sorodnikih, da itli sporoči na naslov:
Antonija Godnjavec, Stari trg ] Ih. 68219 Trebnja, Slovenija, Jugoslavija
Frizerski salon v eentru Ljubljane prodam.
Ponudbe pošljite na naslov;
Zdenka Guden, 61009 Ljubljana, Trg osvoboditve 6, Jugoslavija
■
Sadni kruh
15 dkg suhih sliv, ki smo jim odstranile peške, 15 dkg suhih hrušk, 15 dkg suhih fig operemo v topli vodi in drobno zrežemo. Dodamo 10 dkg zrezanih orehovih jedrc, pest rozin. 1 5 dkg sladkorja in kozarec ruma. Zmes naj počiva dve uri. Medtem pripravimo 40 dkg krušnega testa (stehtamo ga, preden vzhaja), V vzhajano testo dobro vtepemo sadno zmes, ga damo nato v omaščcit model za potico ali šarkelj. Ku testo ponovno vzhaja, ga počasi pečemo eno uro. Ko je kruli popolnoma ohlajen, ga zvrnemo iz modela, razrežemo pa šele naslednji dan.
Saving the cultural heritage
Jugoslovanska kulturna dediščina
Knjige, ki bi jih morali prebrati, preden odpotujete v Jugoslavijo
Ali vam smemo predlagati nekaj branja, da bi vam bilo bivanje v Jugoslaviji še bolj prijetno?
Kot uvod vam predlagamo uspešnico - bestseller, kr opisuje romantično potovanje, jugoslovansko odisejado, čuda Jugoslavije, jugoslovansko-ltaiijansko odisejado, rapsodijo vzhoda, najboljše o Jugoslaviji, donavski sen, potovanje v preteklost in vzhodno ter srednjeevropsko panoramo v knjigi » Ko m pasovi izleti 1931 <■ {The World of Kompas Tours 1931). V njej je opisanih 22 izletov, ki z naj udobnejšimi avtobusi trajajo od 5 do 22 dni; če se jih boste udeležili, se boste na prijeten način in mimogrede spoznali z bogato kulturno dediščino, raznolikostjo, lepoto in zgodovino Jugoslavije in drugih držav. Ob vsem tem boste imeli še dovolj prostega časa za počitek, dovolj možnosti za doživetja, ki jih najraje doživljate sami, ali za obiske krajev, v katere se radi vračate.
Kot naslednje koristno branje in kot napotek za vaše poletne (in seveda tudi pomladanske in jesenske) počitnice vam predlagamo publikacijo »Yugoslavia Kom-pas-style-, ki prinaša zanimive reportaže o Beogradu, Bledu, Dobrni. Dubrovniku, Ljubljani, Poreču, Sarajevu in Zagrebu.
Če želite, da bodo vaše počitnice kar najbolj prijetne in pestre, si oglejte celoten program Kompasovih izletov. V našem programu je prek 250 tedenskih izletov z letali, avtobusi, ladjami, jahtami ali z vašim lastnim vozilom v vse večje kraje in letovišča vzdolž jadranske obale in po notranjosti Jugosiavije.
Med počitnicami v Jugoslaviji lahko prebivate v Kompasovih hotelih na Bledu, v Bohinju, Dubrovniku, Kranjski gori, Ljubelju, v Ljubljani in motelu Medno, v Novalji na otoku Pagu ali v Slovenj Gradcu - o vsem tem pa vas podrobneje obvešča prospekt o Kompasovih hotelih.
0 tem. kako potovati, je vrsta zanimivih predlogov zajeta tudi v knjižici »Kompas Hertz Tariff 1981«,
iz katere boste lahko izbrali najugodnejšo ponudbo za najem enega od 1500 vozil, ki so vam na voljo po vsej Jugoslaviji.
Nakupovanje (shopping), nakupi spominkov (ob tem naj vas opozorimo na posebne Kompasove prodajalne spominkov, ki veFjajo za najboljše), plačevanje v restavracijah. zabave, nakupi vozovnic (seveda v Kompasovih agencijah) idr, na kredit vam bo veliko lažje, če boste upoštevali nasvete, ki jih najdete v prospektu z naslovom Kompns-Euracard-Acces-Master CarcL Tam boste našli seznam prek 1000 trgovin, samopostrežnih trgovin, hotelov, restavracij idr. v prek 110 jugoslovanskih krajih.
Kompas vam želi pomagati pri tem, da bi bila vaše počitnice nekaj posebnega in mi dobro vemo. kaj je treba storiti za to. Kadarkoli nas lahko pokličete na katerokoli od 103 naših agencij po vsej Jugoslaviji in izvedeli boste, kaj vse je še za vas pripravil Kompas. Ali pa se preprosto oglasite na naslove:
Literature for your Yugoslavia vacation
May we suggest some reading that will make your stay in Yugoslavia even more enjoyable?
