Hocblobl. k. k. Hoibibliuthelc,
Wien
St. 22.
V Gorici, 1. junija 1883.
Tedaj XIII.
„Soča" izhaja vsak potek hi velja
po pošti prfijeraana aH v Gorici na doni
po&Hjana:
Vse leto.....t'. 4.40
Pol leta.....,. a.2'>
Četvrt leta     ......1.1 •»
Pri oznaniltU i« tako tudi i»ri ..]>"-
lunicah" se plačuje za navadno tristop-
nft vrsto:
8 kr. te se tisku 1 krat 7    „    h    o      r.    2    „
*     n     t»     ».        »•     ^     n
J?a več«1 črkft  po prostoru.
Posamezne iteviike se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki nlici blizu „tr«h krou", na starem trgu in v imnski ulici tor v Trstu, via Ca« ser/na, 8,
Dopisi liaj se blagovoljao poSiljajo uvedniStvu ,.SoCe'' vfioriciv "Via Ascoli 8, I., uarocniua pa opravnigtvu ,,8080" Via della Croce St. 4. II.
Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj so blagovoljno frankujcjo. — Delalcem in drugim uepremoiiuira se uarofiuina zniift, akose oglase pri opravni&tvu.
Volilcem.
Dobro vedoei, da vee oei vee vidi in du vsi Iju-dje vse ved6, ni&mo se znna&ili mi lastuo previduost iu rnzumuost gled6 prikudnjih volitev v deielni zbor, ampak snio se posvetovali z rodoljubuimi iu veseimi mozroi v volilnih zadevab, Posebuo nam je bilo ve-liko na tern lezece, da bi zvedeli v tern oziru mneujc in sodbo obee spoitovanega uasega diiavnega poslan-ca, ki se ze par let z nenavaduo srcnostjo, vscstran-sko .delavuostjo iu tudi srecmm uspehora bori za gmotni in duSui blagor svojih volilcev v drzavnem zboru, iu ki skoz lepo vrsto letdeluje ucutrudljivo in pozrtovalno v korist svojih rojakov v de^elnem zboru in odboru. Fred vsera pa nas je zaniunilo zvedeti, kako se bo vedla visoka dunajsku vlada iu njeni slu-zabniki (organi) v nasi dezeti pri volitvab, ki so za-cete. Blagorodm gospod drzavui poslaneu je bil toliko pnjazen, da je blagovolii odgovoriti nam pisnieuo na uase prasauje, iu nam je dal odgovor, ki bo ziiuimal gutovo vse nase volilee. Vclespostovani gospod nam ne bo zameril, ako njegov odgovor v pi id narodaob-javimo od besede do besede. Ulusi se tako-le:
Slavno urcdniStvo!
Na Vase upraSanjc, kako se bode visoka vlada vedla pri scdanjih voiitvali za dczclni zbor goriski, Vam moreni odgovoriti sledeee: Pred svojim oduodoni z Duuaja iz drzavnega /.bora sern v posebni avdijeuei o tej zadcvi iu-tcrpeltral Njegovo vzviScuost ministcrskcga pred-sednika in vodjo ministcrstva za notraiijc za-deve, grofa Taaffe-ja, in on mi je odgovoril, da je trdna volja sedauje vladc za to skrbeti, da bodo volitve za dczelui zbor pravi in resnicui izraz menenja m volje ljudstva, da zatoraj u-kaze podioznim politicaim iiradom, da se itnajo pri volitvab volilnih moz in poslancev zdrzati vsakega uplivanja na volilee in da se sploh ui-majo v volitve vtikati, dostavljajo6, da on je tudi proti temu, da bi e. k. uradniki kandida-ture ali poslanstvo v dezeini zbor sprcjemali, ker irnajo dovolj posla pri svojih nradniU o-pravkib.
Iz tega lebko posnamete, da, 6e bi se ka
LISTEK.
Kronaiije ruskega carja v Moskvi,
v dan 27. maja.
Pretekle nedelje vtSil se je v starodrevni Moskvi tin. SVetovue imenituosti, vr§ilo se je uze dolgo pri-Cakovano kronaoje ruskega earja Aleksaudra III ia njegove aoproge earice Marije Feodorovne. NoCod so-bote do nedelje bila je v Moskvi jako nemima, ne-mirna zato, ker nobeden ni mislil na spaoje in na po-eitek. Proti veceru je prenehal dcz\ ki je po dnevi IU kakor iz keblain napravii mnoge §kode na raznih dekoracijah. Xepregledna muo^ica ljudij se je valila po ulicab iu cestah proti cerkvam, kjer so se vso noe molile molitve za carja iu za njega obitelj. Ruski na-rod je zuan kot pobozen in malo katero mesto §teje toliko cerkev kakor Moskva, a nocoj bilo jih je vender premalo.
Zjutra, §e pred zorom jelo je ljudstvo od vseli strauij vreti proti sredtScu mesta, proti Kremlju, ki je mesto za se, in Se kako mesto! Tacega bogastva, toliko umotvorov, tacih zgrad iu tacega sijaja uema vsa §irna zemlja na tako majhnem prostoru. Kremelj je opasan z belim zidom in pied ujiui se je gnelo iu stiskalo na sto tisoc ljudij, uoter je smel sauio tisti, ki je mogel pokazati vstopuico.   Po trgik ia ulicab
teri c. k. politifini uradnik postopil vtikati se v | volitve iu pri volitvab uplivati na volilee, bi se | pregrefiil zoper  ukaze   sedanjc  dunajske vlade. | Zaradi tega smemo prifiakovati,   da bodo  political organi  pri IctoSnjih volitvab poslaucev za dczclni zbor ostali popolnoma ncutralni.
Z odli&iim spoStovanjem Vam udani
Dr. J 0 S I P   TOKKLI drzavni poslanec.
V Gorici, dne 27. maja 1883.
Volilei! to je izjava naScga dr^avaega poslanca, katero hraui uredniStvo 6n\o na bcluin. Iz teb bese-dij labko vsakdo spozna, da visoko c. k. ministerstvo na Duuaji, ki je poklieano od Njegovega volicanstva presvetlega eesarja, da vodi vse avstrijskc narode po postavni poti do njih pravic, se nofco vtikati v bodoce volitve in da tudi svojim utaduikom ne ptipufi^a, da bi se vtikali in da bi uplivaH tako ali tako na volitve, ampak da hocV, naj uarodi volijo prosto po svo-jem lastnem pruprieauji, da bodo izvoljeni poslauci v resnici zastopniki ljudstva^ ki jih voli. Bpomiujajte se to slovusne besede, predragi rojaki, in nu pustite, da bi Vas kdo motil v provozuem VaSem poslu pri volitvab v dczelui zbor. Ako su Vam kdo pribli^a in Vam bo prigovarjai, da volite tako ali tako zato, da izpolnite /eljo to ali one vlade, to ali one uradne o-sebe, ne verujte mu. Dunajska vlada se noCe vtikati v volitve, druge pa nimamo vazun dunajske, ki bi ne-poyrcdno dobivala naroeila ou ptesvetlega cesarja. Duuajaka vlada je ccz vse cesarstvo; tiji se mora v pDstavnih reteh vse klaujati. Noben uraduik, naj bo visok ali nizek, uinia pravicc delati proti praviCui volji visokega ministerstva. Ako bi setorej prigodiio, kar upamo da se ue prigodi, da bi kak cesarski slu-2abnik deial proti volji visoke vlade na Dunaji, ki izra^a voljo Njegovega veliCaustva, iu da bi se vtikal v volitve v tern smislu, da bi hotel uplivati na volilee na eno ali na drugo stran, tedaj naj se tak dogodek brzo naznani nam uli naseinu drzavuemu posiancu, da popraSamo na Dunaji, kdo je dal doticnemu uraduiku dovoljenje, da deia proti izrecai volji dunajske vlade, ki je ueposreduo podlo^ua presvetlcmu cesarju.
Volilei I volitve so v VaSih rokah, ne dajte ^e slepit nikumur. Vlada Vam j a v n o ne bo stavljala kaudidatov, ker svoje besede ne more suesti, jpac pa se bodo oglaSali sebifiui rojaki, ki Vas bodo mo-tiii za tega ali oaega, ce& da s tern ustreiete nekiui
kremeljskih, po katerih je imel iti siavnostni sprevod, postavili so se u2e o poluoSi vojaki vseh barv in vsa-eega orozja, moz krasuej§i od mo^a. Posebno lepi po postavi iu obleki so dvorski granatirji, ki so povsem potu bili nastavljeni v spalir. Na velikem trgu so bill Stirji vclikauski odri za uizje ljudstvo, za obrtnikeiu kmete. Posebuo pozornost vzbujali so zastopniki azij-skih uarodov zarad nenavadnih, Sareuib iu jako bo-gatih oblek.
