BiH. stev. V Ljubljani, nedelja dne 17. novembra 1912. teto 1. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se JK pošilja upravništvu. ::: •" Telefoni številka 118. ::: Posamezna številka 6 vinarjev. sn :a •••. ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• Uredništvo in upravništvo:. Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-r.: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon Številka 118. ::: Balkanska vojna. Konec turškega napuha. Komaj je minilo mesec dnij od onega časa ko le turška nota zahtevala od balkanskih držav. da se morajo priti v Carigrad opravičit zaradi svojega oboroževanja. Položaj je bil takrat za Turčijo zelo ugoden: slavna kulturna Evropa je rekla, da ne more podpirati zahtev balkanskih držav in da ne odobrava vojnih priprav. Obenem je Italija sklenila s Turčijo mir, da bi bila solidarna z drugimi državami. Kdor ni poznal razmer, je mislil, da balkanske države same ne morejo začeti vojne in skoraj smo mislili, da pojdejo res balkanski poslaniki na visoko porto, da tam opravičijo predrznost svojih držav, ker so si upale energično nastopiti proti vsegamogočnemu sultanu. Toda niso šli. Balkanske države so vedele, da ni treba iti. Prišle so se opravičevat z orožjem v roki. Sultana je malo pogrelo. Konečno bi se bil še pogajal s temi »malimi sosedi«, — toda ne z njimi — kako bi gospodar govoril z ljudmi, ki so bili pred par leti še njegovi sužnji. Za to je rekla visoka porta, da se hoče pač pogajati z velesilami — s t. zv. balkansko zvezo pa se ne more pogajati, ker je ne priznal Balkanske države, pa so zahtevale, da se Turčija z njimi pogaja. V Carigradu je bilo vse na nogah: »Kaj. tako si upajo govoriti psi! To zasluži kazni! Z vojsko nad nje!« Balkanske države niso imele nič proti temu. Pustile «o, da le Turčija zbrala svojo vojsko In da jim je prišla prav do meje nasproti. Potem je pa začelo pokati. Nihče se ni opravičeval. In danes. Turčija prosi na kolenih miru ali vsaj premirja. In tudi toliko se je ponižala, da govori z Bolgarijo kot z državo in jo prosi za mir. Da. pa pride še hujše. Poročila pravijo, da bolgarski vojaki nečejo slišati o miru — ampak da hočejo v Carigrad. Bolgarija tudi še ni miru sprejela. Ima popolnoma prav. Delo je treba dovršiti do konca. Dokler bo Turek imel še kaj sjle, bodo na Balkanu večne intrige. Za to bodo že poskrbeli Turški prijatelji, ki bodo pazili na to, da se raznim Albancem in Turčinom ne bo godila krivica. To bodo tisti ljudje, ki so bili Klubi za stoletno trpljenje balkanske raje in ki svojim lastnim državljanom ne dajo narodnih pravic 7ato pojde Bolgarija najbrže naprel na Carigrad. Nemški listi so si izmislili, da je bol-Karska armada že popolnoma izčrpana in da le potrebovala srbske pomoči. To je prazna /a. Bolgarska armada je trdna dovolj, da bo razbila čataldško črto in — pojde naprej. To le konec turške ošabnosti, ki je živela s pomočjo evropske naklonjenosti. Turški napuh, ki je bil omogočen ravno s tem, da je Evropa slavila Turčijo kot »vojaško državo« — je s porazom vojske doživel svoj padec. EN MESEC SRBSKO-TURŠKE VOJNE. Danes je en mesec, odkar se je začela srh>ko-turška vojna. Srbija je bila Jako pohlevna, da je pustila Turke celo čez mejo. One vesti pred enim mesecem, ko so poročali 17. ektebra listi, da so Turki na meji vdrli v Srbijo, so marsikoga ostrašile. V par dneh se je pokazalo, da je bil to le manever. Danes so srbske čete izpolnile svojo dolžnost — in so s svojim delom pri kraju. Podamo tu pregled srbskih čet in njihovih zmag. Srbija je postavila 4 armade: I. armada (glavna) 40—50.000 mož pod komando prestolonaslednika Aleksandra je imela nalogo iti čez Vranjo na Kumanovo na Skoplje. V dneh 18., 19. in 20. oktobra so zadele pred-straž° na Turke in so se začele prve praske; dne 21. je padla Biljaca in 22. Presovo. V dneh 23. in 24. oktobra je armada zmagala pri Ku-manovu in je zasedla mesto. Bitka je trajala 10 ur — od obeh strani je bilo okoli 70.000 mož v ognju. Dne 26. oktobra so šli Srbi zmagovito v Skoplje. Dne 28. je bila kavalerija že v Tetovu in je s tem ta armada izvršila tekom desetih dnij svojo nalogo. II. armada, 30—40.000 mož, pod generalom Stepanovičem je šla iz Kistendila na Egripa-lanko, Kumanovo. Skoplje, na Kocano, Stiplje in na Veles. Dne 19. oktobra je zasedla obmejne trdnjave, 21. oktobra je bila v Trnovem in v Egripalanki. Severna kolona je drugi dan vzela Kratovo, južna kolona se je bojevala pri Kocani. 23. oktobra sta obe koloni zasedli svoje pozicije. Dne 24. oktobra je bila severna kolona pri Kumanovu — južna je zasedla Kocano. Dne 25. oktobra je južna kolona dospela v Stiplje in 26. oktobra je vzela mesto po hudem boju. Dne 26. oktobra je severna kolona zasedla Kliseli ob Ovčjem polju, južna pa jc vzela Veles. Od tu se je armada združena obrnila na jug in je 31. oktobra vzela Prilep. Od tu je šla pred Bitolj, kjer se sedaj bije odločilna bitka. III. armada. General Jankovič z 30—40.000 mož jc imel nalogo prodreti čez Kuršumlje na Podujevo, na Prištino in Mitrovico. Pred-straže so bile 18. oktobra v boju pri Prepolj-cu, Mrdarju in Podujevu. Dan nato so bili hudi boji z Albanci pri Prepolju in Kuršumlju. Dne 21. oktobra je padlo Podujevo, 22. oktobra Priština, 26. oktobra Oilan. Dne 28. oktobra se ]e udala Mitroviča brez boja, na poti proti Skoplju so čete zavzele prelaz Kačanik. Dne 30. oktobra je armada zasedla Prizren — od tu je šla pot na jug proti morju. IV. armada, srbska zapadna armada, 20 do 30.000 pod poveljstvom generala Zivkoviča je prodirala v dveh kolonah od Ivanjice na Sjeni-co. Nova VaroŠ in od Raške na Novi Pazar. Njena naloga je bila zasesti Sandžak. Po kratkih bojih je severna kolona zasedla 21. oktobra Novo Varoš in 23. oktobra ie južna kolona po trdem boju zavzela Novi Pazar. Dne 25. oktobra je severna kolona zasedla Sjenico, kjer se je združila s črnogorsko armado. Dne 31. oktobra je armada zasedla Priboj — potem je nadaljevala pot na jug in pojde najbrže na pomoč Črnogorcem. III. In IV. armada Imatl sedaj glavno nalogo zasesti obrežje do Drača. * Na tej zmagonosni poti, ki ji je malo enakih v svetovni zgodovini, so hoteli srbsko armado ustaviti oni, ki se jim smilijo razdeljeni Albanci. Nastal je zaradi Albanije avstrijsko-srbski spor. Dočim v Avstriji n. pr. lahko Nemci vladajo nad drugimi narodi, mislijo, da na Balini Srbi ne morejo vladati nad drugim nego nad Požar na Balkanu. % trALUH HSMCIJA V svitu tega požara se je razsvetlila tema Evrope. samim sieboj. Spor ie dosegel svoj vrhunec in sedaj se upa, da sc bo stvar mirno poravnala. Oni, ki hočejo iz zavisti vojno proti Srbiji kriče, »da mora Avstrija baš iz gospodarskih ozirov vztrajati pri svoji zahtevi.« Avstrijski gospodarski krogi niso tega mnenja, niti trgovci, niti tovarnarji, niti kon-sumenti, niti poljedelci nc vidijo v srbskem Jadranskem pristanišču nevarnosti, narobe, le ugodnost za Avstrijo samo. Pri nas je upanje da se ohrani mir. Lahko pa se zgodi tudi nasprotno, kakor to trdi »Ta-gespost«. Ob takih prilikah si država ne da gledati v karte — zato se ne more vedeti ne eno ne drugo — pa tudi, ko bi kaj vedeli,, bi o tem ne smeli pisati. * ČRNOGORCI so baje slabe volje, ker ne pridejo naprej. Težko jim je gledati, kako drugi zmagujejo, oni pa, stari junaki, morajo hoditi okoli Taraboša, kakor mačka okoli vrele kaše. Črnogorci Imajo težko stališče in se mora razumeti njih boj. Nimajo težkih topov in tudi moštvo je bilo že utrujeno. Konečno so dosegli svoj cilj, — Ska-der pade tako ali tako. Na bojišče okoli Skadra je padel sneg. Črnogorska artilerija le baje turško ugnala. Turkom manjka munlcije in živeža. Tako da ie upati, da bodo Črnogorci kmalu veselo zapovedovali v Skadru. * Vzhodna Grška armada, ki je zasedla Solun, danes deloma počiva, deloma pa gre na pot proti Carigradu. Zahodna grška armada, ki je Sla čez Janino pa se je baje ustavila na poti. To je bilo škoda, ker je bil s tem Srbom ote-žkočen boi pri Bitoiju. Ako grška armada ne pride pravočasno na bojišče, bo zmaga pri Bitoiju zopet le zmaga srbskega orožja. Upati pa le, da pridejo vsak čas Grki od juga. To je današnji položaj. Volna. Carigrad je v neposredni nevarnosti. Četudi še ni podrobnih poročil o krvavi bitki, ki divja že par dni okolu Čataldže, vendar je gotovo. da so Bolgari zavzeli prvo linijo utrdb. To