As an introductory we recommend the bestseller describing the Romantic Journey, Yugoslav Odyssey, Wonders of Yugoslavia, Yugoslav~ltalian Odyssey, Eastern Rhapsody, the best of Yugoslavia, the Danube Dream, Journey into the past and the Eastern and Central European Panorama in "The World of Kompas Tours 1981" - 22 escorted motorcoach tours ranging in length from 5 to 22 days; inclusive tours that let you see a true cross-section of the heritage, variety, beauty and history of Yugoslavia and other countries visited, giving you plenty of free time to relax and go off seeking adventures of your own or retrace the steps and visit your favourite sights a second time.
For further reading and to put more vacation in your summer (or spring and fall) we suggest "Yugoslavia Kompas-Style" fact sheets on Belgrade, Bled, Dobrna Spa, Dubrovnik, Ljubljana, Poreč, Portorož, Sarajevo and Zagreb.
For more fun and oxcitment during your stay peruse ' Kompas Tours" - featuring over 250 weekly trips, excursions and tours by air, motorcoach, boat, hydrofoil or by your own car organized in all major towns and resorts along the Adriatic Coast and Inland Yugoslavia.
You'll have a vacation during your visit by staying at one of the Kompas Hotels at Bled Lake, Bohinj Lake. Dubrovnik, Kranjska gora, Ljubelj, Ljubljana and Medno, Novalja on Island Of Pag or Slovenj Gradec, so have a look at one of the Kompas Hotels leaflets.
How to move around and explore spending less by renting one of the 1,500 cars at your disposal all over Yugoslavia will inform you the 'Kompas Hertz Tariff 1981"
Your shopping, buying of souvenirs (here Kompas Souvenir Shops are the best bet), eating delicious meals, entertaining, purchase of tickets (at Kompas agencies, of course) etc. on credit will be made easy it you consult the Kompas-Eurocard-Access-Master Card list over 1,000 shops, supermarkets, hotels, restaurants etc. in over of 110 places in Yugoslavia.
Kompas would like to make your vacation something special and we know the way to do it, so why not call any of our 103 offices all over Yugoslavia to see what else Kompas has available for you! Or contact us at:
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Kompas Jugoslavija Pražakovs 4 61000 Ljubljana Phono: (061) 327-761 Telex; 31209
KOMPAS JUGOSLAVIJA Pražakovs 4 61000 Ljubljana Telephone: (061) 327-761 Telex: 31209

Največ}! proizvajalec prikolic in nadgradenj v Jugoslaviji
vozila
gorica
Proizvaja
»VOZILA GORICA" n.soLo.
•	prikolice in polprikolice
•	kiper prikolice in polprikolice
•	nizke prikolice in polprikolice
•	cisterne
•	avtodvigafa
•	vozila na hidrostatični pogon
•	podvozja
•	osi
•	platišča
G5290 Šempeter pri Gorici
Predstavništva
Beograd, Zagreb Sarajevo, Skopje
ROPNA GRUPA, Magazine ¡Or Slovenes Abroad, Cankarjeva 1/11, 61001 Ljubljana, Slovenija-Yugoslavla Tet. 061/23102
Published by Slovenska izseljenska malica, Ljubljana Editors: Jože Prešeren (Editor-in-Chief) arid Jagoda Plgcle, English translations: Milena Milojevic-Sheppard, M, A, RODS A GRUPA Is published monthly, Numbers S ami 9 are published together (tj a
double issue.
If early Subscription for overseas countries is S.— U, S-, IQ,-" Canadian or 7,—■ Australian dollars, Payment can be made direct to our Account. No. 50m-670-QlQ-32QQ2-28W5 at Ljubljanska banka, or by international money order, or fcjf check — payable to rSloveitska izseljenska malicat — in a registered letter.
Letters to the Editor
Dear Sirs:
I am enclosing a check for two-year renewal of my subscription to Rodna Cruda. if my memory serves me correctly, my present subscription ran out last month, Keep up the fine work with your magazine. I enjoy it a good deal, primarily because by reading it I can refine my modest knowledge of Slovenian (1 am American bom oE Slovene parents), but also because there is much of general interest within its pages, I plait for return to Slovenia for a visit next summer, and Rodna Gruel a helps keep my interest in that trip al a high level. Sincerely, trunk, R, DnrloL Trim nib.
Mich., U.S.A.
Gentlemen:
Enclosed is a ehcek for the renewal of Rodna Gruda for the year 1P81. 1 enjoy reading the magazine very much and especially enjoy the beautiful photographic work of picturesque Slovenia.
1 arrived in South Chicago in June of 1912 making it 69 years since I left my homeland, 1 have a great interest in what is going on in Slovenia and Rodna Gruda provides me with many enjoyable hours of reading.
Sincerely wishing that yon will continue to bring us this mosL informative magazine for many years to come. Sincerely yours,
Mrs* Anna Buck, Chicago, IIL, U.S.A.