Ko so bili vsi, ki so iuieli vstopmce, poname-§6eui na odrih, dal je policijski naCeloik zdaj pa zdaj odpreti vnanja vrata, skozi katera se je vselej vsulo 2000—3000 ljudij, ki se je nastavilo na trgu pred Ivanom Velikim, ki je najvisji zvonik v ruskem ce-sarstvu. Hitro je bil ves prostor napolnjen iu vsega vkupe je bilo kacih 80.000 ljudstva v kremeljskih zidovih.
Ko je ura odbila sedem, zagrmijo topovi ia ve-liki zvon vspetiske stolue cerkve, kjer se ima vrgiti kronanje, zafine zvoniti ter oznanja prifietek avecauo-sti. Velikanski odri pred cerkveniini vrati zafiud'se polniti z odlifino gospodo, posebuo z gospemi iu v prekrasnih pozlacenih earskih ko&jah se privazajo di-plomati v cerkev, kjer se je ob 6. uri zacela jutrauja sluiba bo^ja. Po koncani sluiSbi se pripelje carjevic prestolni uaslednik se svojim spremstvom. Pozdraviga dubov§Cina, ki je bila vsa zbrana v velikem oruatu.
V tem se je v carski palaci uredil sprevod, v katerem so bili vsi veliki kuezi ia kaeginje, tuji vla^
gospodom v visokih slu2bah, ki dajejo po njih mnonj ilc/uli solace in de^. Ti mo^je se bodo posluzevali vladnega imena, da bi svoji sebiinosti zadostili, Ogibajte se takih kot neuaroduih mol
Mogo6ii pa je, da bodo uradae osebe p o d r o-k o kuga priporofievale, ali da vsaj z ocmi pokaiejo, kdo bi jim bil Ijub kandidat. V takem slucaji josta-nejo mo^je pri svojeni preprifianji; figamo2, kleLeplaz, koristolovec pa pobere pljunek iz uradnih ust, ga varno zavije v rata ter bo pred njim poklekoval. Kdo bo kriv, dapotem volitve slabo izpadejo ? II1 a p c o v s k i d u h naSih iapauov, boga-taSev, odlikovancev, „narodnih mo2*. Krivicno hi bilo torej, ako bi kdo na vlado zvracal slab izid letoSojih volitev. Ce se slabo obnesejo, bodo krivi naa i mo» /j(!, ki nimajo poguina, da bi izrekli lastno bcBedo, katerim se blade tresejo to pred uradnijskim slugo ; kaj §e le pred viSo osebo ? Vladi je le^efie na spo-gtovauji, ki juj pride od;pio&tih, samosvestih mo2, ne pa od blapcev, stiabopctcev in prilizovalcev.
Volilei 1 zdaj ste v ogoji: kdor be2i, je izdaja-lee, kdor se boji, ni vreden, da je moz\ Trd je boj, pa velika bo slava, ko zmagate. V boji imojtu zmngo pred oCmi. Urabri vojak pride kot ztnagovalec do-mov ali pa stori slavno smrt za domovino $ vjeti m nikoli ne pusti, So najmanj pa v zanjke lepim oLein pa sladkim besedam.
Nasi kandidati.
Od ve5 strauij nam dohajajo praSanja, kaki kandidati se postavijo za dezelai zbor. Na to odgovarja-nio, da kaudidatov nam ne manjka; ako bi imeli v dezelueut zboru 50 stolov, vse bi napolniU z naSimi ljudmi iu Se bi ostal kdo brez sedeza. Omikauih, splo§-no zvedeuih pa odloOuo nurodnih kaudidatov sicer nimamo v obilnosti; srednje vrste jih je pa vse polno. Kdorkoli je bil par let v domaCi ali v mestui Soli, kdor si je v tcku let kaj denara pridobil, kdor je 2e kedaj zupanoval, komur se je kedaj odkril kak uradnik, ccgar prsa kinca kak kri^ec ali svetinja, kdor je lastnik mnogih njiv, vsakdo misli, da je za de2e!ni zbor sposobeu iu potrebeu. Tezava obstoji zdaj v tern, da se zberejo med temi „sposobnimi" in Bpotrebnimi" snajsposobnej§i in Bnajpotrebuej§i". Zdi se, da dezel-nega poslaustva, katero stnatrajo opisani kandidati ve5inoma le kot Cast iu ne kot butaro, so najmanj potreboi tisti, ki so ie drugace po5eS6eni 8 kriiei iu
darji iu princi, mej njimi tudi nadvojvoda Karol Lu-dovik, brat na§ega cesarja, se 2eno nadvojvodinjo Marijo Terezijo, na kateri so se blisteli kakor leSniki debeli brilijauti, da je eloveku kar vid pobiralo. Nadvojvoda, katerega je ruski car pri vsaki priliki posebuo odlikovai, je imel uniformo ruskega polkovnika z redom sv. Audreja. Gar in carica Sia sta pod dra-gocenim nebom od rudefiega, se zlatom vezeuega za-meta. Nebo je nosilo 16 geueralov pobocnikov, a dru-zih 16 je dr^alo te2ke zlate kite. Gar je imel uniformo ruskega marsala z redom sv. Audreja in se je drM nenavaduo resno. Catica je bila videti razbur-jena. Nosila je dragoceno obleko od srebrnega bro-kata, a lasje so jej razpuSceni v kodrih padali na pleea iu na prsi. Za njima je stopala dolga vrsta vi-§jih dvorskih in drzavnih dostojanstvenikov. Ko se je sprevod pokazal na vratih carske palace, oglasll ^se je veliki zvon vspenske stolne cerkve in za njim vsi zvo-novi po vseh moskovskih carkvah, topovi so grmeli, da se je zemlja tresla, vme: so svirale vojaSke godbe in iz 2ivega morja, ki je bibalo na trgih v Kremlji in zunaj Kremlja, razlegal se je vesel vri§C. Pocasi se pomika sprevod proti cerkvi, kjer ga na vratih pri-dakuje vsa jduhovSCina z novigradskim metropolitom na eelu, Ko stopi car na cerkveni prag poadravi ga metropolit moskovski skratkim govorom in novigrad-ski mu poda posveCeni krisS, kateri poljubi ear ia po tem earica,                                                     .
Srsdi cerkve je bil postavljen 1 meter visok
!!—gggggggggggg
svetinjami, s prijaznimi nasmehljeji od strani visoke : gospofle, 2 dolgoletnim itipandvanjetn, z dosedanjim j poslancevanjem, z zanpnimi sluibami cenilnih moz\ ' cestnih odbornikov, okrajnih Solskih svetovalcev, po-tern z molznimi sluzbami poStarjev, tobakarjev, daca-rje?, davkarjev, posebno pa 3 priporo&vanjera 7a de-zelnega posl&nca od strani visoke gospode v Trstu. To, da jib trzaSki gospodje priporocajo, naj jiabo v veto Cast, ko da bi bili voljeni. To si mozje laliko zapisejo v svoj dnevnik z neizbrisljivimi trksmi, da star* dezelna hisa v Gorici, ki se podira, jih pripo-rocnjc na prijazni roigljej \z Trsta. Kam bocejo veco cast od te, da jih pripbroca tako slavna gospoda. Zdaj so na vrhunci svoje slave; ako prevzameje vo-litev, zgubijo gotovo na ceoi. Na Rrasu kandidira nekdo, ki misli, da ue more rasti, ako ni privezan na Tret, kakor trta na raklo. Trst pa dobro ve, da moi jo rakla in Trst trta, ki se na njo naslanja, da ne propade. Kako je na Tolnrioskem, pojasnujejo da-plsi, katere smo dobili od torn.
V sleveaakib trgih iroa odlociluo besedo g. Maty* Jon ko, iapan v Bolci. V prejsnjem defceloem zbtra jo bil g, Jonko poalanec in jo vedno glasoval • Slovenci tor se je pokazal v tern oziru mo2a. Letts ne to vet kandidiral, kakor pravi, ker nm mnogi domaet opravkt ne pustijo, da bi vec* dnij z doina Uottal, in iz drugih povodov. Nimamo uzroka, da bi dvomilinad njegovo besedo, ampak mishmo, da se ne varaao, ako trdimo, da se g. Jonko nikoli ne iz-neteri slovenakemu narodu, timvec da ostane vednn zvest in trden, kakor bolski hribi, Nadejamo se torej, da se odloci za narodnega kandidata, kateremu bo pomagal s avojim uplivora do zmage. Oiji volilni od-bor je utrocil. gospoda iz svoje srede. da se z g. Jonkoa pogovori 0 bodocem kaudidatn. 6. Jonko in* zdaj lepo priloiaost, pokazati svoj uarodui zna-caj v uajlepsem svitu pred celim slovenskim narodom, ki mu bo za narodno pornoc* iz srca hvalezen.