potrjujejo indirektno tudi turške vesti, celo službene, ki govore, da turško brodovje pri Čekmedži bombardira bolgarske čete. Turčiji se seveda zato silno mudi z mirom. Ako se ji ne posreči izposlovati miru pred do- hodom Bolgarov v Carigrad, potem se lahko zgodi, da pride tudi carigrajsko vprašanje na: tapet. Vesti, ki so tekom današnjega dne prispele iz drugih krajev bojišča, potrjujejo samo to. da zavezniki uspešno obkrožujejo okupirano ozemlje. Tako se uradno poroča, da so Srbi na jadransk iobali uvedli vojaško upravo: Grki so zasedli polotok Halkidike; Črnogorci so se utrdili pri Sv. Ivanu Medianskemu, oblegoval-cem Skadra pa hiti na pomoč general Vukotitf z 8000 vojaki. * BOLGARSKI POSLANIK TOŠEV O SRBSKIH UPRAVIČENIH ZAHTEVAH. Belgrad, 15. novembra. Nasproti nekemu srbskemu časnikarju se je bolgarski poslanik v Belgradu, Tošev, izrazil kot navdušen pristaš balkanske zveze, sledeče: Prepričan sem. da Avstrija še ni napravila v albanskem vprašanju zadnjega koraka, ampak se še vedno pogaja s Srbijo. Čemu se Avstrija upira zakoniti srbski aspiraciji. Dohod na Jadransko morje ni nikaka ambicija za teritorijalna povečavanja. ampak življenska potreba Srbije. Čemu se je trebas bati vojne luke? Avstrija se nima ničesar bati od balkanske zveze. Mi smo šli v vojno le zaradi trajnega miru in bomo tudi delovali na to, da upostavimo sedaj najboljše odnošaje z vsemi državami. Gospodarski interesi Avstrije na Balkanu so ravno tako vpoštevanla vredni kakor naši. Naš sporazum ni bil sklenjen samo radi sedanje vojne, ampak ostane tudi v naprel. OD ČATALDŽE DO CARIGRADA. — BOJI OKOLI ČATALDŽE. Sofija. 15. novembra. Vesti z Istočnega bojišča so še vedno protislovne, ker ni nobenih uradnih poročil o bitki pri Čataldži. Samo eno ie čisto gotovo, namreč da se odločilni boji za čataldške utrdbe že vrše. »Mir«, ki navadno prvi prinaša vse važnejše vesti, zatrjuje, da le bolgarska armada predrla turško linijo. Situacija je za Turke slino kritična. Nepotrjene vesti iz vojaških krogov pravijo, da je bolgarska armada zavzela centrum čataldške linije In zasedla Hadem Koi. Po tej verziji so Bolgari dospeli že 10 kilometrov za čataldško obrambno linijo In zavzeli centrum, kjer je bil še pred par dnevi glavni turški stan. London, 15. novembra. »Times« poroča iz Sofija: Naskok na čataldško obrambno linijo se danes nadaljuje. Včeraj so Turki prešli v ofenzivo in naskočili bolgarski centrum. a LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) »Pred vsem, ti dve steklenici anžovin-skega vina,« je rekel Rable. Vzemiva štiri, tako bo boljše. Potem, tole žlahtno starino iz burgundskih goric, vzemiva ga šest steklenic in naposled, v zaključek tega slavlja požiralnikov, vzemiva še te štiri, ki jih imam od Vedeže-valke. To je skupaj Štirinajst steklenic. In štirje bomo to je. ti, jaz, in še dva 'druga, ki morata priti vsak trenotek.« »Kdo sta ta dva druga?« je vprašal Manfred brezbrižno. Rablčjeve oči so se zaiskrile. »Poslušaj!« je dejal. »Prisostvoval boš imenitni komediji, kakršno je videl malokdo na svetu — takšni komediji, da vem, da bodo govorili zaradi nje na veke vekov: To vam je bil šaljivec, mojster Rabič!« »Kakšna bo neki ta komedija?« »Saj si slišal govoriti o strašnem menihu, ki mu je ime Ignacij De Lojola in ki hoče zatreti z grmadami vse razkolnike in nove vere?« »Da. Velika nesreča je, da se rode takšni ljudje. On je zakrivil že mnogim nesrečnikom mukepolno smrt, ker niso molili po istem načinu kakor on!« »Vidim, da poznaš možaka. A zdaj mi povej, ali si že slišal kaj o poglavarju nove vere?« »To je rnesir Kalvin!« »Da. Kalvin! Ignacij De Lojola bi dal dvajset let svojega življenja, samo da bi dobil Kalvina v svojo neomejeno oblast. In tudi Kalvin bi rad umrl mučeniške smrti, samo da pogine obenem tudi Ignacij De Lojola. Sovraštvo, ki navdaja ta dva človeka drugega do drugega, je strašno. Oba gorita hrepenenja, pobiti se /led seboj. Možgane imata mogočne, ta kakor oni. in sleherni izmed njiju hoče doseči svoji cerkvi gospodstvo nad ljudmi. No, vidiš! Gosta. ki bosta danes večerjala pri moji mizi, se imenujeta Ignacij De Lojola in Kalvin!« Manfred je pogledal Rablčja z občudovanjem. Rable pa se je zasmejal — zasmejal se z molčečim smehom; zmagoslavno je zamižal z očmi, in usta so se mu raztegnila do ušes. »Mojster«, je izpregovoril Manfred, »ali se ne bojite, da pade sovraštvo, ki ga čutita vaša gosta drug na drugega, nekega dne na vašo glavo?« »Kai še! Bolj. nego me mrzita, me itak ne moreta mrziti. Ta dva moža mi želita instinktivno vse zlo in kar ponosen sem, ko mislim, da se ta strašna voditelja tolp bojita mene, ponižnega učenjaka!« To rekši, se je Rabič zamislil in dodal po-' časi, kakor da bi govoril sam s seboj: > Onadva sta človeka teme, a jaz ljubim luč. Bojita se me, kakor se boji sova vsega, kar je svetlo. Sovražita me. In vendar! Kakšen je pravzaprav moj zločin? Vselej sem pridigal, da je treba spoštovati človeško življenje in da je veda tista, ki bo nekega dne rešila svet. Da, da, to je pravi zločin v njunih očeh! človeštvo naj ostane nevedno, ker tvori nevednost narodov njihovim voditeljem najmogočnejše orodje trinoštva.« Z osuplostjo je poslušal Manfred te besede, in srce mu ie trepetalo od smelosti. In ob mojstrovih besedah se je dvigala v njegovi duši zarja pojavov, blestečih se y oddaljeni svobodi. »Čuvajte se, mojster,« je zamrmral. »Poslušaj, sinko. Ignacij De Lojola je izboren despot. On sanjari samo. kako bi objel svet s svojimi mogočnimi rokami. Kalvin je despot-upornik. Tudi on hoče postati samodržec. Z borbo teh dveh mož se začenja nemara dolga borba narodov in kdo ve. kateri vek bo videl njen konec' Kdo ve, ali ne bo čez petsto let še vedno naslednikov 1 ojolovih. ki bodo grozili z grmado in žvepleno srajco vsakomur, kdor ne bo molil njihovega Boga. to je, njihovega trinoštva! Kdo ve, če ne bo naslednikov Kalvinovih, ki bodo oznanjevali način češčenja istega Boga, način, ki bo rodil ravnotako krvo-prelitje! Jaz pa pravim: O znanost, kako daljna si še človeškemu umu! O resnica, o luč! Kako počasna 'e tvoja pot! Toda koliko tolažbe do-naša tvoje zmagoslavje, najsi se nam zdi še tako oddaljeno, samotnemu mislecu!« To rekši so je Rable nenadoma sklonil, pobral steklenico, pokrite s častitljivim prahom, in jo pomolil Manfredu: »Vzemi še tole!« Nato je povzel: »Pred dvema dnevoma me je posetil častitljivi Ignacij De Lojcla. Rekel mi je, da je prišel pozdravit v moji osebi enega najslovitejših modrijanov vse Evrope. Poprosil sem ga, da naj me počasti pri svoji skromni mizi; sprejel je povabilo, a s pogojem, da nihče ne izve! Ali razumeš? On hoče, da bi me mogel ovaditi nekega dne, ne da bi mu bilo treba zardeti, češ, da hoče umoriti svojega gostitelja! Kalvin mi je prišel včeraj povedat, da bi me silno rad izpreobrnil k svoji nanovo odkriti resnici, to je, k novi metodi, kako moliti Oremus. Tudi on je sprejel vabilo na obed, in tudi on me ie prosil, naj zamolčim njegovo ime! Saj ti pravim, to sta dve sovi. ki ne moreta živeti, ne da bi se skrivali.« Rableja je prekinilo drdranje kočije, ki se ie ustavi>a pred vrtnimi vrati. Naglo ie zapustil klet in šel naproti kavalirju visokostne zunanjosti, visokomernega obličja in ognjevitih črnih oči. ki se mu je približal, govoreč s pretečo ironijo: »Pozdrav mojstru Alkofribi, knezu znanosti.« Rable se je poklonil in odgovoril: »Kaj premore moja uboga znanost spričo krepke vere, ki vas navdušuje, gospod.« »Senjor De la Krus,« ga je prekinil Lojola živahno. »Vera senjorja De la Krus,« je povzel Rable smehljaje, »presega daleč znanost Alko-fribe.« »Vere torej nimate, mojster?« je vprašal Lojola. »Kai bi bil. če ne bi bil imel vere!« je vzkliknil Rabič. »Toda jaz nisem drugega kakor človek — samo človek — a vi ste svetnik.« Tisti hip se je ustavila pred hišo druga kočija. Izstopil je drugi gost. Njegovo lice je bilo bledo in žolčno; suh je bil kakor kostenjak; a njegove oči. ki so žarele z neznosnim bleskom so se zdele sredi mrliškega obraza kakor dvoje mogočnih svetilnikov, gorečih v noči. Ta mož je bil Kalvin. Videl je, da Rabič ni sam; in naglo je pozdravil s svojim ledenim, rezkim glasom: »Rogerij de Bur, plemič iz Pikardije, pozdravlja mojstra Rablčja in družbo, ki ga obdaja«. Rable pa je prijel obadva za roke, Kalvina za eno in Lojolo za drugo, rekoč: so bili z velikanklml izgubami odbiti. Podrobnosti še manjkajo. Bolgarska armada ima 450 topov. Sofija, 15. novembra. Bolgarska armada Je osvojila pred Čataldžo 6 trdnjav. Bitka je bi!a silno krvava. Bolgari so imeli velikanske zgube, toda njili orožje je kjlub temu izvoje-valo sijajno zmago. London, 15. novembra. »Daily Chronicle« poroča iz Carigrada: Bolgari se nahajajo pred Carigradom. Turki so pustili vse čataldske utrdbe in se umaknili. Rodosto je v rokah zaveznikov. Sofija. 