The Thirtieth Anniversary of “Slovenska izseljenska matica“
* On this occasion, when we are going to take a look back at the 30 years work of Slovenska izseljenska inatica, we remember gratefully all those who through their work helped in Marina's development and successes, and in making (viatica the kind of organization that it is today, In particular eve recall with gratitude certain none prominent, deserving and today already departed comrades, such as Tone SeliSkar, Ivan Regent, Tnmo Brejc, We remember our hard-working secretary for so many years, Albert Svagelj, as well as many others. Permit me, at the same time, to express our gratitude to all those lady-comrades and comrades still living today who have contributed and are still contributing towards the successful work of Mutica'1. These were the introductory words of the speech given by 5 tune Kolmtin. President of SLu veil ska izsc-Ljenska matica, at the grand anniver-
snry meeting of the executive council, which was held in the Council Chamber of the Ljubljana City Assembly on January 15m, 1981. Taking part in the meeting, apart from the members of the executive council, were numerous oilier distinguished guests, among whom mention must be made of the member of the Presidium of S. R, Slovenia, Vida Tomšič, and also of dr, Marjan Brecelj, Dušan Šinigoj, Bojan Lubej. Jože Pacek, dr. Marjan Ružič, Majda Gaspari, dr. Janez Milčinski, Miran Potrč and Bishop dr. Stanislav Lenič, the bishop in charge oE the pastoral service among Slovene emigrants,
E11 his speech Stane Kolman went on to provide a full description of the conditions in which Slovenska izseljenska matica was established, of its role in our society, and oE how it is organized, and of the great importance of ils links with Slovene emigrants
throughout the world, wilh their societies, organizations and with individuals.
After Stane Kol man's speech, (he present secretary of Sloven ska izsdjen-ska matica, Marko Pogafinik quoted a lot of interesting data about the work of Matica in the early days, about the first contacts with emigrants, all the way up to today’s exceptionally ramified and universal links. Today Matica performs the work o£ an important national institution. It helps emigrants to consolidate their sense of Slovene national consciousness and acquaints Slovenes in their homeland with the full cultural life of our fellow-countrymen spread throughout the world. It helps in the publishing of literary works by emigrant authors, encourages (he scientific study of Slovenes emigrants in the past and present, and also helps members of the youngest generations of Slovene descent living abroad, who arc looking for their roots.
For its 30 years, of successful work SI oven ska jzseljenska matica bas been awarded the high Yugoslav decoration of the order of merit for the nation witb the gold star. This decoration was presented to the President of Slo-venska izseijeiiska matica by the Vice-President of the Republic’s Conference of the Socialist Alliance of Working People ot Slovenia, Tilk.fl Blah a, who emphasised the following:
"The work of Sloven ska izsdjenska matica, which by its very nature is closest to the interests uFour emigrants, has in the years since Matica was first established undergone a continual process of proving and extension onto
many fields. By coordinating the programmes and activities Of many working, social, cultural — educational and other organizations and societies, of self-management communities, institutes and institutions, part of whose activities arc orientated towards emigrants, Slovenska izseljen ska matica has contributed importantly towards the continual strengthening and broadening of cooperation between emigrants and their old homeland”.
Tilka Blaha also said that this decoration of Slovenska izšel jenska matica was at the same time a recognition of the contribution of all those emigrants who had shown a high degree of patriotism at the decisive moment in the history of their old country, who had always stood side by side wilh their old country and supported the historic aspirations of the Yugoslav nations. She also mentioned the Ame-rican-SJovene Louis Adamic, the 30'11’ anniversary of whose death is being remembered this year. "Not only did Louis Adamič support the struggle of the revolutionary forces in Yugoslavia”, concluded Tilka Blah a, “but he also helped to spread the truth about Yugoslavia at a time when it was the most necessary”, it is planned that (lie events which arc to coincide with the 30111 anniversary of Adamic’s death encourage the more systematic scientific research about the history and present state of our emigrants.
On the occasion of its 30L|* anniversary Slovenska izseljenska matica received letters of congratulation from numerous Slovene emigrants’ societies, and individuals. Wc would like to thank all of them for their kind letters Of congratulation.
2.201) Million Dollar Lutin fur Yugoslavia
A 2,209 million dollar loan, which has been granted to Yugoslavia by die International Monetary Fund (IMF), has been described in world business reviews as the largest loan ever granted to a developing country. The loan will be utilized over the next three years and will replace a previously made loan of 427,5 million dollars dating from June 1980. In other words Yugoslavia will be able to obtain a loan of 700 million dollars in each of the three years 1981-83. The period of time over which the loan will have to be paid back is not yet known, but the IMF recently extended its repayment period from 7 to 10 years, making them considerable cheaper to pay back than other loans presently available on tlie international money market.
It must be said that Yugoslavia is not oil the long list of those countries which causes international bankers the most headaches. The economic difficulties of Yugoslavia seem small compared with those of Poland, for instance, or the question of how Brazil is going to repay loans totalling 50,000 million dollars. Not to mention Turkey, Zaire, the Philippines, Bolivia, Nicaragua or budan, which has just stated that it is unable to repay the loans granted it. It is considered that Yugoslavia is a country' which, in spite of economic difficulties, is prepared to undertake strict measures in order to strengthen the economy, unlike many other countries.
With respect to the loan granted to Yugoslavia the IMF has stated that, during a period of rapid economic growth at an annual rate of 7.2 */a from 197b to 1979, Yugoslavia acquired a large balancc-of-payments debt of as much as 5,900 million dollars, hut has been recently taking effective steps to restructure its economy, with a much greater orientation towards exports, and to reduce the rate of inflation which reached 37 “/a in November 1980. In other words Yugoslavia had been taking the very steps that the IMF’ would have required of her even before gelling the loan.