Vai rodoljnbi naj delajo na to, da dobimo v dezelni sbor raoie, ki bodo svoji nalogi kos, ki bodo Cast-no castopali svoje voliice. Lene p r e y e c nicel siliti v sber, ki potrebaje razamnih moi. Dobra volja ne zadostnje; zdmlena mora biti z dnsno mocjo. Naredovi nasprotniki bi veselja poskakovali, ako bi vidfli, da veeiaa slovenskib poslancev trpi na duSev-nem uboStyu. Oiji voliloi odbor dela svoje priprave ; potnnoteoi odbor bo doloCcval. Rodoljubi naj stvari na vse strani premislijo, da bodo dobro sklepali in znacajoo volili.      ____________
IZ BOrifke Okolice, SI. maja. — V zadnji Stevilki ste nam naznaoili, gospod urednik, da udje pomuozenega volilnega odbara pozvedujejo po dezeli mnenje in ielje. ljudstva, da bodo vedeli, koga bi o svojem casu priporoCili za jjoslanca v ten ali oneni okraji. Zdi se mi, da bi bilo dobro, ako bi se zelje ljudstva tndi po aSofii« objavile, ker tako bi postale sploSno znane. Iz tega namena dovolite prostor ne-katerim vrsticam, da povem, kaj jaz ielim od na§ib prthodujih poslancev.
InieJ bi. sicer.marsikaj na srci, ali vsega naen-krat ne smem povedati. Neke reci pa vendar ne rao-rem zamoicati, ker je za na§o obfiino in, Le sem prav podafien. tudi ^a druge sosedoe obCine, prevelike vai-noeti. Tosobolni8ni6ni atr0§ki. Na§a ob-diqa nlsicer bogatih, pa vendar je v prejSojih Caaih precej dobro izhajala. Denara nismo dajali na obresti.
oder s pozlafieno ograjo in prestrt s pirhastim zame-tom. Nad njim je bilo razpeto prekrasno nebo od ba-grenega, se zlatom in z nojeyimi peresi ukrasenega lameta. Na odra stadvaprestola, z desua veCjicarja Mibela. Fedorovica, z leva inauj§i carja Alekseja Mi-hajlpvica in poleg na mizah, z radeLim ^ametom prc-krttih krone in ostala znamenja carskega dostojanstva. Ob zidu sookolo in okolo postavljehi poldrugi meter visoki.odri za carsko ,obitelj, za tuje visoke goste, za diplomate in Casnikarje, katerim je bil vstop do-voljen. A teh je bilo lemalo, ker cerkev sploh nt ve-lika. Vsi pdri in tndi cerkvena tla so bila z rndedim snknom prestrta.
Car in earica vstopivSa v cerkev poklooita se irikrat pred svetiStem, poljubita svete podobe; potem greste na oder in sedeta na prestola, car z desna, earica z leva. Metropolis iu vladike vstopijo se me} prestoloma in mej svetiSCea incerkveni pevci zapojo: Gospodine poniilaj t Petje potihne, a zdaj stopa novi-gradski metropolit po stbpnicah na oder., postavt se pred carja iii ga vpraSa: Kaj verujeS? ter nrn poda kojigo, iz katere ears Cistim in krepkim glasom bere veroizpovedaoje pravoslavne cerkve. wSveti duh bodi s tobojl* odgovori na to.metropolit in grezodra ter se pridroii drugim vladikom, ki zdaj pozivljejo sv. Duba. "Na to mo!i prvi diakon molitev in prosi bo-zjega blagoslcva, bece evangelij, kateri se kooiiazbe-Bedami: dajte carju, kar je csrjevega, a Boga, kar je bodega.
pa tudi na posodo nismo jeraali in obLinske doklade smo redno plafevafi. Odkar se je vpeljala nova po-stava gtede\boloisuienih stroSkov, se je pa vse pre-menilo. ObCinaki stro§ki so tako straSuo poskogili, da jih ne moremo prenaSati: doklade malokdo redno pla-iuje; rubezi se mnozijo in nekatere druzine so ali ze vse zgobile, ati pa so blizn tam, da.zgnbijo. Nekatere so se tndi izselile, ali, kakor sBirao, si uiao s teraniC opomogle, ampak so zaSle §e t veie nad-loge.
Tega ne moremo veC prenaSati, to semorapre-meniti. Glavai uzrok tej bedi so pa bolniSoicni stroS-ki, ker iz nas> oricine hodi veliko niladega ljudstva v Trst, kjer se pok%v.ri dosiro in telesno, kjersesprej me v Uoluisnico, ki zahteva platflo od oWine, uame^ sto da bi je zabtevala o<l gospodarjev, pri katerih so sluzili naSi Jjudjt*. T^ j*- p» ua§em mntiiji krivi6oa; pravica zahteva, du tis*:i »:ij plaea za boluikit, ki je imel od njrga koiist, ne pa ti*ti ki je iwel & njim samo stro§ke, to je obctna, ki je skrbela za njegovo odgojo.
Nas prihodnji poslanec i>aj dela na to, da se ta kiivica o.ipiavi: ako bi pa to ue bilo mogoLe, tc-daj naj pa vsaj na to dela, da dobimo v Gorici dezel-no bolniSofco, ki nas bo, kakor pravijo razutnrti mo-2je, ki to stvar umejo, komaj polovico teh stroSkov stala, katere pla&ujemo zdaj vsako leto za naSe bol-nike na tujem, posebno v Trsta. Neobhodno potrebno je, da se uam v tern oziru poraaga, in jaz bi sveto-val, da naj se zahteva od vseh kandtdatov, za bodaci dezelni zbor to. da se bodo prizadevali po svoji moci, pomagati nam v t^j prevazni zadevi. Tndi bi jaz na-svetoval, da naj se voli v prihodnji dezelni zbor kak zdravnik, ki ve\ kako so napravljene bolniSnice po sv<*tu, koliko stanejo, kako se uzdrzojejo in kako bi se moglo ubogemu kmetu, ki je v tem ozirn silno preobloiien, pomagati. S tega staliSca sodiro, da bi bilo rfezeli v veliko korist, ako bi volili v dezelni zbor dr. Aleksija R o j i c a.
IZ $t Andreza. Due 25. t. m. izrocili so se tihemu grobu,pozeineljski ostanki Jo^efa Koniav-ca, Standerskega ufiitelja, k^eri je 24. zjutraj po kratki bolezni — v 47. Ietu starosti — za pljucnico umrl, V soboto popoldne je rajni §e u&l — v sredo ob trek zjutraj preselil se je njegov blagi duhvdalj-no veCnost. Vest 0 njegovi srarti je ue le ufiitelje, ampak vsakega, kedor ga je poznal, silao osupnil.i. Kaj je bil rajni svnjim kolegora, vedo predobro oni, kateri so. imeli prlliko & njim obSevati in se razgo-varjaja. Po svojem ljubezojivem, pomirljiyein in iz-glednem ravoanji pfostavil si je mej svojimi tovariSi spomin, kterega si dozdaj §e uikdo v tej meri ni pri-dobil. V dokaz, da vez, katera nas je v ^ivljenji ve-zala, mrzla roka uemile smrti ni prerezala, kazal je velicastni pogreb, kterega so se razun c. k. okrsjnega golskega nadzornika g. Fi% Vodopivca in mnogo nCi-teljev in ncjtelj<c w okolice ndeleiili zastopniki Stau-derske obeme in velika. mnofica Ijudij. Posebna Cast gre vrlim §tanderski«ft obCinarjem, ki so zVnjih tako obiluo vdele^itvijo in izglednim vedenjem javno po-kazali, kako znajo tudi oni cepiti zaslcge mo^a, kateri je polnib 26 let kot izvrsten ufiitelj in izgleden tajnik vodil obfimo v popolno zadovoljnost vi§jih u-radov. 0. k. okrajni Solski svefc, kot svojenw veeiet-nemu udut ucitelji_ in Staoderska ob^ina so ran polo-zili krasne vence na rakev.