15. novembra.^ Potrjujejo se vesti, da se je bolgarski armadi posrečilo predreti centrum turške obrambne linije in zavzeti jako važne strategične pozicije. Sofija, 15. novembra. Govori se. da je dospel car Ferdinand k vojski pred Čataldžo In Izjavil, da odide zmagonosna bolgarska armada tudi v Carigrad. SRBI NA JADRANSKEM MORJU. Belgiad, 15. novembra. Danes je dospela Iz Prilepa uradna vest, da so Srbi ob Jadranskem morju v vseh zasedenih krajih uvedli srbske vojaške oblasti. Podrobni podatki o velikosti tega področia vojaške oblasti še manjkajo. Ravno tako še manjkajo uradna potrdila o zavzetju teh krajev in se samo poroča. da srbske čete prodirajo proti obali. SRBI ZMAGAL! V BITOLJU. Belgrad, 15 novembra. Pred Bitoljem je prišlo med srbsko konjenico in turško pehoto do silno krvave bitke, ki se je končala s popolnim turškim porazom. Belgrad, 15. novembra. Iz Skopi ja še vedno ni nobenih sigurnih poročil o gibanju srbske armade. Razširja se vest. da se turška armada pred Bitoljem pogaja s Srbi glede kapitulacije in da zahtevajo Srbi brezpogojno predajo. A vest bo najbrže še prenagljena, kajti okolu Bitolja je zbrana velika turška armada pod poveljstvom Zekki paše. Džavid paše, Peti paše in Kara Saida. 10.000 VJETNIKOV. Belgrad, 15. novembra. V Srbiji se nahaja sedaj nad 10.000 turških vjetnikov, med njimi 200 oficirjev. SKOPLJE DRUGA SRBSKA PRESTOLNICA Belgrad, 15. novembra. Skopile bo proglašeno kot druga prestolnica srbske kraljevine. V tej prestolnici bo kralj vsako leto približno dva meseca. Srbski listi povdarjajo, da je zavzetje Skoplja najvažnejši dogodek v tej srbski vojni in neprecenljivega pomena za razvoj Stare Srbije. BOJ ZA SKADER. Rieka, 15. novembra. Zadnje dni je prišlo okolu 2000 vojnih obvezancev z vseh krajev sveta. V Podgorici so dobili orožje in odšli takoj na bojišče. Včeraj se je ves dan na Ska-derskem jezeru slišala strašna kanonada. VUKOTlC NA POTU V SKADER. Rieka, 15. novembra. General Vukolič je včeraj v brzifi pohodili dospel s svojo armado v Plave. Kljub temu, da. so morale čete s topovi prestati velikanske terenske težkoče vsled debelega snega, se nahajajo v najboljšem položaju. General Vukotič poroča, da upa priti tekom 3 do 4 dnij pred Skader, da se udeleži generalnega naskoka na mesto. Vukotič koraka sedaj proti Šforu. ČRNOGORCI POTOLKLI TURKE PRI SV. IVANU MEDIVANSKEM. Rieka, 15. novembra. V bitki pri Malkašu v bližini Sv. Ivana Medivanskega, so Črnogorci potolkli Turke. Turki so zgubili dva brzostrelna topova in pustili na bojišču veliko število mrtvih in ranjenih. Črnogorci so zasedli tri vasi. BOLGARI ZAVZELI KAVALO. Sofija, 15. novembra. »Mir« javlja, da so Bolgarske čete zavzele egejsko luko Kavalo. Kavalt je za Solunom in Dedeagačem najvažnejša luka ob Egejskem morju. Na severu ji Je najbližje mesto Drama, na progi Solun-Carigrad. Drugih važnejših točk ob egejski obali ni. PRODIRANJE GRŠKE VOJSKE. Atene, 15. novembra. Del grške armade prodira z največjo energijo od Soluna proti Janini ter je dosedaj razbil vsak odpor od strani Turčije. PACIFICIRANJE ALBANCEV. Belgrad. 15. novembra. V Prizrenu Je albanski vodja Mahmut Zaim iz Djakovlce v imenu mesta Djakovlce izjavil popolno udanost srbskim oblastim. Tudi pleme Luma se je uda-lo. Iz vseh vasi Lume prihajajo Albanci v Prizren in polagajo svoje orožje. Dosedaj je bila Luma strah in trepet za Prizren in okolico. Iz Djakovlce so Srbi, Turki In Albanci brzojavno pozdravili svojega novega gospodaria kralja Petra. Iz Skoplja se poroča, da se boje Albanci napadov od strani svojih poglavarjev. Zlasti so neslgurni radi postopanja Ise Boljetinca, ki se baie nahaja v vasi Bizej, 30 km od Prizrena. Govori se, da so ga tamošnjl Albanci obkolili In ga hočejo izročiti srbskim oblastem. O Isl Boljetlncu se govori, da mu je Turčija izročila 63000 pušk in da inu sedaj Turki očitajo, da jih je izdal. POGAJANJA ZA PREMIRJE. Sofija, 15 novembra. Pogajanja o direktnem predlogu Turčije za mir, se vrš! v prvi vrsti s strani bolgarskega vojnega poveljnika, bolgarska vlada se bo pričela pogajati s Turčijo še le tedaj, ko dobi zagotovilo, da Tur-5ija ne bo odposlala iz Male Azije novih čet fta bojišče. Carigrad, 15. novembra. Splošno se sodi, jla Bolgari ne bodo šli & Carigrad, časopisi so pričeli očitno pisati o mirovmn pogojni, poslanec Feride. ki je bil prvi določen za posredovalca glede premirja, piše v »Ephamu«, da pride do premirja, ne da bi Turčija pustila Drinopolje; želi vspeh vladi, ki se marljivo trudi za premirje. Upa, da bodo balkanske države prevzele del javnega dolga in da pride koneč-no do trgovske in carinske zveze. Sofija, 15. novembra. Ministrski svet je po razpravi o turški prošnji glede premirja, sklenil, da bo vlada o tem najprej informirala svoje zaveznike, nakar bo sestavila odgovor na turško noto. Slovenska zemlja. Iz Ježice. »Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo,« tako so pisali o Posavcih pred par leti sedanjega župnika Suppana najzvestejši prijatelji. Po župnikovih delih spoznavajo pa Posavci vedno bolj župnika in njegove zaveznike, kateri ne skrbe za dušni in telesni blagor svojega bližnjega, temveč za farsko bisago in koristi posameznika. Navajeni župnikovih v srce segajočih pridig moramo bl-Iježiti. da on je pred kratkim časom tudi začel zdihovati po njegovem zadolženem posvetnem gospodarstvu. Župnik Suppan je menda pozabil Kristusovih besed: »Moje kraljestvo ni od tega sveta« in izreka sv. Pavla pa morda ne pozna, ali pa noče poznati: »Korenina vsega slabega je poželjenje po denarju.« S tem zadolženim gospodarstvom se je sam župnik pri Posavcih v jako slabo luč postavil, kajti cerkveni dohodki, kakor župnikovi so jako mastni ter se začenjajo vsako leto 1. januarja in končajo 31. decembra. Svetniki ne potrebujejo hrane, obleke itd., glede župnišča pa ima župnik užitek, toraj naj tudi sam poprave itd. plačuje. Kristus in apostoli niso imeli palač in vsakovrstnih zabav, a župnik Suppan hoče vse to imeti, ter preronia deveto deželo, da se mu izpolni vse, kar želi. Glede doma (katoliškega teatra), kateri nosi naslov: »Bogu v čast, bližnjemu v blagor« — branili pa so se najožji župnikovi katoliški možje omenjene zgradbe, ter se protivili zvitim nakanam ter se splošno sodi, da kdor je dal omenjeno zgradbo zidati, naj jo še plača. Sploh pa prireja dramatično društvo (šolska mladina) igre, kam gre isti dobiček, to vesta najbolj učiteljica in župnik sama. Res jako lepi nauki se pripovedujejo obiskovalcem v katoliškem (?) domu. ljubezen do bližnjega, mir med vaščani itd. Pa tudi do sedaj poslušne ovce začele so kazati pastirju in hlevu hrbet, kajti odpirajo se jim vedno bolj oči, spoznavajoč. da vsi pastirjevi nauki goje sovraštvo do bližnjega in poželjenje po denarju. Pozabiti ne smemo tudi, da je posta! župnik v sedanjem času poleg škofijskega svetnika tudi stavbeni svetnik. Toraj g. župnik, vse polno mastnih do- \ hodkov, dela nič -- morate biti pri Vašem posvetnem gospodarstvu jako slab gospodar — ako ste naredili na Ježici dolg. Čitaio se je tudi pred kratkim Časom, da se je neki posestnik obesil. Pes pomilovanja vredni človek. Vzrok samomora se je imenoval žganjepitje. Kdo je pa vzrok žganjepitju, g. župnik? Ali morda ne župnik in župan. Evo Vama! Od župana Vilfana jemljejo branjevci pivo. vino — in župan se glede njegove dobičkarije nikoli ne postavi žganjeprodajalcem nasproti. Župniku pa pade večkrat, kaka kronca v žep ali pa pri gospej Kordinovi »fruštek« potem je vse katoliško. Ježica sme se pa za najsrečnejšo župnijo imenovati — ker vladajo zaradi Kristusovega namestnika — take turške razmere. DNEVNI PREGLED. Sram jih je! Dunajska »Zeit« je prinesla iz Sofije poročilo nemškega pisatelja Ludvika Bauerja, ki popisuje svoje doživljaje na bolgarsko srbskih bojiščih ter svoi razgovor z nekim bolgarskim