The festive meeting of the executive committee of Slovensko izseljenska matica (The Cultural Society for Slovenes Abroad)
it is of course a question as to what extent the loan wili be used to increase the export capacities of Yugoslavia. It is, however, a very good thing that Yugoslavia, together with other newly-developing industrial countries, has readied a stage where she can obtain relatively convenient loans; whereas ten years ago these countries were able to obtain loans only if they agreed to purchase certain goods.
Slovene Peasant Costume Exhibition a< Ljubljana
A new exhibition, entitled “The language of Slovene peasant costume?”, will be open in Ljubljana until the end of May, It has been organ ¡zed by llie Slovene Ethnographic Museum of Ljubljana and prepared by dr, Marija Makarovič, a senior scientific worker of this museum, in collaboration with Ana Perko, who restored the costumes and fitted them to the cleverly designed figures made in the museum to the design of architect Marjan Loboda,
Dr. Marija Makarovič first told us that this is the third exhibition of its kind in intervals of several years in the Ethnographic Museum, and rounds off our knowledge of peasant national costumes in Slovenia,
“The exhibition shows us Slovene peasant costumes from the middle of the lib*1 century up until today. 1 literally stripped the last costume off a farmer in the village of Stepana near Črni Kat, The purpose of the exhibition is to demonstrate that the peasant na.-Lionaf costumes have a language of their own, T11 other words the costume of p Slovene peasant is not just tlte sum total of parts of clothing designed to provide protection for the body, but a system of signs of the most different kinds. These signs indicate the local conditions, the social and financial position of the wearer and the function uE the individual pieces o£ costtime. Fur instance wc distinguish the dress worn on holidays from the Ordinary working-dress, Thus the language of those costumes shows many differences ill time and place. This gives us the name of the exhibition, which includes exhibits from practically all parts of Slovenia. There arc costumes from Bled, Bohinj, Rateče, Vinice, Bogojina, and somewhat newer ones from Mengeš, Predgrnd, Jelenja vas and Jezersko”,
In some parts there are a lot of peasants' national costumes. For instance, in Rateec it is quite impossible to obtain a farmer’s costume. Nobody wants to sell it as it still means a lot to the farmer. Here, as in the Ziljska Valley, the farmers like to put on their rational costumes on ccrlain occasions during the year. Some of the peasants like to keep their national costumes so that they can show themselves, for instance at the so-called Peasants7 Wedding”.
“Are all the costumes real, original ones?”
"Many people come to us in order to find Out, Most of them are onnvineed Lhey own original national costumes. But this is not by any means always (lie case. Very frequently only good replaces of national eosLumcs are involved , The t radi lion al n ational pe a sail t costume, worn for instance at Ratccc, must be distinguished from false national costumes worn by some today. Original national costumes have become a rarity”.
Treasures of the Slovene Museums
The Miliums temples
The temples dedicated to the god Mithras are unique witnesses of the past within our territory. They have attracted the attention oE archaeologists and have revealed many a hitherto unknown fact about Roman uncial and cultural history and ancient religious beliefs. Among the most beautiful and, no doubt, the largest provincial centre of Mithraism was Poetovia, as the present-day town of Ptuj used to be called in Roman Limes. Perhaps the largest area of remains uE a Roman provincial town were found at Ptuj. In the vicinity of Ptuj there was first a iegionary camp, and then a Komar settlement whieh, during the first century of its existence, was under military rule, and which was later granted civil administration by a decree of the Roman emperor Trajan. Officially it used to be called Col Ionia Ulpia Trai-iina Foelovia. This name was also found in the inscription on fragments of building material found some years ago, on the basis of which archaeologists concluded that the Emperor Trajan had dedicated a large buildung for public use to this colony. This building is supposed to have been located on the left bank of the River Drava, in the centre of the old town.
At the place which is today occupied by the museum, the old Dominican monastery and the barracks, the civil administration quarter of Poctovia used to stand. There the remains of paved streets pillared on either side have been found, there the town's grand buildings used to stand, and there the foundations of a magnifleant building of rectangular shape were found. According to Iva Curk, whose work »Rim I jam na Slovenskem« («The Romans in Slovenia«), served us as a source of the data, cited in the present article, this building was most likely a temple dedicated to Jupiter.
Directly beneath the present castle there used t ostatid Poetovia’s largest temple dedicated to Mithras. We do not know how long it lasted, but we do know Hi at it was destroyed and that
very little was left of it. The inscriptions on the remains of the temple are kept in the museum at Graz, whereas the large relief of the Sun is kept in the museum at Ptuj.
In the area occupied by the present--day village of Spndnja Hajdina there used to be the commercial quarter of the Roman town o! Poetovia, which included the storage buildings of the Illyrian customs-house, various workshops, perhaps even a post-office, and a number of smaller places of worship dedicated to various gods. Two of the latter were dedicated to the god Mithras. They Stood furthest south of all these places of worship. Of the first, the pavings and lower sections of the walls as wclE as the entire interior made of stone have been preserved, whereas of the second, larger one, discovered by O- Fischbuck almost ninety years ago, not much is left. The few remains which have been preserved through the many centuries have been taker Lo the Ptuj museum.