Pri slovesni ma§i zaduSnici pelt so aCitelji in Sempeterski kvartet Po konCanem cerkvenem opra-viln,. zapeli so mu tovariSi  na grobu nJamica tiha"
Trije metropoliti, namre5 novigradski, moskov-ski iu kijevski stopajo zdaj po stopnicab Z(»pet pred presto! in se postavijo pred carja, ki zdaj zahteva, da mu se ogrne carski bagreni pla§6, kar se tudi zgodi. Car se prikloni iu metropolit novigradski ga blagoslivlja driet mu roke uad glavo. Na to uka2e car, da mn se prlnese krona. Metropolit mu jo poda na zametovi blazini rekoC: BV ime Boga oceta, sina in svetega duba !¦ Car vzame krono iz metropolitovib rok in si jo stavi sam na glavo, a metropolit govorift BTa vidna in minljiva krona na Tvoji glavi znaei, da Te Kristus, jki je kralj vseh {astij. sh svojim Mago-slovom nevid no krona vvladarja velicega ruskega car-stvaa. Na to mu metropolit poda carsko zezlo in carsko jaboiko ter pravi: „Vzemi ^ezlo in carsko ja-bolko kakor vidai znamenji samodrStva (samovladar-stva), katero Ti je NajviSji podal, da vladaS njegovo ljudstvo, da je v vs?m podpiraS iu ma dobro 5ini§.tt
Car vzprejme v desnico 5ezlo, v levico jaboiko ter se s krono^ na glavi v carskem pla§fii z brilijant-no grivno reda sv. Andreja okolo vrata vaede na pre-stol. A skoro spet odlozi zezlo in jaboiko in pozove carico k sebi. Ta se mu pribliza in poklekne predanj na 2ametovo, se zlatom pretkano blazino. Car si vzame krono z glave iu se z njo dotakne cariclnega dela, stavi si jo zopet na glavo, carico pa krona z manj-§0 za njo pripravljeno krouo. Zdajci tudi ona ogrne svoj bagreni plaSC, obesi si grivno sv. Andrejevega reda okolo vrsta, poljubi svojega mok ter se vrne
v sladki in vecni mirni poSitek. Pri slovesu sc je §e posebno pokazalo, kakr jeiajni za Ijubezen, katero je v svojem 2ivljenji sejal, M premnogo hvale^nih solzic.
Rajni zapustil je vdovo in troje nedoraslih 0. trok, ki 2atujejo po prerano umrlem ofietu. Bo2jamu railostl                     _____________
IZ tolminske OkOlice, 30. maja, — Kar se ni zgodilo morebiti nikjer na Slovenskem, bi se znalo zgoditi pri leto§njih volitvab v gori§ki delelni zbor na Tolminskem, da bo namreL moz, ki ima velik vpliv na zupane tolminskega giavarstva in ki Steje sam se-be med odiocne narodnjake, delal oa vse kriplje, da bi spravil v dezelni zbor najhujega nemSknfcarja, ki se nahaja med goriSkimi Slovenci, z nado, da ta nem-Skntar pride §e v dezelni odbor in v dezelni Solski svet, Drngod bi Slovenci stnneli nad takira podetjenn, in bi s.' pra§ali, ali je mox znorel, ki kaj takega na-merava; pri nas se pa femu nik lo ne fii'li, ker vsak-do ve, da pri nas je marsikak ffodliLen naroilnjak" le toliko uaroden, kolikor mu gospod v Trstu dovoli, in da j«! za to narodtfu, da.more pod plaSeem narod-iiotjti, ki je pa ves luknjast, sluziti visokemu gospodu. Vendar se ne spominjamo, da bi nas bil kedaj kak nna-rodnjak" tako vihal, kakor ta gospod. Ako bi pripo-rofial za noslauca barona Depretisa v Trstu, naj bi bilo; v zboru bi glasoval ta poslanec proti nam, ali vsaj v odboru in v deLe)nem Solskem svetu bt nam ne megel Skodovati. Zdaj pa priporoca svojegazeta, nemSkutarja, rojenega Slovenca blizu KaQala,ki je prisezen nasprotnik v^ega, kar po slovenskem imenu diSi, ki se sklicuje na svoje sloveasko rojstvo, da bi spricai, da Sloveucein ni treba dati tega, kar zahtevajo, ki je ucen, delaven in zadosti trden, da nam more, gkodovati v dezelnem odboru in v Solakem svetu. Ce je nam dano na iz-biro, raj§i si zberemo za poslanca barona Depretisa, ko Devetakovega zeta, ker posleduji nam je v dezelni hiSi bolj nevareu, ko prvi.
Moz\ ki takega kandidata postnvlja (zraven se-be), se drzne prilastovati si ime narodiyaka. Upanje irnam, da Tulminci niso &q tako propadli, da bi. ne spoznali, da tako pocetye je ocitno p r 01 i n a r 0 d n 0. Bojim se pa na§ih /upanov po obcinah, ki so Devu-taku slepo udani iu ki nofr'jo spoznati, da tuka voli -tev b» le v Tr*tu iu pri goriSkih lahonih nnpravila veseije, nikakor pa ne med slovenskim narodom. Cu* dim, sc,.kako je mpgpfie,- da se naSi ^upani po vaseh tako globoko klanjajo temu mo2u, ki ni nifi vefi, ko oni. Se celo predsedoik okrajnega cestnega odbora bi ne bil postal, ie bi ga ne bili oni volili. Zdaj pa, ko so ga enkrat izvolitr, se mu tako klanjajo, kakor da bi zidal ceste z deuarora iz svojeg* iepa, iu ne po-misUjo, da pla^ujejo vso obfiiue deuar, ki jiw ga na-kazuje g. Devetak.
Zakaj se ne postavijo naSi ^upani na lastne no-get zakaj si ne izberejo predsednika cestnega odbora izmed sebe? AH nima Drezenca razumaega 2upa»a, alt nimajo VolCe, Pecine;.iu druge iupauije obfiiuskih predstojoikov, ki bi raogli voditi imprayljanje in po-pravljanje cest? K fiemu si torej roke vezati in De-vetaku ukianjati, ko ste lahko prosti ? Za maselc vi-na in Se kaj drugega ima vsakdo na&h zupanov, da mu ni treba hodifci na kosilo in na boteljke v Tolmin, kjer prazuuje svoj god g. Devetak in njegov zet, uaj-huj§i uemSkatar.    _____________                    P. T.
IZ t0lm'fH8kega Okraja, 30. maja.— Naproxen sem bil od neke strani, da ,bi pozvedel in porocal, kako stojijo v nasera okraji reci gled6 prihodnjih vo-
na svoj presto!. Car pa pose2e zopet po 2ezlu iu po jabolku in prvi dijakon razgla§a polui naslov ruskega carja, zunaj pa zopet zvon6 vsi zvonovi, s kremelj* skih zidov grme topovi narod vriska, v cerkvi pa pevci ,poj6; Na mnogaja leta. Med pesmijo cestita carju dnbovSeina, potem carjevic uaslednik Nikola, carigiua Ksenija, za njo pa precej avstrijska nadvojvodinja Marija Terezija, ki poljubi carico na usta in se dva-krat prikloni carju, ki se jej zopet dvakrat globoko odkloni. Za njo eastitajo velike kneginje, potem ve* liki kaezi in za njimi 03tali visoki gostje in dosto-janstveniki.
Zvonovi in topovi zopet potthaejo in tudi v cerkvi nastaue velika tiSioa. Car odlozivSi 2ezlo in jaboiko poklekne 3 krouo na glavi iu moli glasoo za svoje ljudstvo, a vsi ostali v cerkvi stoje*.
Car je bil ganen do solz in to genotjc je prev-zelo vse v cerkvi. To je bil trenotek, ki se ne d4 opisati.
Car vstane, a vsi drugi pokleknejo in molijo
molitev za carja. Na to castita metropolit novigradski
carju, pevci zapojo: Tebe Boga hvalimo in zopet zvo-
n6 zvouovi in grine" topovi, Potem prifine slu2ba bozja.
(Konec prihodnjic).
(Dalje v priiogi.)
Priloga k 22. štev. „Soče."
~                                i
Htev v deiielni zw.   Menim, da mi prasavee ne za-meri, ako na tojavno odgovorim.