častnikom. Bauer pripoveduje, da so ležali pred njima na mizi nemški humoristični listi z nesramnimi in neumnimi slikami dunajskih, berolinskih in monakovskih karikaturistov. Bolgarski častnik, svetovno izobražen v svojem vedenju fin mož. je pokazal najprej na tiste nemške pamflete, potem pa je pokazal skozi okno, skozi katero se je videlo na krvavo bojišče, polno ranjencev in mrtvih. In Lu-dovik Bauer piše. da ga je bilo pri tem nepopisno sram! Verjamemo. Žalostno je, da so med surovimi in nevednimi pamfletisti celo taki pisatelji, kakršen je Ludvik Thoma, ki pošilja mo-nakovskemu vSimplicissimu« pod psevdonimom »Schlemihl« brezmejno podle verze. Tudi Thoma ne ve ničesar drugega o Slovanih na Balkanu, kakor da imajo uši in stenice ter da ne rabijo mila. In Thoma je pri tem doktor! Ako bi hoteli slovanski »humoristi« in slikarji vračati Nemcem »milo za drago«, bi mogli tudi še lepše pesniti o milijonih stenic, ki so po nemških velikomestnih hotelih in stanovanjih. Kolikor ima namreč samo Dunaj stenic, toliko jih ni v vseh mestih Macedonije skupaj; kolikor pa ima le Berlin *nazadnjakov«, Eulenburgove vrste, toliko jih nima ves slovanski svet! Tu naj uporablja Thome svoje želo in svojo žajfo! Operejo naj najprej sami sebe, potem dobe šele pravico učiti druge! Pa balkanski tatovi ovac in kozlov? Primite se za nos, vi ostri kritiki! Kolikor ukradejo razni bančni blagajniki na Nemškem v enem letu, toliko ne morejo ukrasti vsi balkanski tatovi skupaj v stoletju, ker nimajo ničesar ukrasti. \se jim namreč sproti poropajo Turki in Albanci. Odtod tudi vsa simpatija nekaterih Nemcev do teh zverin, ker vrana vrani oči ne izkljuje in ker enako se z enakim druži. Veseli nas torej, da pošteni Nemci obsojajo surovosti svojih nevednih rojakov in kakor Lud. Bauerja je tudi poštenih Nemcev — sram. Deželni odbor In slov. obrtniki. Pri kranjskem deželnem odboru imajo inkvizitorje, ki izvršujejo vsak svoj referat po dr. Lampetovih nayodilih, Tako. ie za dimnikarje določen bi- stroumni advoicat dr. Pegan, ki je ravno pred kratkim nekemu mirnemu, pa vestnemu in sposobnemu dimnikarskemu mojstru odpovedal delo pri deželnih poslopjih, ki je izvrševal isto že nad 25 let. Mesto temu pa so pri deželnem odboru izročili svoje dimnike začetniku, ki še nima niti potrebne sposobnosti, niti personala, je pa seveda — političen agitator! — Seveda: značajev dr. Lampetcvi valpeti pri deželnem odboru ne marajo, zato skušajo vse materi-jelno uničiti, kdor se s to družbo politično ne strinja! Nadučitelj Jeglič na Cojzovi cesti je naivno oblastna oseba. Učiteljicam, ki so naprednega mišljenja pa bi rade dobile v mestu službo, daje take-Ie dobre svete: »Gospodična, vpišite se v »Slomškarsko zvezo« in jaz vam jamčim, da dobite v par tednih prav dobro mesto v Ljubljani ali vsaj tik Ljubljane«. Zlobni ljudje piavijo, da je domišljavi bivši liberalec Janko Jeglič že okrajni šolski nadzornik za — krakovsko - trnovski okraj! Čemu tak servilizem? Država je v tekočem šolskem letu prevzela zopet pet učiteljev družbine šole v svoj status. Zdaj pa poje za to »dobroto« tržaška »Edinost« vladi slavo, kot bi bili tržaški Slovenci bogve kakšen uspeh dosegli. Take malenkostne pridobitve, ki so same po sebi umljive, razbobnamo po svetu z vsem mogočim kričanjem, Italijani in Nemci pa dobivajo potem od vlade za hrbtom desetkrat večje koncesije. Če ima Avstrija dovolj denarja za šole med Albanci, ga morajo naši ministri najti tudi za Slovence, ki žive v habsburški državi. Amcrikanski Bolgari na poti v domovino. 14. t. m. se je peljal preko češke zemlje poseben vlak, v katerem so se vozili amerikanski Bolgari, ki so šli v domovino na vojsko. V vlaku je bilo nad 1000 Bolgarov. Ko so v Melniku zvedeli, da pride vlak, je bilo takoj celo mesto na nogah. Naenkrat so začeli meščani zbirati jedila in pijačo — posebno dosti je bilo znanega melniškega vina. — Kdor ni mogel dati nič drugega, je dal denar. Predno je prišel vlak je bilo nad 2000 ljudi na kolodvoru. Vlak je prišel in Bolgari so bili pač presenečeni, ko so doživeli tak prisrčen sprejem, morebiti niso niti vedeli, da se vozijo po slovanskih tleh, ki je polno navdušenja za sveto slovansko stvar. Vlak je ostal na kolodovru le pet minut; toda ta čas je zadostoval, da so se bratje pozdravili tako. da bo ta sprejem osal Bolgarom gotovo vse življenje v spominu. Češke dame so vstopile v vozove in so delile živež in pijačo. Utrujeni potniki so se s solzami v očeh zahvaljevali za to gostoljubnost. Tudi mnogim Čehom je ta prizor privabil solze v oči. V imenu meščanov je Bolgare pozdravil g. Strupi, ki je bil v srbsko-bolgarski vojski. Podal je enemu iz Bolgarov češko zastavo in sliko mesta Melnika. Pri tem je rekel: »Pozdravljamo vas v prvem slovanskem mestu, v katerega ste dospeli in dajemo vam češko zastavo, rdeče-belo, ki pomeni: poštenost in silo. Nesite jo v Bolgarijo, naj služi »v vašo srečo!« Bolgar se je za te besede zahvalil — ljudje so se začeli od samega navdušenja objemati. Tu je brez razlike gospod objemal in poljubljal bolgarskega delavca, ki se zaveda svoje narodne dolžnosti in hiti iz daljne Amerike, branit domovino. Med viharnimi pozdravi: ura in nazdar se je vlak začel pomikati in še dolgo je bilo slišati klice odhajajočih bolgarskih junakov. Tako velikega navdušenja Melnik še ni videl. To je dokaz naše velike bratovske ljubezni med severom in jugom. Za balkanske ranjence je nabral v družbi g. Anton Mrak v Sv. Joštu pri Kranju 26 kron 90 vin. Živijo! Za loterijo na korist slovenskim umetnikom so poslali svoja dela doslej že gg. slikarji: Rik. Jakopič. Matija Jama, Peter Zmitek. Matej Strnen, Ivan Vavpotič, Ivana Kobilčeva, Ivan Franke, Saša Šantel, oba Srečka Ma o-liča, gospa Jamova, Melita Rojčeva; kiparji: Fran Berneker. Ivan Zajec, Anton Štefic, in Iv. Repič. Več se jih je pismeno zavezalo, da pošljejo svoja dela v kratkem. Nekaj pa je odgovore še dolžnih. Ker je razpošiljanje srečk že nujno, je treba da se vsi slovenski umetniki v lastnem interesu čim preje odzovejo. Dela je pošiljati na naslov Splošnega slovenskega ženskega društva v Ljubljani, kjer je že zdaj zbranih iepo število krasnih umetnin. Družinska drama. V noči med pretečeno nedeljo in pondeljkom se je odigrala v Ločnici na Gorenjskem grozna žaloigra. Kajžar Jakob Polenšek je pretepel s cepcem in burkljami svojo ženo tako, da je ta vsled dobljenih ran umrla. Pokojnica je bila stara šele 29 let in kakor pravijo, je bila jako vdana pitju alkoholnih pijač. Tudi morilec svoje žene je velik pijanec. Orožništvo je Polenška aretiralo in ga izročilo sodniji. Neumna šala. Te dni so se igrali v Eggen-bergu na Štajerskem polodrasli dečaki s tem, da so mešali žveplo v koscih s klorokislim kalijem in so dali to mešanico na železnični tir. Ko je pridrdral vlak, je bila detonacija tako močna, da so vsi ljudje, ki so bili v vozovih, prestrašeni skoči'i pokonci. Po daljnih poizvedbah se je orožništvu posrečilo prijeti storilce, ki so Ivan in Alojzij Thormann in Franc Kuhar. Nasilnež. 191etni Jože Butala iz Srednje Radence je gojil zelo »gorečo« ljubezen do Ci-ke, hčere Ane Panjan. Sredi septembra je imel Panjan na delu več fantov, ki so prišli k večerji. Okrog devete ure se je pridrvil Butala z odprtim nožem proti hiši in upil na vse grlo: »smrt mora biti!