The hirst Temple t»f Mithras
The first temple of Mithras, which was covered by a simple roof in 1900, belongs to the oldest of such temples in Central Europe. After passing through a forecourt one reaches the deepened central part of the temple, where one's eye is first caught by the pillar-likc altar with a large statute of Mithras. He is shown carrying a bull as a sacrificial offering. The statue was most likely put up by the order of some high official in honour of Mithras’ difficult path to the place of sacrifice. The manner in which the sculpt line was made points to the provincial art of tiie 3"I Century A. D.
In this temple there is also a sculpture depicting Mithras being born out of a rock. At the bottom of the sculpture there is a large snake carved in stone; the top of the sculpture represents a rock, but the statue of Mithras is missing.
Also interesting is another altar which is decorated by relief arched-symbolising the sky. There are also some other symbolic representations: a cock cm top of a turtle, representing the victory of the Sun's light over darkness, and an arch, u dagger, a cap and a raven as a messenger of Good and Light,
The remaining two altars in this temple are dedicated to Cant and Cantrip at, respectively, Caut and Cautopat being two of the gods accompanying Mithras,
A specially interesting feature of this temple of Mithras is the bronze statue of a raven found in the ruins of the temple, which seems to have stood originally on a sacrifical rod. It is a very rare archaeological specimen of high quality.
The Third Temple of Mithras
In our discussion we have left out the second of the two above mentioned temples of Mithras since very little of it has been preserved. According to experts it was built because the first temple was too small. It was situated south of the first one and was destroyed by the adversaries of Mithraism some time at the beginning of the 4lh Centurv A. D.
The third temple of Mithras is located amidst the houses of Zgornji Breg above the lower terrace of the Drava and the Studenčnica. Like the first temple of Mithras, the third one is protected by a roof, put up in 1913. One can see the remains of the forecourt and the actual sanctuary of the building which was erected some time in the middle of the Century A. D The visitor is impressed the most by the altar relief covering a third of the central section of the wall opposite the entrance. This is a copy of the altar relief from Osterbruken. Abovfc it and oil either side there are the preserved parts of the original altar reliefs of this sanctuary. Judging by (lie remains, the latter depicted scenes from the legend of Mithras and was larger and probably richer in ton lent than the altar picture from Osterbruken,
How should one deary describe the interior of the Mithras temple, especially since this is an unusual temple, different from what we have so far imagined a temple or sanctuary to be like and. at the same time, well worth seeing? Let us begin with the four altars. The largest and the richest in ornamentation is the one which shows Mithras and the Sun holding hands over an altar with an offering. This scene is worth spcciuliy mentioning because according to specialists it is the
only one of its- kind to have been found within the territory of the Roman Empire of that lime. Similarly unique is the scene depicting Mithras with an arrow making water come out of a rock- The latter scene is presented on one of the side panels of the altar, the Ollier showing Mithras’ symbols — a bow, a quiver and a dagger, At the top there is a bull’s head and an inscription, revealing that the altar was consecrated hy Flavius Aper, a high military' dignitary and well-known figure in Roman history.
There is something interesting and worth mentioning at each of the altars. Particularly interesting is the altar which bears one of the most interesting inscriptions for the history of Poc-tnvia. It car be recognized by its missing top section, to which a silver relief was once attached. The altar was dedicated to Mithras by Sixtus Vibius Hermes* probably a freed man, a priest of the cult of the Emperor and a political official of the town.
Good and Evil
It is not surprising that the motif of war is constantly present in the Mithras temples, for Foetovia, too, being a Roman eolony, underwent restless ti-
mes.	This is reflected in the art of that period and, indirectly, in the Mithras temples, too, Among other martial scenes there is one showing the birth of Mithras, with Cant and Caulopac next to him, and Jupiter and Victoria, the Goddess of Victory', above them. I be altar was conxecrated for the good of all officers and to the comm unde r--in-chief, Flavius Aper* in particular.
There is yet another, altar with two resting lions at the top, which shows a man, symbolizing the town or the legion, and a young man, naked with a crown of sun-rays and a four-horsed chariot, symbolizing the Sun.
There are still other tilings deserving our attention and admiration, for instance a stone bench, the remains of Mithraistic inscriptions and reliefs from the Roman Pantheon found nearby. Ail these remains are kept inside the third temple of Mithras.