Ljudstvo se za volitve veliko ne briga in ve&na bi ne bila vede'a, da so razpisane, ako bi ne bill ob-hodniki in tajrfki v nedeljo bobnali pred cerkvami, da je prisel «kaz, uaj se volijo poslanci za v Gorico. Kdo ima biti voljea, o tem popra§ujejo le bolj omi-kani: krcmarji, Staeunarji in narocnik kakega lista. Drugo ljudstvo prepuSca to praSanje in re§eoje tega prasanja s?oj*m zopauom. Tako se zgodi, da pridejo prvotne volitve in za njimi glavna voiitev brez nika-kega hruma. Le v Tolrniou, se ve da, se bo dan volitve in pre] veliko pilo in klestilo po dr. Tonkliju, po farjib, po mraLnjakih in po gori^kera nazadnjr.Stvu. To je 4e navada in brez tega bi Tolmin ne bil vec" Tolmin. Pravijo, da je v Tolminu in na sv. Jozef te-kel sampaujec in da se je tudi prej in slej kaki bo-teljki zavil vrat na racan prihodujib voiitev. Kakemu Tolmincu ne manjka ni prekanjenost, ni denar, koje treba pot gladiti sebi in svojim. Mislim, da s tem Vara nisem povedal nifi novega, pa izpolnil seni vsaj dol2nost napro§enega porocevalca in upara, da za na« prej bom iruel v tem oziru rairv
Ako je dovoljeno, bi zda] pa jaz nekaj prasal, na kar bi mi bil odgovor prav po volji. Mimogred6 gem sliSal tukaj imenovati tega in tega kandidata. Na imenih mi ni Mete. SliSal sem jih opisovati tako in tako; podrobuosti bi Vas ne zanimale. Ali sli§al sem tndi neko splo§no praSaoje in na to bi rad imel odgovor. Recimo, da bi bil v katerem kraji mof. ne-koliko sivih las, katerega bi teza let u2e nekoliko pregibala; ta moz" da bi bil dobremu vajen in da bi bil s svojo 2eno uezadovoljeu; zato da bi jo pu§Lal dotna zdihovati in zalovati do konca; sam da bi si pa iskal drugega drustva, in da bi to delal javno, pred oerni cete obfiine, rekel bi celega okraja; da bi s takim delovanjem dajal slab izgled celi soseski; da bi 8 tem svoje lastue otroke zapeljaval k cnakcmu zjvljenju, in da bi se tega cisto uiL ne sramoval, ka-kor se ne sramuje vodo piti; recimo, da bi se kje nabajal tuk moz\ kaj mislite, g. urcdnik, ali bi bil sposobeu za dc2elnuga poslanca in ali bi bilo primer» no, da bi mu volilci javno skazali svoje zaupunjo in spoStovaiije. To pra§auje se mi zdi tako va&io, da nisem mogcl, da bi Vam ga ne stavil. Pa dobro me umejte: ne govorira o zivljenji, katero bi bilo le eni alt drugi osebi znauo, ampak o javuem, notoricneni zivljenji. v tem oziru bi me z Vasiin odgovorom prav razveselili* Z Bogoraf
da tefie vsa v Tolmin. Tolminski okraj je mnogo let plaCeval, da je nabral tisoce, s katerimi se je zidala tolminska Solska palafia. Okraj placuje neprimerno vefi za tolmiusko, ko za lastno domaco §olo. AH je to prav? alibodo nasi zupani vedno molcalik temu? AH niso imeli prilozuosti, govoriti o tej stvari na sv. JoLef, ko so bili zdruLeni v Tolminu?
NajveCi dobifiek dobiva pa Tolmin po cestah, ki se zidajo na Tolminskem. Kakor pravijo, da peljejo vse ceste v Eim, tako velja na Tolminskem, da pe-Ijejo vse ceste v Tolmin. Ce ne peljejo v Tolmin, se ne zidajo posebno hitro. BaSka dolina ali grapa bi imela najkraj&o zvezo z drzavno cesto Sez Sv. Lncijo. V ta namen bi bo moral* razsiriti pot, ki pelje ob Bafii iz idrijske doline proti Klovzain. To je noobhodno po-trebuo; to bi bilo za prebivalce backe doline preve-like koristi. Ali to se uikoli ne zgodi, dokler bo ve-Ijala na Tolminskem dosedanja cestna politika, ker Tolmin bi s tem zgubil. Vozniki iz bafike doline bodo morali tudi naprej, kakor do zdaj, delati velik oviuek, da pridejo na cesarsko cesto, ko gredo v Gorico, sa-mo za to, da gredo skoz Tolmin. Tolmina Be ne Bmejo oguiti, naj velja, kar hoce. To je Ludno, da gupani iz okolice tega ne razumejo, ali da se ne upajo tega izreCi. Ljudstvo pa placuje in trpi.
Tako je tudi drdhiiSki 2upun Devetaku neskonC-no navezan, ker popravlja cesto iz Tolmina do Koba-rida po levera Sodinem bregu. Ali dela morda Deve-takovefi, kakor to, kar je njegova dolz^ost? in ali ne dela tudi ta v prid Tolminu ? II gemu toraj taka na-vezanost. Naj bi se na§i Tapani enkrat zdramili; naj bi spoznali, da ne potrebujejo milosti od Tolmincev; naj bi spoznali, da Tolmin jo okrtfju veliko dolman; naj bi spoznali, da iinajo mo6 v svojih rokah, in naj bi to mat tudi rabili in naj bi ne hlapcevali Tolmin-cetn brez potrebe.
in reve, trpi in se veseli z narodom in gotovo nikoli ne privoli v to, kar bi bilo narodu v necast ali Skodo, ampak bo zmiraj zagovarjal duSevne in gmotne koristi svojga naroda. Ime so iupani za zdaj ohranili tajno, pa ti ga 2e naznanijo o pravem Casu.
Kar si pisala, draga „So5a," o duhovnikih pra-vega Baga in soln^nega bo^anstva, to je izvrstno, to
mora vsakemu dopasti, kdor razume atvar^y pjajejtt__
pomenu. Piavi Bog Jb resnica in privica; kdor je njegov duboven, mora resnico uSiti in pravico delati in tak je najbolj sposoben za poslanca. Solnee je pa kiiv bog; kdor ga ima za Boga, ne pozna resnice, in kdor mu fast skazuje, ne dela pravice, ker daje stvari Le§Lenjo, ki je dollno le pravemu Bop, Tak mo2 torej ni za poslanca, ker niraa fie v svojem po-sestvu resnice in pravice.
Kar se pa tice bvalevrednega veteranskega dru-gtva, ki steje v nadi poddruinici od 60 do 70 moi, ti moram ^alostnega erca povedati, da jo bilo postalo nukako mirno in tibo, zato je bilo treba drultvo spet nekoliko zdramiti in k 2ivljenju spraviti. Ta, menim, je bil pravi namen priboda g. majorja Catinellija in grofa Lantbierija k nam. Ta namen sta tudi doseglat kakor se zdi, ker pristav g. Wallenhof jo zopet prevzel nafelniitvo in upati je, da zdaj pojde vie bolj gladko naprej in da ae bo druStvo lepo razcvitalo. Bog daj, da bi se tako godilo, ker proti Italiji potre-bujemozvestib stra2arjev.                       Sofa P.
IZ  tOlminSkih   JlribOV,   20.   maja. — Tako hlapcevski dub, kakor pri nas, se meuda> ne dobi tako hitro na sioveuski zemlji. Pomislite, da edina ose-ba, ki predseduje  okrajnemu cestuemu odboru,  ima vete spoStovauje, ko eel odbor vkup.   In zakaj V mo-rebiti ker predsednik duSevno  nadkriluje posamezue odbornike ? morebiti ker si nakluda nenavadnega tru-da za zboljganje naSih cest? morda ker je vnet za blagor posameznih krajev in vasij ? ali ker nenavadno praviCno razdeluje podpore poediuim cestam?  Pusti-ino g. Devetaku, kar je: on je prebrisan, podvzeten, zvit, vztrajen, all glavui vzrok njegove mofii je iskati v hlapcevskem duhu na&h ljudij.   Pri nas ni tako, kakor na Kranjskem, kjer se Cuti kmet prostega dr-zavljana in skaz«je uradniku le tisto dast m spoSto-vanje, ki mu gre. Pri nas sta kmet in posestnik pre-pohlevni ovCici, ki vzameta za zlato vse, kar jima pride iz Tolmiua. Pri tem ue gledata na to, od koga jima pride pisaoje,  ampak sprejmeta vse z eaakim spogtovaujem, naj bo dopis od glavarja, od sodiiika, od davkarja, od ^upana ali pa od kakega krfimarja v Tolminu. Tisto east, katero skazujeta naS kmet in posestnik ce-sarskim uradom v Tolminu skazujeta celemu Tolminu in vsem Tolmincem. Tolminci (tr^aui) pa tudi zahtevajo, da naj se tako obrajtajo, in se vedejo tako, kakor da oui ia cesarski uradi delijo med seboj vladauje na Tolminskem.   Ta duh se je v Tolminu  tako ukoreninil, da bi jaz rad videl okrajaega glavarja, ki bi bil od Tolmincev neodvisen.   Zadnji tolminski glavar, ki je fail pozneje poklican v Trst,  je skugal iz zafietka, da bi postapal saniostojno brez nikakega ozira na tolminski tr& pa se mu ni posre&io pri vsi njegovi zmo^nosti. Kazadnje je postal tak Devetakovec,  kakor njegov prednik.   Tolminci.  trj&ani,  so se navadili vladati in vse se jim klanja;  politieui uraduiki morajo t njimi racuDiti in postaneio navadno popolni Tolminci. hi se torej fiuditi, te imajo Tolminci na okolico in na cei okraj veliko moe, ko se njih mofii §e u6eni mo^je ne morejo odtegniti in taki, ki imajo oblast y svojih rokah. Sedanji tolminski zupan in predsednik ceatnega odbora je pa tudi mo2, ki zna  zastopati tolminsko politiko bolje, ko kak miuister svojo.   V zvitosti in pretkanosti na Tolmiuskem nima para.               .