« Domači so vsi prestrašeni zaprli vrata in zbežali natihoma v druge hiše, ko je ta v hišo vdrl. Drugi dan je zopet prišel. Ko so ga opazili, so hitro vežna vrata zaklenili. Butala je nato zbijal s sekiro po vratih, razsekal je vrtno ograjo, jo razmetal, se potem vrnil zopet k vratom in tolkel toliko časa po njih s sekiro, da jih je razbil in da so se sama odprla. Ko je z vzdignjeno sekiro pridrl v hišo, so vsi v sobi nahajajoči se delavci poskakali skozi okna štiri jnetre visoko in so zbežali x .vas. Samo Cika se je zaletela vanj in mu hotela vzeti sekiro. Prij tem je dobila na nogi precejšnjo poškodbo. Pol dolgem ruvanju s to surovino, ki je hotela de-1 kleta tudi spolno zlorabiti, so vendar prihiteli ljudje in lumpa odpodili. Orožništvo ga pridno* zasleduje. Družina Butala je sploh zelo nasilna. Pred štirimi leti je ustrelil sin Janez svojo mater. Sedaj premišljuje svojo pregreho v mariborski kaznilnici. Ne preganjaj živali! Menažerija Kludsky v; Eggenbergu je bila včeraj obkoljena od cele množice radovednežev. Neki razposajeni otroci so uganjali šale s tem, da so kamenjali menaže-njske pse. Uboge živali so cvelile in bežale na I vse strani. Naenkrat pa je skočil neki ruski hrt j na 12letnega šolskega učenca Viktorja Kiigerla in ga je obgrizel na spodnji ustnici in na licih* na kar je morala otrokova mati peljati sina k! zdravniku. r Divji lovec. Iz Weiza na Štajerskem se poroča: V teli. dneh so slišali prebi'ilci občili Srednja vas, DorfI in Pichl ponoči več strelov! ob bregu Rabe. Tukajšnjim orožnikom se je posrečilo prijeti posestnikove sinove Franca Jor-na, Ruperta Flickerja in Jurija Rogana, ki so vi lovskem revirju posestnika Alberta Ceha stre-' liali fazane brez njegovega dovoljenja. Omeni jeni divji lovci so dali ustreljene fazane kajža-^ rici Rozi Roganovi, sestri Jurija Rogana, ki jih' je nato pekla svojim lovcem. Tatinske lovce so izročili okrajnemu sodišču v Weizu. Slučaj čisto posebne surovosti. Ko je šla predvčerajšnjem šolska učenka Marija Sippet iz Knittelfelda iz šole domov, jo je napadel V, bližini židovskega pokopališča neki 201etni fant, ki je deklico vrgel na tla in jo začel od vseh strani suvati po životu, tako da je zadobil ubogi otrok več nevarnih poškodb na telesu. Na dekličin krik so prihiteli ljudje, ki so suroveža prijeli in ga izročili orožnikom. Dognalo se je. da je SU.C?V* brezDoselni delavec Jožef Hirsch iz Nižje Avstrijskega, ki je pred sodnijo izpovedal, da je deklico samo zato pretepal, da bi ga zaprli in da bi bil preskrbljen na ta način s stanovanjem. Nečloveška ženska. Iz Brežic se poroča: Zakonska Andrej in Ivana Brumec živita že dolgo časa v vednem prepiru. Andrej Brumec je star že 70 let. dočim šteje njegova žena le 30 spomladi. Zato ji je tudi starec napoti. Ze v oktobru leta 1911. je zažgala nečloveška ženska posteljo, na kateri je spal njen mož. Temu se je takrat komaj posrečilo rešiti svoje življenje. 10. t. m. je prišlo zopet do velikega prepira med zakonskima Brumec. Med prepirom je žena prijela ostro sekiro in je udarila z njo svojega moža tako, da je zadobil ta smrtno nevarno poškodbo na glavi. Brumca so takoj odpeljali v bolnišnico, njegovo nečloveško ženo pa so zaprli. Na kuharico streljal. Predvčerajšnjem zjutraj je sprožil na cesti v Ormožu izvošček Martin Hantak tri strele iz samokresa na kuharico Marijo Meznarič Dva srela sta zgrešila svoj cilj. tretji pa je kuharico lahko ranil. Hantaka je orožništvo aretiralo in ca izročilo sodniji. O tl nesrečna muzika! Ko je Slo pred kratkim več fantov iz Meimschuške okolice k naboru, si je naročilo za ta slovesen trenutek tudi muziko. Muzikantje so res prišli in so na vso moč pihali na svoja godala, .kakor za stavo v neki gostilni. Ko pa so hoteli pridni muzikantje za svojo godbo imeti denar, se je vsem fantom! nabornikom zazdelo, da godci tega ne potrebujejo in niso hoteli plačati niti vinarja. Vsled tega je nastal seveda prepir, med katerim je zidarski pomočnik Karol Šabathi dobil par gorkih zaušnic od Franca Skarca. Ker so Sabathiia' dobljene zaušnice silno pekle, je sklenil, da se zanje maščuje. Šel je v kuhinjo, vzel velik nož in je sunil nato Skarca v desno ramo ter mu prizadejal s tem težko telesno poškodbo. Sodišče je Sabathija obsodilo za njegovo hrabro dejanje na šest mesecev težke ječe. Ti nesrečna muzika! Vlak povozil kravo. Predvčerajšnjem zvečer je šla po progi iz Wolfsberga proti Dolenjemu Dravogradu neka pomožna lokomotiva. Ko je prišla blizo postaje Lavamiind na Koroškem, je zapodila neka deklica, ki je gnala krave s paše. svojo čedo naravnost proti vlaku, ker je mislila, da bodo krave lahko prešle železnični tir, predno pride lokomotiva. Nekaj krav je res zbežalo čez tir, najlepšo izmed njih pa je lokomotiva podrla na tla in jo razmesarila. Posestnik krave ima škode 500 K. Malo je manjkalo, da bi prišla tudi neprevidna dekla pod kolesa lokomotive. Karagjorgjeviči In št. 13. Številka 13. se smatra za nesrečno številko — v rodbini Ka-ragjorgjevičev oa ima ta številka nekaj posebnega. Vsi veliki dogodki v tel rodbini so se dogodili v letih, ki dajo. ako se številke seštejejo številko 13. Leta 1804. je t. zv. Lrni Juri ali Karagjorgie prvi dvignil Srbe na skupno vstajo proti Turkom 1804 -- 1 + 8 + 0 + 4 = 13. Leta 1813. je turška sila pritisnila na Srbijo, kjer so nastali domači prepiri in Karagjorgje je moral zapusiti Srbijo ter zbežati na avstrij-' ska tla 1813 = 1+84-1+3= 13. Leta 1840. so se Karagjorgjeviči zopet pojavili v Srbiji. Sin vrhovnega vodje, knez Aleksander, oče sedanjega kralja Petra je postal ofl* cir v srbski armadi 1840 = 1 + 8 + 4 + 0 = 13. Leta 1903. so prišli Karagjorgjeviči zopet na prestol. Skupština in senat sta zbrala Petrah za kralja in posebna deputacija je šla v Genevo« kjer ga je prosila, da sprejme krono iz naro« dovih rok: 1903 = 1+ 9 + 0 + 3= 13. Leta 1912. se je začela velika vojna za osvo* bojenje Srbije. Kralj Peter in oba sinova soi odšli na bojišče, kjer je srbska armada slavnd zmagala 1912 = 1 + 9 + 1 + 2 = 13. Dasi je to igrača številk, vendar je zanimivo,; ker se ljudje štey. 13 tako boje. Pošten najditetj. Ko je šel te dni šolski učenec Ivan Waldmann iz Eisa na Koroškem iz šole domov, ie našel r,a poti listnico, v kateri je bilo 450 K in več raznih listin in pisem. Deček je takoj izročil listnico, ki jo je našel, svojemu očetu. Po pismih ki so bila v listnici se je dognalo, da je denar izgubil trgovec z lesom, Ebner iz Celovca. Oče poštenega najditelja je izročil listnico z njeno vsebino orožništvu v Lavamiindu. To je krasno posteljno perje, zakliče vzra-doščena vsaka gospodinja, ko prejme pošiljatev najbolj znane tvrdke za posteljno perje S. Be-nisch v Deschanitz Češko. Ce še ne poznate izvrstnega blaga te tvrdke, zahtevajte takoj vzorce in cenik, ki se Vam dopošlje brezplačno. Gotovo boste ravno tako očarani. Ljubljana. — Ali Je ljubljanski užitniuski zakup še v mostnih rokah? Pri ljubljanskem užitninskem zakupu vladajo razmere kakor v kaki filijalki »S. L. S.« Uslužbenci, ki se upajo čitati »Dan« ali »Narod«, se denuncirajo pri ravnateljstvu in preganjajo. Tisti pa, ki denuncirajo, se nosijo po rokah, se protežirajo, četudi v uradu zabavljajo in podlo psujejo župana in druge funkcionarje ljubljanske občine. Zato ni čuda, da vlada v užitninskem zakupu pravcata anarhija, ki ne more imeti drugega konca kot popoeln fijasko v financijelnem oziru. Trdba je gospodom na magistratu samo številke primerjati, da vidijo vso gnjilobo užitninskega zakupa. V kratkem bomo o tem več spregovorili, ker lepa beseda nič ne pomaga. — Čemu to? Pišejo nam: Napredno politično in gospodarsko društvo za Moste sklicuje za danes, nedeljo ob 3. popoldne izredni občni zbor v kavarno »Pri malem slonu« na Zaloški cesti. Baje je ta kavaruar pri zadnjih občinskih volitvah oddal svoj glas za nasprotne kandidate. Prosimo, da se to na občnem zboru pojasni, ker je v Mostah dovolj naprednjakov, ki imajo prostore za občne zbore. Ce se pa motimj, naj se to javno pove. Svoji vedno k svojim! — Naprednjaki. — Zavod sv, Nikolaja obstoja po zaslugi blagih tržaških slovenskih žen od leta 1898. ter ima najplemenitejšo socialno nalogo. ' Ta zavod je zavetišče brezposelnih iti v Trst do-šlih. razmer nepoznajočih slovenskih deklet ter obenem posredovalnica za poštene službe. Okoli 15.000 slovenskih deklet se je že zateklo v bedi in obupu v ta zavod, kjer so našla strehe. hrane, sveta in dejanske pomoči. Slovenski ženski posli so v Trstu izpostavljeni ne le sovražnosti fanatičnih Italijanov, nego tudi nevarnosti. da padejo v mreže trgovcev z ženskami. Marsikatero slovensko dekle bi v svoji nevednosti zapadlo vlačugarstvu in marsikatero bi bilo prodano v sramotno sužnost, ako bi ne skrbelo društvo sv. Nikolaja za njih rešitev. Zavod sv. Nikolaja pošilja na kolodvor svoje zastopnice, da prevzamejo slovenska dekleta v svoje varstvo, ako pridejo v Trst še brez službe. Med temi dekleti je prav mnogo Kra-njic, zato bi morale vse kranjske slovenske občine podpirati ta zavod. Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani stori za ta človekoljubni zavod kar more. zato se prostovoljni doneski pri predavanju g. prof. dr.