Archeologists have been able to conclude, on the basis of all the preserved altars and other evidence, that the officers (the people who had the altars consecrated in the third temple of Mithras were in most cases high military dignitaries) and the civil administrators of the town, ns well as the members of the Emperor’s family when staying in Foetovia, were accommodated in luxuriously furnished, spacious bouses in this part of the town, »The temple of Mithras on the site of the present village of Zgnrnji Brcg thus used to be some kind of private chapel for the people living in the bouses nearby^, writes Iva Curk in her short work about the temples of Mithras in Slovenia, published in the collection ±>Cultural and Natural Monuments of Slovenia^,
We have mentioned Mithras several times but so far we beve not written anything about Mithraism itself ¡ind its place among religious beliefs. Mithraism is one of the many Roman religious beliefs, It stems from Persian Mazdaism and it acquired many elements typical of the countries whence it bad spread. Tiie essence of (Ills reli-
gious belief has been more difficult to disentangle. One of the most prominent specialists in this field,, F. Cu-mont, denotes Milhraism simply as a variant of Mazdaism from the period of the Roman Empire. Using considerable simplification, we could say that the essence of this belief was the following: the world is based on two principles, which are opposite to each other: Good and Evil. Good and l.ight being in constant struggle with Evil and Darkness. All the gods, who are, in most cases, represented by means of symbols, can be classified as belonging to one or the other side, Mithras, tlic god of Eight and the Sun belongs to the gods representing Good. Mithras was born in a most unusual way —-out of a rock* which can also be seen on one of the altars in the Mithras sanctuaries of Foetovia. On the basis of the preserved inscriptions in stone, experts have been able to deduce that Mithras had to endure a number of hardships in order to give the first living being to the Earth — a while bulk He had to carry the bull into a cave — into the heart of the Earth, and kill it there. This was, at the same lime, the act of the creation of plants, animals and Man. Once he had created the world, Mithras protected it and watched over life on Earth. He had to provide water for living beings and he got it out of a rock using an arrow, as shown on one of trie altar reliefs. Once he had fulfilled all It is tasks he returned in the haven of divine light and goodness.
Mithraism was a strictly mystical belief and its priests were not allowed either to speak or write about it. Nevertheless, a lot of its traces were left behind. They have been foundfn Emona (Ljubljana), Celeia (Celje), Noviu-dunum (next to the road and the inland harbour on the River Sava at Drunovo near Krško), and, of course, the most impressive ones, in Foetovia (Ptuj), which is considered to be a town ■— museum, The traces lead to several places in the country' as well, for instance to Ruše, the Savinja Valley, Modrič on Pohorje, Zgornja Pohanca near Sevnica, and Rožane in Bela krajina. where in the 3,J Century', three men, Publius, Proculus and Firmius had a relief altar carved out of solid rock, The relief depicts the sacrifice of a bull. There might have been also a small temple of their own god of the Sun, but history has left nothing to prove this nor have present-day investigations provided any tangible evidence about the existence of such a temple.
A part of the Slovene tourist centre of Piran
Through the American
49, SO, and 5t. That Autumn Lojzc could hardly wail to gu back to school. In previous years be bad always knocked about with the village lads, but this year he didn’t lit in with them. Even his brother Ante, in whose company he had got up to so many pranks, had become restrained in his enthusiasm. T.ojiiC knew that they were Calking of him as a future gentleman, so his brothers and sisters felt unconsciously (hat he was something more than them. For this reason Lojzc was very glad when at the start of his fourth year he got a new flatmate. He was a talk young and well-grown lad from a small town in ¡stria. Soun they became inseparable friends.
52.	Together they wandered about the streets of Ljubljana and talked of their plans for the future. One day they saw written on a building the slogan: “DOWN WITH AUSTRIA"] They were several more anti-Austrian slogans on the nest door.
“Who writes those slogans”?
“Our people”, answered Janko, "J've heard that tbec're bolding secret meetings, They say that Austria is going to rack and min and that we Slovenes should live in a free Yugoslav state. The police are after them and God help anyone who is suspected of working against Lhc state. Such a person can be accused of high treason”.
One day. Janko, as this by’s name was, got a copy of the newspaper “Glas naro-da:’ (“Voice of the Nation”) by post Lojze picked it Opr
“New York”, he said, reading the bead of tbe newspaper, and exclaimed: “It's printed in America! Who sends it to you”?
“My brother Stefan, or rather Steve. He's been living in America for some years now. He ran away from school in Trieste and smuggled himself aboard a Dalmatian ship which happened to be anchored in the harbour. That’s how he got to New York. But I think he should have waited at least until he finished high-shod. Then he’d have heller possibilities. 1 think that I’ll go In America myself, one day.”
53.	Janko’s tales were secretive and so all the more fascinating, Udh of the boys were attracted by the idea of taking part in these secret meetings. First they managed to find out by hook and crook who lead Ihe secret circle at their school, He gave permission for the two of them to become members of the circle, but -not before they bad sworn a solemn oath not to give anything away. The day came when together with a group of other pupils they were allowed to listen to a secret lecture.
“The youth of Slovenia”, the speaker explained zealously, “will not allow the Slovene nation to carry on serving a foreign master”.
jungle
“Our neighbour, who came back from America told me how hard the emigrants have to work in the American mines and factories,” said Lojzc, “A lot of (hem die".
“You can read about that in ,Gifts naroda,' too”, said Jaflko. “I’ve read about the great workers' strikes and ¡shout the fights with the police, but that doesn’t scare me, I think that you can live well in America if vour brain is in the right place".
Tm going to America, too, one day”, said Lojze.
"We could go together”, ¡¡aid Janko, enthusiastically. And from then on there was hardly a conversation in which America wasn’t mentioned.