Ako bi bili Tolminci zadovoljni z vladanjem, nai bi Slo, da bi se enkrat nasitili easti, katere so laCni. Ali s tem niso zadovoljni; oni hoCejo imeti tudi dobifiek za se od celega okiaja. In tu se je Cudib, da drugi skpani ne spoznajo, da delajo Tolmincem tlako, in da ne obraejo vode na svoj mhn, namesto
IZ Jager§6, due 26. maja, — G, dopisnik a Sv. Gore povzdiguje v predzadnji „Sofii" mojo malen-kost gled6 corkwncga potja v JagerMah ter me iz- 1 postavlja kot nzor Bog v6 kakega umvtnika v tej stroki, kot osnovatulja — vodje „izgledno izobra^enega kora". Koliko je v tem resnice? — Tujiti nemorem, da sem prljatelj pravega eerkvenoga petja, a sloven-skega GaSurua im6 nositi nisem vreden, kajti drugega za naS pevski kor nisem ufiiuil, nego da sem 6a-Bom let nekoliko pomogel do ccrkvenega petja. Ufiiti morcm le malo, ker mi stara prijateljica, pljuSnica, ne dopuSca.
V zgled izvrstnega pevovodjo in isktenega ceci-lijanca stavljam pa organista na§ega, g. Franceta La-panja, posestuika, kajti on le so trudi pridnostjo, razumnostjo in vkljub piCli plafi za povzdigo naScga petja. To je resnica. Bog dal obilo takih organistov, kot omenjeni gospod7 ki zrtuje Cas, trud in vefikrat gmotnost za reformo cerkvenega petja. Naj bi ga drugi posnemali, to je moja 2elja. Hvalagled6 moje osebe pa je brezpotrebna, ker nezaslu^ena. Prizadetja, vese-lja, pridnosti in cerkvenih muzikalij namne manjka, a nem§kega Ga§urua se nismo dosegli, kajti pogre-Samo §e marsikaj, a casoin napredujemo.
J. Jer6b.
Iz Komna, 30. maja. — To so bile enkrat mo2-ke besedc, katere si priaesla v zadnji Stevilki iz Komna, draga mi „Soca.a Dovoli, da onim besedam se nekaj dodam, ker iz zanesljivega vira sem zvedel, da prav tista prognja, katero je bil minister prej za-vrnil, je bila pozneje usliSana, ko jo je na5 vrli dria-vni poslanec drugi6 predlo2il. Tako se je zgodilo, da smo zoper na§e prifiakovanje in upanje po prizadeva-nji g. poslanca Tonklija dobili brzojavno postajo. Slava gospodu poslancul
Vso Cast zaslu|i pa tudi na§e slavno stare§iu-stvo z iupauom g. Svaro in B. Gasparijem na Celu, ki se je krepko potegnilo za tako koristuo in potre-bau napravo. Tako se pravi delati za korist naroda in za gmotni napredek na§e 2apanije in celega okraja. Dejanje ka^e mo2a, ne pa beseda. Pozrtovalnost g. Gasparija je bila v tem oziru zares velika in za-slu2i, da mu je ceia ob6ina hvaie2na za to. Sedauje stareSinstvo bo lahko ponosno kazalo na to, kar je obCini pridobilo.
Gled6 bodomh voiitev v de2elni zbor ti je dopisnik resnico porocal. Lupani so bili ene misli (ra-zun iupana iz K., ki ima vedno te2ave s avojimi du§nimi pastiiji), da okraj potrebuje neodvisnih, znafiajnih poslancev, ki bota pri vsaki priliki in proti komurkoli zagovarjala pravice in koristi naroda. 0 dr. Abrauiu se ni veliko govorilo, ker njega pozna-mo, I njim sma zadovoljui in si Stejemo v Cast, da ga imamo; tak moz" je ziata vreden. Kot vrednega to-varSa dr. Abramu so pa vsi 2upani spoznali nekega gospoda v se2anskem okraji, ki je znan kot odlo6en narodujak, kot delaven mo2, kot zvest duhovnik, kot omikan, znafiajen in trdeu Clovek, kataremu sree gorko bije za blagor SloveSfcva, posebao sloveuskega naroda. Ta gospod Livi med nwod<iih| pozna njegpve te2»Ye
Z gorenjega Krasa, 30. maja.—Zadnji .Sofia" je govorila v svojem vvodnem Clanku v podobab, vendar smo jo dobro razumeli, dasi imo le ret ni kme-tje. Kar je „SoLaa piavila, popolnoma priznavamo in potrjujemo. To ni lepo, da t$e omikan in izobraion moi, kakor je tisti iz naSega okraja, na katerega „Sofa" mcri, uklanja brez potrebe in alcor v Skodo siovenskega naroda. Ako bi imel tak moz" kaj pogu-ma in bi ne inkal nepotrebne prijazuostl v Trstu, koliko bi lahko dosegel v prid Bloveniki stvari. Res, da Hani sebi je s priklanjanjem marsikaj prldobil; pa vendar b@ mofino moti, ako misli, da je to zastonj dobil. Sir je dosegel, je drago plafial, ponemfievanjem nafilh lol in zasmehom Lcz nas, ki ga slisimo iz Trsta celo na Kras.
Da bi bil ta moz* stanoviten narodnjak, bi nam bil veliko pridobil, gotovo pa bi bil dosegel, da bi nam slavno c. k. okrajno glavarstvo poSiljalo flloven-ske dopise namesto nemSkih. V tem Jziru se da veliko dosefi z odlofinostjo in stanovitnostjo. To sta nam pokazala narodna iupana vDutovljahinv A v b e r j X, ki sta sicer lepo in kakor se spodobi pro-sila pri okrajnem glavarstvu, pa ne za srebern kriiec, ampak za slovenske dopise, katere sta v r&snici do-segla. Tema dvema zupaaoma se dopisuje v sloven-skem jeziku, zato naj jima bo fcast po eelem KraBU. Iz tega se pa tudi vidi, da slavno c. k. okrajno glavarstvo v Seiani dopisuje tudi v slovenskem jeziku, ako se prosi. Tako je lepo, na tak nacln se uresni-Cijo 2elje presvetlega cesarja, ki hoce, da naj uiivajo vsi narodi svoje pravice.
Zdaj vidimo, kam pelje nepotrebno prikimova-oje visokim osebam, in kaj pridobi samostojno In mozko postopanje. Prvo odvzame mo2u prej nil slej zaupanje pred svetom, drugo prinese cast in spoSto-vanje, katerega dotiCnik ni iskai. Kakorfino delo, tako plalilo.                  ^matmmmmmmmmm
Politieui pregled.
V ponedeljek 28. t. m. prifieli so trije de-Mm zbori svoje poslovanje, namre6 solnograski, gtajerski in §lezijski. Ob5e zanimivih razprav ni bilo v nobenem dezelnem zboru, ki do sedaj zborujejo. Stajerskemu sepredlozl naCrtpostave za raz§irjenje volilne pravice v dezelni zbor, ki pouzroSi najbrze zanimive razprave.
Nove volitve se bodo vrSile in se deloma ze vrSijo za dezelni zbor kranjski, istrski, go-ri§ki, tirolski, galiSki in de§ki.. Volilno gibanje postaja povsod prav zlvahno. Na Kranjskem so vrgli nem§kutarji oro2je od sebe in so sramotno pobegnili; niti kandidatov se ne upajo postaviti. Le v velikem posestvu in v kofievskem okraji so jih postaviii.
Tudi v Istri, kjer imajo Slovani veliko ve-Cino in so imeli v dezelnem zboru do sedaj le pet zastopnikov, se je nadejati napredka, dasi ne morejo tamosnji Slovani vsled krivi&aega vo-lilnega reda nikdar dospeti do vefcine. Tabor v Materiji 3. t. m.— in kasneje morebiti pri Pa-2jutt ^ gotovo v tem ozira mnogo pripomore.
Na Tirollskem ,so izpadle volit?0 volilnilj
moL v kmeLkih obcmah za konservativno stranko jako u&odno; Tjrolci ojtanejo tedaj sypjim do-sedanjim nazorom zvesti. Od vseh prijateljev resniCe in pravice je bila z veseljem sprejeta vest, da so veieposestniki joznega Tirola tirol-skim konservativcem ponndili koropromis glede volitve za veliko posestvo, katerega so zadoji ra^ost^p spyejeli, tako da zgubi vsled tega stranka lazi-liberalizma oajbrz 10 sedezev v de-ielnem zboru.