^ Ilešiča obrnejo v podporo zavoda sv. Nikolaja. — Javno predavanje se vrši v ponedeljek zvečer ob 8. uri v Mestnem domu. Predava gospod profesor dr. Fran Ilešič o kraljeviču Marku, junaku jugoslovanske pesmi in zgodovine. Vstop je vsakomur prost. Prostovoljni doneski so določeni v podporo zavodu sv. Nikolaja v Jrstu- Pritožba^ Ravnateljstvo slovenskega deželnega glelišča je ob začetku sezone biljeterjem dalo strog ukaz. da med uverturo in po fcačetku predstave prepozno došle obiskovalce gledališča ne smejo puščati v avditorij. Odredba je jako pametna, toda uvaževati je nočejo. Pri nedeljski popoldanski predstavi sem se med Uverturo in po začetku 1. dejanja najmanj petkrat moral umakniti. Ce ljudje nočejo točno prihajati v gledišče in če ravnateljstvo nima toliko moči. da bi se njegov ukaz respektiral, po-yem sredstvo, ki bo pomagalo netočnežem njihovo slabo navado odpraviti: oni posetniki gledišča. ki sede na krajnih sedežih naj se med Uverturo ali celo med 1. dejanjem prepozno foošlim pod nobenim pogojem ne umaknejo. Ko jho netočnež enkrat med celim prvim dejanjem ftioral stati ob sedežih, bo drugič sigurno prišel ločno! Redni obiskovalec slov. gled. Za balkanske ranjence so darovali v gostilni pri Novem Svetu g. Leopold Črnigoj 1 K, jr. Fr. Skrle 1 K. g. Jos. Gašperlin 1 K. Skupaj .3 K. * — Slovenska ilustrovana zgodovina bal-kanske volne leta 1912., poslovenil Cvetko Golar. — Balkanske države bijejo ljut boj, ki ga Idiplomatična umetnost ni mogla preprečiti. Borba je strahovita in neusmiljena. S stoletnim Srdom se vojujejo balkanske države, proti raz- adajoči Turčiji. Za Evropo pomenja ta boj več akor vojna za osvoboditev Makedonije in Stare Srbije izpod turškega jarma. Ves svet izasleduje z največjo pozornostjo to vojno ter napeto pričakuje njenega konca in njenih posledic. Založba Ig. pl. Kelinmayer & Bamberg y Ljubljani se je potrudila, podati v ilustrovani jslovenski zgodovini natančno sliko vojne in ipjenih vzi okov ter upa z izdajo zgodovine balkanske vojne, ki jo je spisal politični urednik nekega izmed prvih evropskih časopisov ter preloži! in predelal odličen slovenski pisatelj, nuditi slovenskemu narodu zgodovinsko delo o ipalkanski vojni, ki se odlikuje po jasnosti, Žibern opisu in zgodovinski resnici. 400 ilustracij in kart. ki jih bo delo obsegalo, podaja krerno sliko vojnih dogodkov in bojišč. Delo bo (kmalu izšlo ter bo obsegalo približno 40 snopičev. Naročila sprejema že sedaj knjigarna Ig. pl. Kleinmayer & Ferd. Bamberg v Ljubljani. Cena in obseg se v kratkem naznanita. Najbolje so pogodile tiste gospodinje, ki So si zbrale za svol kavni pridatek Kolinsko kavno primes, Kolinska kayna primes je nam- reč najboljši kavni pridatek. Kar dobro ve vsaka naša gospodinja, ki jo rabi. Kakor slab kavni pridatek kavo lahko popolnoma pokvari, tako pa dober kavni pridatek kavo napravi okusno in slastno. Da ji namreč izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. V največji meri da te dobre lastnosti kavi samo Kolinska kavna primes. Odtod velika priljubljenost Kolinske kavne primesi pri vseli naših gospodinjah. One kupujejo samo Kolinsko kavno primes, ker so z njo v vsakem oziru najbolj zadovoljne. Odbora šentpeterskih Cirllmetodovih podružnic vabita na^ Martinov večer, ki se vrši danes v gostilni »Štrukelj« v Kolodvorski ulici. Začetek ob 7. Vstopnine ni. Naš carigrajski risar nam je obljubil krasno risbo, ki predstavlja sultana, bežečega v Azijo. Potrti mož nese pod vsako pazduho miljon težko prisluženega denarja. Za njim gre 12 odalisk prve sorte, vsaka nese s seboj milijon ljudskega denarja. Ako pride risba pravočasno, jo bomo obesili na steno, da se bo lahko vsak počudil, kar ne bo nič veljalo. — Čitalnica v Šiški priredi danes, dne 17. t. m. Martinov večer v salonu gostilne pri Kan-kertu v Spodnji Šiški. Vstopnina 40 vin. za nečlane, člani so vstopnine prosti. Ker je spored jako zanimiv, je pričakovati velikanske udeležbe. — Kinematograf »Ideal«. Novi vspored ki se predvaja le še danes in jutri je nedvomno prve vrste in je dosegel tudi obče priznanje. Posebno zanimiva je slika »Najnovejše iz balkanskih bojišč«. Posebno omeniti moramo v tej seriji sledeče prizore: Kralj Nikita s svojim spremstvom na otoku Vranjina. — Avstrijski-laški in srbski vojaški odposlaniki zasledujejo operacija topničarstva. — Kralj Nikita z avstrijskim vojaškim odposlanikom stotnikom Hupka pri zajutrku na višini Vranjina. — Prenos pri Bardanjoltu ranjenih Črnogorcev. — Srbi pošiljajo nove pomočne čete na bojišče — in mnogo drugih prizorov. — Velik uspeh je dosegla tudi senzacionalna drama v dveh delih »Most čez prepad« kakor tudi smešnice »Kako se maščuje kinematograf«, »Avguštin in detektivski slon« in komična novost s našim ljubljencem »Mirkom«. — V torek nova serija Iz »balkanskih bojišč« in moderna kolorirana nravna drama »Pohlep po zlatu«. — Loterijske številke. Trst: 25, 44, 73, 40. 30. Trst. »Še« in »le«, ali naša pohlevnost. Te dni smo čitali brzojavko z Dunaja, da je vlada zopet dovolila še pet mest za podržavljenje učiteljev na Ciril-Metodovi šoli v Trstu. Stvar sama na sebi izgleda zelo lepa na zunaj, a ima še marsikaj na sebi. če jo še in še ogledujemo. V javnost sc je namreč spravilo to podržavljenje kot velikodušen dar vlade. Tista pohlevnost, prokleta slovenska pohlevnost, ki je tu poleg in je izvor klečeplastvu, ie tisto zlo: tudi te brzojavke. Država ni darovala še pet mest Slovencem, temveč ona je v neki malenkosti izvršila enkrat Svojo dolžnost tudi do Slovencev. Podrž-avljenje učiteljstva na Ciril-Metodovih šolah je v programu tržaških Slovencev, oni to zahtevajo, ker je tako edino pravično. In skoro bi si upali trditi, da je teh pet mest premalo. Kar je storila vlada. In mi bi lahko rekli: ne vlada je podržavila še pet učiteljev; temveč: Kaj vlada je podržavila le pet ali samo pet učiteljev. Kompenzacije namreč, ki jih dobe za teh pet mest Italijani in tržaški Nemci so tako velike, da so slovenska mesta malenkost proti njim. Torej le malo bolj ceniti tudi sebe! Zavarovalnica zoper nezgode v Trstu. Uradništvo zavarovalnice zoper nezgode v Trstu postopa s ponesrečenci silno surovo. Bil sem priča, ko je uradnik omenjene zavarovalnice zavpil nad delavcem, ki je izgubil prst in je radi tega zahteval, da naj se mu izplača odpravnina, da ga požene pri vratih, če ne bo miren. Delavcu se je namreč zgodila krivica in je vsled tega zahteval, da se njemu storjena krivica nepravi. No, in uradnik je radi tega kričal nad njim in mu kazal vrata. Najbolj žalostno pa je to. da je dotičnik (uradnik namreč) Slovenec. Ako bi bil Italijan ali Nemec, bi se temu ne bilo čuditi. Žalostno torej, da slovenski uradnik tako ravna. Sicer nam še ni znano, kakšen Slovenec je, toda govoril je slovensko. Omenjam še, da se slišijo neprestano pritožbe proti uradništvu. Meni se je naprimer celo pripetilo, da mi je ravnateljstvo na neko prošnjo odgovorilo s temi-le stavki: Pustite nas pri miru! Kaj nas vedno motite! Podpisan je bil podravnatelj. Vprašamo, ali sme urad-ništvo tako brutalno postopati? Prav je, da se bližajo volitve v to institucijo. Treba bo izčistiti, kar je gnilega. Pri prihodnjih volitvah morajo zmagati kandidatje, ki bodo s takimi surovimi uradniki znali obračunati. Tako, kakor je sedaj, ne sme več dolgo trajati. Saj zavarovalnica zoper nezgode ni zato, da bi se potom njenega uradn;štva na gori omenjeni način trpinčilo in zapostavljalo ubogo delavstvo. Mi bomo posvetili tej zavarovalnici precejšnjo pozornost. Tržaški postilioni in e. kr. obrtno nadzorstvo. Tržaški posHjoni so se obrnili na c. kr. obrtno nadzorstvo s prošnjo, da naj se informira o žalostnih razmerah postiljonov, ooseb-no pa glede delavnega reda, ki ga za postiljo-ne ni. dasiravno hi moral biti, ker so podvrženi privatnemu podjetniku Dolencu; poštna direkcija o njih noče ničesar slišati. (»Dan* je o teh razmerah že poročal.) Ko so se obrnili postiljoni na obrtnega nadzornika, je bilo pred mesecem dni. Ker se ni nič napravilo, so se ponovno obrnili na obrtnega nadzornika z vprašanjem, kaj je. z njihovo zadevo, če se je že kaj uredilo ali nič. Obrtni nadzornik pa je dejal, nismo jmeli časa, ker smo imeli posel v Gorici. Nič časa, ta je pa lepa. In koliko časa naj postiljoni še čakajo? Zakaj obljubi, če ne izpolni? Sicer pa bi moral obrtni nadzornik iti n&okjrog se inioimiiat. kako stoii z delav- stvom, če se povsod upošteva določbe obrtnega reda. Zato ie tukajšnji obrtni nadzornik preveč len. Kontrolirat ne gre nikamor, če se pride k njemu s kako prošnjo, pa samo obljubi, izpolni pa ničesar. Opozarjamo na vse to c. kr namestništvenega svetovalca kot zastopnika obrtne oblasti. Namestništveni svetnik naj visokorodnega obrtnega inšpektorja opozori na njegove dolžnosti. Tragedija radi Ljubosumnosti. Dninar Peter Pelco. 