54.	Janko and Lojtte listened lu the speeches and fiery slogans and were glad that they were able to Cake part in such exciting meetings. They were the sorts of prosperous farmers and everything about which the lectures spoke seemed far from their usual run of life. At home they had been taught always to obey their supérieur authorities and the Church. Now they had started to view the events taking place around them with different eyes. At every step they took Ehcy could sec how -Slovenes were being humiliated and disdained. Everywhere Germans and their hiredmen. They showed lheir resistance by writing an anti-Austrian slogan un a wall.
55,	5(5. The two lads spent many turbulent moments, Their own bravery and that of their school-felllows increased day by day, At night they marched around (he town armed with pieces of chalk and wrote insults, to the Emperor Franz-Joseph on walls and passageways. They sung ugly parodies on the Austrian national anthem and destroyed emblems of the Haps burg authorities, Antagonisms between the various nations of the Ausirio-Hungarian Empire were ever on the increase, Slovenes, together with the other Slav nations inside the Empire demanded their independence. The Slovene parties had produced their own political programmes, in. which they demanded I he union of all Yugoslavs within the framework of the Em-
pire, At that time Ivaut Cankar was in favour of a federal Yugoslav repuhlic outside the Empire, A group of young, progressive pupils and students, were mating efforts for the achievement of independence, too. They were publishing the paper “Preporod" (“■Rebirth"),
A strong spur towards the achievement of these aims was provided by the victory of the Serbs over the Jhirks in the Balkan War of 1912. Now the lugh-school pupils were expressing their dissatisfaction with the conditions in the country publicly, even though the school authorities had warned them that anyone taking part in the Anti-Austrian demonstrations would be severely punished,
5H, Before Lojze could turn round a detachment of Austrian cavalry had assaulted the crowd from a side street, where it had been waiting in ambush. The cavalrymen attacked the young people in the crowd with bared sabres. Suddenly the lieutenant who was in command was hit by a stone, He gave the order: “Fire!”
The soldiers, who didn't have sabres, started firing. In panic, the crowd fled in all directions. The lads tried to take shelter in shops, cafes and porches.
59. Jsmko had been running in front of Lojze. Suddenly he fell. Lojze tripped over him and fell over his corpse,
Tire shooting had stopped. Lojze was still kneeling down in front of his dead friend. Only then did he look round. The gendarmes were holding firmly and pushing in front of them about twenty young men. There were some lying on the ground, too, T-ojze looked at Janko, who was lying still on the ground, and his eyes filled with tears. He wanted to go up to him Again but a gendarme pushed him forward violently. Together with the others he found himself surrounded by a ring of soldiers.
57. One day in November 1913 a crowd of young people had gathered at a big protest meeting. The speakers had Spoken provocatively about the existing government and when the demonstrators had gone homo had marched singing along the city streets, bearing a Slovene flag high. One of the young men was tarrying a giant spittoon made of brass, attached tit the end of a long beanstick. They were warning to crown the statue of Emperor Franz Josef, which stood in front of the Assizes, with it.
Janko and Lojze were marching along behind enthusiastically, among the crowd. They were holding hands. Suddenly Janko shouted: “Look!”
60. Lojze was held in the City' Gaol for three days. His friend’s death had put him into a drugged state, Everything had been so awful that he couldn’t think.
One of the gaolers, who was favourably disposed towards the Yugoslav movement, slipped a copy of a newspaper unnoticed into the ceils where J ojze was sitting with three comrades. They read about the grand funeral at which all Ljubljana had honoured their fallen comrades.
Thoughts of America awoke unavoidably in Lojze. But how was he to get (here without Jarik-o, he asked himself and broke into tears.
VTT
página, en español
Brasileños esquían en Eslovenia
Un triu de jóvenes brasileros, nietos de abuelos de Gorenjska, han visitado nuestro país. Lo típico del caso es que hablan e! dialecto "sreSko“ que hablaban SUS antepasados. Es decir hablan la lengua que desde hace tiempo habla en la localidad de Srcdnji Vrh que está situada en las alturas del Gozd Martuljk, Los ñiños del lugar los admiran, Janez, Aletsan-der y Rosana son los nietos de la abuela que todavía hoy día lodos conocen como "Hleba-nova mama1". Esto no sería nada en especial si no hubiéramos nido también los nietos nacidosaquí. Estos también desfiguran las palabras platicando el ’’sresko“, Ahora lo exageran por la llegada de los nietos brasileros. Cómo han llegado estos aquí es una historia aparte que se remonta hacia muchos años atrás.
En el pueblo de Srcdnji Vrh hay siete chacras. Una de la más antiguas es justamente la así llamada por los del lugar "Hlehanova". La abuela Helena, a quién todos llaman Lenka, dió a luz siete hijos. Fueron naciendo uno tras otro en tiempos muy difíciles. Antes de set deportados los tres hijos mayores ya desaparecían yendo al bosque, Mientras la familia era desterrada Jozc, Franc y el entonces quin-eeañero Janez se plegaban a! Frente de Liberación. Este último fue uno de los que más larde libertarian la ciudad de Trieste.