' T Galiciji pridobiva konservativna stranka veflno vefc ta), Rusini so pridobili stiri nove se-Le$e, tojda od pfejgnjih so Jih osem zgubili. Se veduo je nekoliko nade, da pride mcd Poljaki in Rusini do sporazumljenja, v kar Bog pomozi!
Da je na CeSfeem ustavoverccm za vselej pdklenkalo, smo ze zadnjft omenili.
pelegacije se sqidejo letos se le v drugi polovici meseca oktobra, zatorej bode ogrski drfavni zbor volil v delegacije §e le v prihod-njem zasedanji zaSetkom meseca oktobra.
V zunapji politiki zavzema §e veduo prvo me3to kjronanje ruskega carja Aleksandra III., o katerem aajdes vefc v listku, in zguba, ki je do-letela Francoze v Tcnking-u, v vzbodnji Aziji. Francoska republika trdi namrec* dosledno in resno svojo kolonijsko politiko v Aziji. V petek je pa doSla od tarn telegraficna vest, da je bil poveljoik ekspedicije Revere s stiristo mozmi in pddelkora dezelne vojske pri rekogposeiranji blizu siesta Hanoi od velike mnozice sovrainikove na-paden ter da se je mora! nmakniti v Hanoi. Pri tern umikanji je bil pa Reviere ubit in fregatni kapitan (nacelnik) smrtno ranjen. Vsa izguba jSteje $4 rartvih in 5} ranjenih. To je pouzro-Cilo v francoskej zbprniei nemir, tako da je bil kredit za ekspedicijo v Tpnking enoglasno pri-vqljen. Neprijatelji Francozov pricakujejo si od te zgube zlate gradove; bodoCnost bo uCila, ali se ne varajo.
Domade stvari.
.Goriaka ljudska posojilnica" je za&la Sfoje delovaoje, kakor je razviduo iz naznanila v da-nainji Jteyilki. Izpolttila ae je torej zelja katero so goriSki rodoljubi ze % davna izraiali; ustanovil aq je zavod, ki more biti goriSkira Slovencem v veliko gmot-no pomoC, ako ga bodo podpirali, kakor zasluzi. Vsak zacetek je tezek, ali z zJruzenirai mofirni se tadi to premaga, kar je posamezuiKu neir.ogoce. Rodoljubom pnporocamo, naj novo napravo ljudstvu pojasnujejo, da bo Yedelo, kje iskati pomo6i v svojib potrebata. DraStvu pristopi lahko vsakdo, kdor vplacr 10 gift. Ta denar se ma ae zgabi, ampak nese obreati, kakor m drdStyena oprayila, yef aft manj. Rodoljube, ki imajo denar na razpolago, vabimo k pristopa ne le z enim dele^era, ampak zvei njib, da bo moglo druStvo ostrrfii ^sem, ki bodo iskali pomoiSi pri njeni. Veto ko no promet v denara, vefci bo tadi dobiiek in veCe bodo obiesti, katere bodo dobivali drastveniki od svojih deleiev. Za hranilae'vroge se oBresti najbrze zviSajo, da bo mogo«e rodoljubom nakladati denar pri poso-jiluiei za ^ake obceati, kakor pri goriSki hranilnici, drugalSe ostane firaniloi oddelek popolnoiua prazen. Uparao, da ?« s casom ta zavod prav lepo razvije na vae itrani. Bog daj!
Morske kopeli na otokn Gradu in ondaSoji z avo flza§kroMdziie otrdke, M ga vodi posebeii odbor a pomo^o nsmiljeDib seater, priporocamo vnovic vsein Mm rediteljein, ki imajo nesreco, da so njih otroci |krQfubzoi. Zavo.(l pbstpjfi ze 11 let ia je p&rboval ukbp do 400 "pltrok, katerih ranbgo se je popdlnoma ozdravilo, veliko se jm je zbo^alo in le 3 so-'offli iz-ftaS&ni 'neozdravljenf. Lansko l'eto so bili otroci 49 daij na otokn ia 'so bili do 80 krat v prijetnih raor-$?& kopelib. Prpgoje. za brezp?aJ5no sprejetje naj se WW ft*^ Y 15- t m- Y°T P&Coie sam, da 1 ft?: JSftS* P°f^DJa sVugpja jepokazala, <Ja otroci Su prislr vsako feto'veliko bolj rejeai iz tbplic. so 8Ii tje........
s tbplic, nego
Imenik vohlcev v velikem posestva gonSkem je bil razglaSen y deielnem listu Bdsservatore Trw-Bboo^ 25. iiiaja. V sniislu § 23. postave za voljenje po^Iancev v deielni zborpostavljen jeobrok 14 dnn tft J2 ^» 8-juojjs, v k,a.^erem je dovpljeno pritoziti •W P8 fcV 4a,mestoiStvP. v Tfrstu, ako je sprejet kdo xnedyoWce yelikega pdsjestva, ki nima pravice, ali pa akoje kdo izpnScen iz iriienika, ki ima po nostavi pravico Vohti\ Pbstiva dolocuje, da v slovenskein ve-Wssm posestvu volijo tisti, ki placujejo od svojega KKtW L0f^tv« ualfito ysaj $0 gokVfrez doklade
za vojsko. Volivci, kijimajo posestvo ˇ slovepskem in italijanskem volivaem okraji, izvrSujejo svojo volilno pravico v tistem okraji, v katerem plaeajejo za grantno posestvo ved davka, se ve da le, ce oboji davek vkup iznaSa toliko, kolikor je v doticnem okraji postavlje-iio za izvrSevanje volilne pravice. Pritozbe, ki so vlo-?.ijo, ko ze pretece omenjent obrok, se zavrnejo. Veliki posestniki na] se tedaj prepricajo, ali je njib ime zapisano, in uaj se pritozijo o pravem casn, ako so izpnSceni. Kdor se boLe pritoziti, naj si izprosi pri davkariji pntrddo, koliko davka plaCoje. Ako plaCuje pri'raznih davkarijab, naj si da napravit potrdilo od vseb davkarij, ter naj poilje pritof bo do 8. t m. na vele.slavno c. k. name»tnilfvo v Trst.
Imenik slovenskih veliMhvposestnikov. Bandel Alojzij, Kcm.-c; Bit id Milu, S«mpa»; Berlot Andre], Morsko; Biaucbi Tercza, Aj.fovAcina; Bizjak Ivan Rnela; Boiko Ana, CtiniCe; Bolko Anton, Gorica; Gasagraude Aagel, Ajd»vScina; Cehavin Fionjan, Bra-nica; Gernatic Jolef, Serojvas; Cerne Anton, Tomaj; Cibei Franc, AjdovSfiina; Gotift JFranc, Cerovo; Cotid Juztf, Cerovo; Lii»tja»4iC Anton, Kpzarno; Kumar Ivan, Gorica; jDoljak Mutcvz, Solkan; Erzetic' Andrej, No?no; Erz^tiC Andtej, Kozbana; ErzetiS jLuka, Slo-vrenc pri MuSi; Fabiani Anton, Kobdiij; Fabijani Jozef, Stanjel; Falrtig Jakop, Ajba; GabrijeicjL Andrej, Aoiboyo; GabrijeJdiS Andrej, Plavi; Gle^iC Anton, Yitovlje; Godina Daniel, Ajdov^ina; Gomi^ek JoM, DesWa; jSrontar Andrej, Sempeter; Grantar Franc, imarje; Huber Franc, Bolec; JakonCit Anton, Devin; Jakopic dr. Joief, Gorica; Jelen Franc, I>o-berdob; Jonko Matija, Bolec; Jaretic Andrej, Koba-rid; Ivancid Anton, peskla; Kannaer Karolina, Dane; KlanCic Anton, Podgora; Kocjan Andrej, feje; Kp-cjanCic Andjrej, Pudgora; Koiielja Jozef, Deskla; Kq-•Irid Adolf, ima^je; Kofol Anton, Cepovan; Koojedic Anprejt Peskia; KovaHe Ignac, Sv. Lucija; KovaCic Ivan, Idrija na Bafii; Kragel Franc, Lom; ianthieri grof Earl, Rifemberg; Las;6 Joief, Vertpjba; Lppa^i Jo2ef, Stopec; Lebau Franc, Cernige; Licen Ivan, Rifemberg; Lukezjc" Jakop, Lokavec; Mahoi gid Ferdinand, Nakip; MakaroviC Janez, Av^e; Makarovic Jo-Mf Budrez; Malnic Franc, Kanal; MariuciS Jo^ef, Vitoylje; Mrevlje Toma2, Sv. Kri2; Mnha Anton, Lokve; Bfiinih Jpsipina, Tolmin; Oblerbik Franc, Krasno; Qstertag dr. Jo2ef, Sezana; Pavsie Andrej, Bavnice; Pefiepkp Jo^ef, Pekel; Pegan Jakop, Avb'er; Peric Andrej, Sliypp; Perjc Matija, Dpber(|ob^; Pintar JoM, Podsabotin; PoJjSak Marija, Smarjo; Pollej Anton in <0skar, Sezana; Prerifierstein zl. Ivan, tpl-n)in; Rijavip Franc, Vitovlje; IRijayic Jp§t, Oseljau; Ri|ayic Franc, §i Mihel; Radel Miha, Koblaglava; Savnik JoM, Bilje; Savnik Matej, Bilje; Sfijigoj Anton, Imenjp; Sfiligoj BM, Dpmovik; Sfiligoj Ferdinand, Medana; Sfiljgoj Jbzef in Janez brata, Domovik; Stpdnik Stefan, Skodnikij SimfiiS Jofef, Kozana; Spjler Jp2ef, Bilje; Sorli Matija, ^abite; Sorfi Alojzij, Bolec;vStanid Valentin, Bate; Stej>anHc" ^ranc, Tem-nica; Sirekelj Fraiip, Gprjansko; Stubelj Marija, Pod-tasf; Svara Friderik, Kpnjen; Terkufi Ivan,'Geroyo; Tieb'er Karolina, Brije; Toplikar Anton, Osek; TorPS Franc Mibelav, Medana; Toro§ Franc Mihelov, Medana IL;'Tpro$ Ivan Nep.} Medana; ToroS Miha, Bjedana; Turk Anton, Sepnlje; Ucman Valentin, T*omaj; Urbaofiip JoM, Brestje; ValentlnCiS Jozef, Plave; VelnSiek Anton, Zapotok; VeluScek Kristijao, Kobali§6e; Wagentrntz JoMa, Ctrkno; Winkler Emi-lija, Ljubljana ; Lagar Franc, ^aga; Zimie" Andrej, Peskla; ZtvicBlat, Vitovlje; Zivic JoM, Stopo; Zot-tig Anton, Lofinik; Zuccatto XL Vincenc, Qaeljan; Zuc-chiati Anton, Medana.    ¦
(Izpustili smo imena italijanskih posestnikov v Gorici in okolici, ki volijo z nami, katerih je od 60 do 70.)