34 let star. ie bil že dalje časa ljubosumen na svojo 31 letno ženo Lucijo, ki je imela ž njim dva otroka, enega dečka in eno deklico. Ker je bil mož tako silno ljubosumen, je morala žena poleg njega veliko pretrpeti (in to baje čisto po nedolžnem, kakor smo izvedeli). Ženo ie ta surovež neštetokrat pretepel, posebno zvečer, kadar ie prišel domov pijan. Predvčerajšnjim pa je bil baje preveč natrkau, in je, ko je prišel zvečer domov, kar začel streljati na ženo s samokresom. Ženo je težko ranil na levi senci. Nato je obrnil samokres proti sebi, ter se ustrelil v glavo. Ostal je na mestu mrtev. Težko ranjeno ženo pa so spravili v bolnišnico. Slovensko gledališče v Trstu. Danes (ne-della) ob polu 4. popoldne > Balkanska carica«, delo pesniKa kralja Nikole 1. kralja Črne Gore. Zvečer ob 8. uri »Ločena žena«. Telovadno društvo »Sokol« v Škednju priredi danes (nedelja) o priliki prvega izleta »narodne godbe« pešizlet v žaveljsko dolino za naraščaj. Odhod ob 8. zjutraj. Narodna delavska organizacija sklicuje za danes (nedelja) ob polu 10. predpoldne občni zbor v društvenih prostorih z dnevnim redom ki smo ga objavili zadnjič. Zidarska skupina »Nar. del. organizacije« sklicuje za danes (nedelja) ob 4. popoldne javen shod v kons. društvu na Frdeniču (Sv. Ivan). Godbeni odsek »Nar. del. organizacije« naznanja, da se ustanovi v kratkem tudi orkester. Pevsko društvo »Ilirija« priredi danes (nedelja) ples v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Agonija turškega vojaka Pod tem naslovom je prinesel »Temps« članek svojega dopisnika Jeana Rodasa, ki popisuje trpljenje turškega vojaka. Rodes pravi: Bil sem priča, kako je poginjal turški vojak. Ta vojak, ki je veljal za najboljšega vojaka na svetu — ki je znal trpeti glad, ne da bi zgubil svojo vztrajnost, ki je bil brez čuta za telesne bolečine in je junaško in ravnodušno gledal smrti v obraz — tega moža sem videl umirati od glada, izčrpanega, uničenega, obupanega, ko je v divjem begu zapustil svojevoljno lastno bojišče. Toda to ni obtožba priprostega vojaka. Ta tožba se tiče višjih vojaških krogov. Tu je bilo nad mero bede. Ne vem če se je kdaj vršila bolj pretresljiva drama, kakor je bila drama, v kateri so igrali ti nesrečneži — ki je bila vpri-^orjena brez intendance — brez zdravstvenih priprav, skoraj brez voditeljev in brez orožja — ko so vojake v najstrašnejši bitki zapustili ljudje in bog. To je bil križev pot, iz katerega podajam le nekaj prizorov, ki mi bodo do smrti ostali v spominu. Vidim pred seboj postajo Seidler, — kjer smo preživeli tragike polne ure — in vidim vojaka, ki mu je bila odtrgana roka. Ta ki mu je pomagal, je napravil stvar enostavno: obvezal mu je rokav z žnoro s čepice. Smrtno bled in brez sile se je privlekel k meni in je proseče dvignil, k meni ramo, iz katere je tekla kri — ker me je imel za zdravnika. Videl sem cele črede lačnih ljudi}, ki so se zvečer bližali našim šotorom in so nas prosili za košček kruha. Nismo jim mogli ničesar dati, sami nismo imeli kaj jesti, in ljudje so šli naprej — ne da bi nam kaj očitali. In kake grozne prizore sem videl na cesti k Lile Burgas, kjer so vojaki ležali po tleh, onemogli od poti in utrujeni do smrti. Vidim ne-številne ranjence, ki se vsi krvavi vlečejo po cesti na Čorlu — vlečejo se po tleh 30 km daleč, da bi prišli do vlaka. Ti revčki so bili pri splošni paniki tako zbegani, da sta zadostovala dva jezdeca — in cele kolone so bežale v drugo smer. Brez odpora, brez krika so se vrnili in so se vlekli zopet v sprednje vrste. Najstrašnejši prizori so se odigrali pred nami v soboto zvečer — ko smo se bližali v Radosto. Turška armada se je gnala v zmešnjavi proti čorlu. Divjala je nevihta in lilo je, kakor iz čebra. Strašna masa ljudi se je valila in se pomešala z nalivom vod. Nihče ni vedel, kam naj gre kje naj dobi košček kruha, prenočišče ali zatišje. Nihče ni za to skrbel. Čez nekaj časa je vendar neka pekarna začela deliti kruh. Hlep-ce so metali med trume vojakov in vojaki so se s pestmi tepli za kruh — več ko polovica ni dobila ničesar in je odšla naprej. Vse hiše so bile zaprte — vsi prebivalci so zapustili mesto in oni, ki so ostali so se tiščali skriti v kakem kotu. Vojaki so vdrli dveri in so jemali vse, kar so dobili... jedli so zelenjavo, sveče, da celo drva. To je bil grozen, peklenski prizor. Eden iz vojakov je prišel v hišo, kjer sem bil jaz. Bil je mlad lep človek 22 do 23 let. Njegovi zobie so šklebetali, udje so mu bili premrli in voda je lila z njegove uniforme. Ko ga je hotel moj sluga izgnati, je klical: »vzemi moj denar, vse kar imam, ampak daj mi košček suhega kruha«. Vprašal sem ga, odkod je in je rekel: Iz Male Azije — cel teden nisem jedel. Dal sem mu kruha in malo čokolade. Odšel je ven v naliv in se je zgubil v produ, ki se je valil dalje po cesti. Ko sem, drugi dan odhajal, sem si moral iskati pot med utrujenimi gručami vojakov, ki so naslonjeni drug na drugega ležali po tleh. To je bil polom, to je bil konec. Turški vojak najbrže ni imel niti pojma o drami, pri kateri je sodeloval. Videi sem neizmerno katastrofo in nečloveško bedo. Pogled na njo mi je trgal srce. Tak je bil torej poraz turške vojske pred tednom. Po tem naj se presodi, kako izgleda sedai med četami ori Čataldži. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. BITKA PRI ČATALDŽI. Soiija, 16. novembra. Petdnevna bitka za čataldške utrdbe se ie končala s popolnim porazom turške armade, ki je zbrala zadnje svoje sile. da zastavi zmagovitim Bolgarom pot v Carigrad. Turška armada ie zapustila čataldške utrdbe in se pomika proti Carigradu, kjer vlada strah in groza. Mizerijo turške armade povečujejo še tisoči in tisoči privatnih beguncev, ki beže brez glave v naj večjem obupu proti Carigradu, V bitki pri Čataldži general Radko Dimitrijev ni zadal smrtni udarec samo turški armadi ampak tudi evropski Turčiji, ki sedai več ne eksistira. Vsa evropska Turčija od Jadranskega do Marmarskega In Črnega morja je danes v rokah balkanskih zaveznikov, ki so v kratki dobi izvršili svetovno delo. Sofija, 16. novembra. Bitka pri Čataldži ie končana, turška odporna sila strta In vsak čas ie pričakovati premirja. Turška armada, ki je bila po številu veliko močnejša je doživela pri Čataldži smrten udarec Odločilna bitka je trajala celih pst dni in je zahtevala na obeh straneh nepopisne žrtve. Tisoči in tisoči trupe! pokriva bojno polje. Svetovna zgodovina ne pozna slične bitke. Bolgare so podpirali v boju tud! Srbi. Turška armada je izvršila v polni meri svojo dolžnost. Vsak vojak je stal na svojem mestu. Nad tisoč topov je grmelo noč in dan in bljuvalo ogenj v vojaške vrste. Načrt generala Dimitrijeva je bil razbiti najprej cen-trum in se z vso silo vreč? proti turškemu glavnemu stanu v Hadem Kol. Bitka se ie začela na desnem turškem krilu pri Derkosu, kjer so imeli Bolgari strašne izgube. Turki so se branili kakor levi. Topovi so kar kosili bolgarske vrste. Dočim se ie na desnem turškem krilu, kjer so Bolgari dobili povelje vstajati do zadnje kaplje krvi, bila bitka za življenje in smrt, ie general Dimitrijev osebno vodil naskok na turški centrum, ki se le imenitno posrečil. Z velikanskimi izgubami so Bolgari zasedli prve utrdbe, kjer ie prišlo do nepopisnih prizorov. Turki so vedeli, da bosta v slučaju Če pade centrum zgubljeni tudi obe krili in so za to branili kot junaki vsako ped zemlje. Bolgari so morali prodirati kar čez trupla turških vojakov. Ko so došla ojačenja so priredili generalni naskok, ki je bil tako silen, da ga Turki niso mogli vzdržati. Centrum čataldških utrdb je bil predrt in Turki so se morali umakniti proti Hadem Kol. Istočasno so Bolgari premagali tudi turško levo krilo in jo pognali v beg, dočim se je turško desno krilo da je ne bi Bolgari obkolili, moralo samo umakniti, četudi v najlepšem redu. Nad 19 čataldsklnil utrdbam} ie zaplapolala bolgarska zastava. Sofija, 16. novembra. Bolgarska zmaga je popolna. Nad SO.OftO Turkov pokriva bojišče. Tudi bolgarske izgube so strašne. Bolgari so zaplenili celo število topov, vojnih trofej in vjell več tisoč Turkov. Sofija, 16. novembra. Bolgari so bili dobro pripravljeni na bitko. General Dimitrijev le dovolil armadi zadostno počitka in okrepčila, nakar ie dal povelje za bitko. Na obeh straneh so vojaki Izvrševali čudeže hrabrosti. Sofija, 16. novembra. Bolgarska armada prodira proti Carigradu. O usodi Carigrada ni ničesar znano. Ni izključeno, da pride do premirja še preje predno dospo Bolgari pred mesto. SRBI OB J4DRANSKEM MORJU. Belgrad. 