"Janez siempre había sido un espíritu inquieto“, relata y se recuerda entre otras cosas su compañero de escuela. médico y miembro del equipo de salvataje de alta montaña Andrej Ro-bií. En el año 1952 Janez se fue al Brasil, Claro que tampoco conocía el idioma. Se había ido sin dinero en el bolsillo. Quién hubiera pensado en los cruzeiros que hoy día no le faltan! Pues hoy día Janez Hkbanja es uno de los hombres más importantes de San Paulo. Hombre de negocios que tiene mucho éxito. Aparte de ésto tiene además dos fábricas en las cuales trabajan aproximadamente mil obreros, Medio Brasil es iluminado por SUS lámparas a gas.
Escribir de Janez, en casa del cual se reúnen un gran número de eslove-nos que a pesar de las distancias se esparcieron por Brasil, sería contar una historia muy larga. Sin embargo hablaremos en esta oportunidad de sus hijos Janez, Sandro y Rosana.
Los tres hablan el esloveno si bien han nacido en Brasil. Es decir que papá Janez les hizo sentir en todo momento que- ellos también debían sentir como los Gorenjci. Así como lo habían hecho hace pocos años atrás, también en tí pasado mes de diciembre vinieron a pasar sus vacaciones de invierno a Eslovenia. También por segunda vez les acompaña un amigo de ascendencia japonesa Helio Akio Ntsimura, quién ya sabe bastantes pa-labas en esloveno y canta entre otras "Na pianmee" y "Moj klubuk ima tri luknje*1.
Este Cuarteto de jóvenes entusiastas aprovecha la mayor parte de su tiempo esquiando. Por la mañana se deslizan hacía el valle en los trineos que les prestaron sus parientes. Por la tarde vuelven a pie. Los vecinos ya los tratan como si fueran "propios".
Los tres muchachos dicen al unísono que la comida que más les gusta es el mesto (explican que en dialecto srcnsko esto significa algo así como una especie de polenta de maíz er pedazos) con huevos. A Rosana no le interesa esta comida. ”Ya está pensando en la línea", la enoja Sandro.
"Si por si acaso discuten, lo hacen en portugués“, nos cuenta Vida Roblé a quien llegar los nietos de ENebanja como si lo hicieran a su propia casa. "Pues en esloveno no lo harían tan velozmente“,
A fines del mes de enero los eslovenos brasileros nuevamente partieron hacia el Brasil, a casa. En el hogar de ios Hlebanja tienen también trajes típicos eslovenos para toda la familia. Aquí en casa, en Eslovenia los hay cada día menos, allá através del mar, al otro lado del Atlántico los sigue haciendo una eslovena!
La temporada entrante, el invierno que viene también veTá a estos jovenes brasileros. Volverán, sí, de vacaciones. Para siempre no, pues su bogar es Brasil.
Qué es lo qué liq cambiado?
En el lapso entre el 1 y el 10 de abril del año en curso tendrá lugar en Eslovenia el Censo Nacional que lo harán efectivo cerca de nueve mil personas entrenadas al efecto.
Una de la cosas más interesantes del caso es e! dato que daremos a continuación. El primer censo de población qtte se haya hecho en Está-ve-
nia data de la época en que reinaba María Teresa, hace 219 años atrás, y tenia un carácter netamente militar. Los censos propiamente dichos comenzaron recién a partir del año 1857, Las preguntas y cuestionarios que se usarán en el censo de población de Eslovenia, tendrán la misma forma como los empleados en las demás repúblicas. Yugoslavia tiene en cuenta las recome ndaciones dad as por la ON U. Es decir que el censo debe satisfacer las necesidades de! pais que efectúa el censo. Que los datos deben ser de! tipo internacional (comparativos). Que las preguntas deben ser cuestionadas de tal manera que los habitantes las puedan contestar y que estén preparados a colaborar dando informaciones exactas.
Junto al censo de población también se anotarán los edificios y departamentos. Sin lugar a dudas estos datos serán muy interesantes pues el fondo para la construcción de casas-habiración en los últimos diez años ha cambiado muchísimo.
Con este Censo se lograrán gran cantidad de datos. En especial Eslovenia logrará así con éste obtener una serie datos que serán de gran importancia para la población agrícola. La Lev Federal sobre el censo de población prevea la reunión de datos sobre la economía doméstica campesina, su-perfícia de tierras trabajadas, cabezas de ganado, panales de abeja, mecánica agrícola, etc,
La Ley de la SRS (Rep. Soc. Eslovena) prevee además la recolección de todos los datos necesarios sobre quien a tomado a cargo la chacra o granja y de cuántas tierras hay aún sin trabajar!
Sanatorios eslovenos también puní extranjeros
Los establecimientos de cura natural de Eslovenia ya lian sido adaptados para poder incluirlos entre los mejores del mundo. El turismo internacional ya conoce sus beneficios. En los últimos tres años ya se han agrandado sus capacidades al número de 1.321 nuevas camas. Es así que ahora tenemos un total de 4.549 camas las cuales fueron aprovechadas en un K5 Vo. Casi la mitad de estas camas están dedicadas al recibimiento de pacientes pitra la rehabilitación médica. En un ambiente moderno y confortable trabajan en nuestros establecí míennos curativos 43 médicos, 109 lisióterapeutas y iñl técnicos médicos.
vnr