16. novembra. Srbi nameravajo na vsak način zasesti vso obalo Jadranskega morja, kakor je določeno v načrtu, ne oziraje se na kake migljaje od strani velevlasti. Tu se govori, da bo Srbija iz zasedenih pomorskih krajev napravila vojaško pokrajino pod imenom Srbsko Primorje. Belgrad, 16 novembra. Listi poročajo, da so Srbi luki Leš in Sv. Ivan Medivanskl že zasedli, čeprav se vest še ne potrjuje. AVSTRIJSKO-SRBSKI KONFLIKT. Belgrad, 16. novembra. Vsi list? zatrjujejo, da je popolnoma izključeno, da bi Srbija odstopila od svojih zahtev po Jadranskem morju. Ministrski predsednik Nikola Paslč bo najbrže že tekom jutršnjega dne odgovoril avstrijskemu poslaniku v Belgradu pl. Ugromi, na avstrijsko noto. Srbija je pripravljena privoliti le v gospodarske kompenzacije Avstriji. Sofija, 16. novembra. Srbski poslanik v Sofiji, dr Spalajkovič je odpotoval v Niš, da konfe-rira z ministrskim predsednikom Pasičem glede avstrijsko-srbskega konflikta. Pred svojim odhodom je Spalajkovič še konferiral z bolgarskim ministrskim predsednikom Gešovom In predsednikom bolgarskega sobranja Danevom. Bolgarska stoji v konfliktu popolnoma na srbski strani in bo Srbijo z vsemi močmi podpirala. V balkanski zvezi vlada popolno soglasje. Vse vesti nemških židovskih listov, da bi prišlo do kakega nesporazumljenja, so popolnoma Izmišljene. BITOLJ PRED PADCEM. Belgrad, 16. novembra. Turška posadka V Bitolju je v obupnem položaju. Vsak čas je pričakovati. da posadka kapitulira, kakor zahtevajo Srbi. AVSTRIJSKE DELEGACIJE. Budimpešta, 16. novembra. V današnji seji avstrijske delegacije je govoril prof. Masaryk, katerega govor je napravil na vse navzoče globok utis. Prof. Masaryk je energično nastopil proti avstrijskemu rožljanju z orožjem in se zavzemal za prijateljski sporazum. Opozarjal je avstrijsko diplomacijo, naj preneha s svojo pro-tisrbsko politiko in gleda na to, da živi s svojim sosedom v najboljšem prijateljstvu. Avstrija naj pusti svoje politične intencije na Balkanu in raje varuje svoje gospodarske interese. .Odgovorni urednik Radivoj Korene. in tisk »I l£lteJlslr» tiskarn*«.. - B. Gotzl, Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Izkaz daril za „Rdeči križ balkanskih držav". 1. blagajnik g. dr. Tone Gosak: 13. novembra: Ivan Modic junior, Nova vas pri Rakeku 81 K 78 vin., Ivan Lončar, not. kandidat, Tržič 12 K, Neimenovani pod moto: »malo, toda od srca« 5 K, Karel Omerzu, učitelj, Trbovlje, II 5 K. Dr. Joh. Pekolj, Dunaj 20 K, Vinko Strgar. Ljubljana 10 K, Karel Lubec, dvorni svetnik itd. poslal »zbirko Slovanov v Gradcu« 729 K 40 vin., dr. Avgust Munda, Ljubljana 5 K, Ignotus 1 K, V. 2 K, Premerstein 2 K, Pirnat 3 K, Neimenuvanec 3 K, Okorn Anton, Spodnja Šiška 2 K, Alojzij Podmenik, Hrastnik pošlje (nabrali sta gdč. vrtnarici Richter in Baloh 131 K 35 vin., g. Gorenje 30 K 69 vin., gdč. Kavškova 23 K 40 vin., skupaj 185 K 44 vin., Bezenšek, II. blag. oddal 280 K 50 vin., Uredništvo Slovenskega Naroda 61 K, Uprav-ništvo Slovenskega naroda 963 K 80 vin., Učenci II. a razred” II. državne gimnazije Ragazi in Outrata 12 K, Uredništvo Slov. Naroda 30 K, dr. J. Kolšek. Laški trg 101 K. 13 novembra: Ivan Gantar, učitelj, Št. Jernej nabral 75 K 54 vin.. Neimenovani učitelj nabral 13 K 90 vin. Starman Fran, učitelj v Kuteževem nabral 13 K 36 vin., Klub »Narodni Pipec« v Mariboru 30 K 30 vin.. Janko Košmerl. pristav juž. žel.. Borovnica izročil nabrano 16 K, Josip Petrič, c. kr. poštni kontrolor v Ljubljani nabrano med osobjem poštnega urada, Ljubljana 115 K 50 vin. M. Alež. Moravče 47 K, Uredništvo Slovenskega Naroda 9 K, Feliks Stare, graščak, Kolovec 50 K, Pri prodaji lesa iz gozda posestnika Bole Leop. Ivanu Simšiču v Lazah mesto likofa 23 K. Učiteljska tiskarna 42 K 40 vin . Marija Jesih. Medvode 40 K 90 vinarjev. 15. novembra: Milj. Kovčrč nabral od gostov v gostilni nri »Svedraču« v Kosezah 5 K 20 vin., Dr. V. Kac, Maribor 112 K, Občani in delavci v Smolniku 112 K. Avg. Kraigher, Dol. Log«tec, nabitino v Dol. Logatcu 283 K. Mali oglasi. Gospodična, dnevno uposlena, se sprejme na prijetno stanovanje. Kje pove »Prva anončna pisarna.« Brzolavka. V italijanski kuhinji hotela pri Maliču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 7*2 v liter za družine na dom postavljeno itd. Gramofonske plošče y. 2. o. o ~ “ t/>< 3T*— rx m n> tz m 5 “ "o W rs M N 95 K Fr. P. Žalec, Ljubljana Stari trg 9 m o* m a Ivan Ravnihar urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra cesta 44 Za »sako pri meni kupijt j kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela. Specialna trgovina zznz: finih ročnih del TONI JAGER v Ljubljani, Zidovska ulica 5. Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. SE* Ji lilje vieh vrst z« urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčukovih StampillJ. Ljubljana, Stari trg it. M. C«nlki flremlro. ■■Im - KLOBU moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno : Minka Horvat Ljubljana, Stari trg št. 21. : Popravila točno in najceneje. : ! Pozor trgovci I Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. S. Benisch Sl Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljSega 2-40 K; prima polbelega 2'80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6’40 K. 8 It; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najflnejSi prsni pnh 12 K. Naročila od 6kg naprej franko. Zgotovljene postelje žegSodregTbeSa ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 80 cm Sir., polnjena * novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K. 16 K zglavnice 8 K, 8'50 K, 4 K. Pernica, 200 en dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4'50 K 5-20 K, 5'70 K, spodnja fernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 16 cm šir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. Odda se: Za februarjev termin 1913: lep, velik lokal pripraven za trgovino, odvetniško pisarno itd. v dobri legi mesta. Za februarjev termin 1913: lokal za trgovino v najlepši in tudi najprometnejši legi mesta. Za takoj: Užitnine prost lokal za skladišče pripraven tudi za delavnico itd., eventuelno z vporabo lepega dvorišča. Različne lokalitete (šupe) z velikim okolo ležečim p ostorom, pripravno za stavbenike ali sploh za obrtnike, ki rabijo velika skladišča tudi na prostem. Natančnejše sc poizve: v pisarni štev. 12 v hotelu pri „Maliču“ nasproti glavne pošte. HIHj .SE, "er O CD cn m mmm CD Or- ce IS -H 03 c/> HM TTJ • anm CD H O 0 HII tata/no uv«rov«n . jffl 2L CD O. I . U^| mumm m *-♦» >00 CD cg ■ nUkerMfdioio^. !||J so c ■ tovro SebaniU,Si§^alil| D pri Lji-bljoni JB jg^tesas mmm £ 03 O WOT * 1(MU CD CL. Bgg| Bre* konknrence! m m* ^ • — — ■■■■ ■ Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov tfio-niačegii izdelka« Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežb«. Najnižfe cene. Tvrdka Bilina& Kaseti nasl. Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih M drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, ii ,Tewročlla, pc naeri ©o izrrrše to&n.© in. eoUdno, ——■ Strogo realna postrežba. Nalnlžje cene. 3iT^!ZajT^.2iTI3LiO. S tem si usojam obveščati p. n. občinstvo, da sem 1 s tem mesecem na svoj račun prevzel, ter se priporočam za obilen obisk. Z velespoštovanjem IVAIN KMET r 201 do 30 0 o znižane cene radi preogromne z iloge oblek, riglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najmo lernejših damskih kostumov, plaščev, paleto tev, bluz in kril. V damski konfekciji vedno velika izbera. Posti ežba točna. Cene nizke. f 9 A Angleško skladišče oblek" O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. J I3ripravlja se! Pripravlja se! s 400 aktualnimi ilustracijami z bojišča |jj| Preložil O. Gr« g Fapolna v 40 snopičih! popolna v 40 snopičih! Izide v kratkem v založbi Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. 1®