6astita oskrbniStva takih cerkev, ki placujejo 50 gld. zemljiSkega davka brez doklad. naj se pritoZljo pri c. fc. namestni§tvu v Trstu, da bodo sprejeta m--i volilce v velikem posestvu, kamor spa-dajo po gbsfcvi. Davkarije morajo dati vse izkaze, ki zadevajo volitve, bre? koleka, dasi sti letos gori§ka in ajdovska davkarija zahtevali kolek tudi za taka pisma. Voiilna pravica gre cerkvam v Solkanu, 6er-niCah, Renfiah, LoCniku in drugod. ProSojo naj pod-piSejo duhovnih'in kljuCarji.
Volilci iz velikega posestva, ki ne pridejo osebno voht, naj bodo previdni gied6 pooblastil, za katera bodo praSani. Naj ne dajejo pooblastil druge-mu ko znanim. zanesljivim rodoljubom in takira, ki so pooblaSCeni od vplilnega odbora v Gorici, da na-birajo pooblastila.
Prvotne volitve so se ie zagele. Na vec krajih v goriSki okolici bodo ze prihodnjo soboto. Lepo je viditi, da se v goriSki okolici ljudstvo bvalevredno zanima za prihodnje volitve.
Obsodba. Zena, o kateri smo pisali pred ne-kaj iasoin, da je bila v Podlaki nad Batami svojema moZu zdrobljeno steklo in glavice od zvepienk natro-sila y jed, stala je pretekli torek pred okroiino sod-nyp y Gorwji, katera jo je krivo spozaala teikega te-lesuega poSkodovanja ter jo je pbsodila, na 10 mese-
cev je6e z enim postom na m&sic. Naj bo njena ka-zen drugim v svarilo.               \
6. g. Anton Kranjec, bsedanji kaplan v Biljah, sprejet je v tr2a§ko skofijd in je dobil yika-rijat Dutovlje. — Na njegoyp mestV pride fi. g. Andrej Znidarcic, do sedaj v zafiajnem pokpji.
Iz Jager§6 nam je pisal onda'snji 6. g. karat: pVrnivM se s Sv. Gore dobil seianacesti idrij-ski blizu Reke pri raostu cez pOtok Kozar§catf vojuo starinsko orozje in eplado(?j, katero so delayci, raz-Sirjaje skladovno cesto, izkopali. Rad li ppslal to starino v de^elni niuzej gori§ki, da bf le poizvedelo gledl zgodoviue, a ne vera komu poslati. Naj tedaj si. nredoiStvo pove, komu se doposlje omeijeua sta-rina." — V odgovor sledece: Dezelni muzej goriSki vodita gosp. prof. Matev2 Lazar in Henrik Maj o-nica; prvi ima naravoslovski, drugi zgodovinskp-starinski odtlelek. Ako ppSljete omenjetie stvari po po§ti, zapislte od zunaj: BDe2elni muzej v Gorici*; ako poSIjete po kaki osebi, naj nese (lotieoe stvari v de^elnp hiSo pri Vuiiki' cerkvi.' Najbolje pa je, da se piej pismeno obrnute na enega imenovanih gg. vodij.
V Trsta je podal odbor politifinega druStva BEdinoata mestnemu stare§inatvu prosnjo za sloveuske §oie v mestu, katero je podpisalo 1429 oeetov, sta-nujocih v Trstu in ne tudi v okolici, ki imajo po na* pravljenem poprecnem Stevilu 4000 otrok. „Cittadino<4 se prostiji ruga in ka^e, kako malo srea imajo neka-teii Tr^acani za naravuo in dr^avno pravo; ali pravica nazadnje vc-ndar ie zniaga.
Poziv* na Tabor. Politifino druStvo fEdjnpst* v Trstu je razglasilb sfedece vabilo. V qedeljo, due 3. jupija bode Tabor na Pplju v Brezoyici poleg Mate-rije. Zacetek tabora tofino ob 3. uri popoludne. Dneviii red: 1. Kak6 bi se poyzdignolo narpdno solstvo in kakd bi se pjiSIo v okom neinarnemu pohajaiiju Sol — govpri g. A. MedveScek 2. Kako naj so slovenske, oziroma hryatske obfiiue v Istri uredujejo, gpvori g. G. Kastelec. 3. Kako dela poreSki kredUui 2aydd, in potreba posebne pospjilpice za podgradski plcraj — gov. g. SI. Jetiko. 4. Kako bi se povzdignoio zanc-| marjeiio kmetijstyo v Istri — govorita gg. Rihard Do* | lenc in J. Kristan. 5. Je li potrebno,' da se 2apani in drugi odliCni mp^jo raziijh obCin zbirajo v 2upan. ^ke shode — gpy. g. SI. Jenko. 0. Kaui so vpoiablja denar od kazni zaradi prestopkov go^dnib postav kaz-npvanih 'kmetov ? — gov. c. g. Kociner. 7. Ali in kje se ima naprayiti yeliki tabor v sredini Istre — goV. gg. Mandic in V. bo'Ieqc: 8. Drugi iiasveti udov dtu-Stva. Podpisani odbor vabi prav nujuo vsa slovenska in brvatska druStva in sploh vse rodoljube, da se v obiinem Stevilu udele^e tega jako va^nega tabora ter s tern pokazejo, kako jim je na sreq narpdnp ptobu-jenje Istre in te de2ele pjugevni in gmptui riaprcdek. Zivila sre5na, napredujoca Istra I naj bode geslo tega, Letrtega tabpta V I»tn, kateri nam skoro gotovo Se letos porodi §e drugi va^pejsi tabor v sredmi Istre mej brati Hrvati. — Rodoljubje hrvatski in slovenski, mej nami ni razlike v mi§tjenju in ciiiju, vsi skupaj delajmo na korist in povzdigo enega naroda iu na-roda in za sre^o in boijpo bodocuost mile nam Av-strije! — Na taboru y Brezoyici se yidimo, tain si bpmp zvestiii sic segali v bratske roke!
Tr#, 24 maja 1883.                          Odbor.
PRAVLA
za „6ori§ko ljudsko posojilnico'
I.  Firnia, sede2 in uameii drustVa.
§. 1. Firma drustva se glasi: ^Goriska Ijpdska posojilnica, registrovano druStvo z omejeno zavezo". Drustvo ima svoj sedez v Gorici.
§.2. Druatvo ima namen:
a)  dobivati si denarna aredstva s svojim  drustvenim kreditom,
b)  dajati posojila,
c)  prejemati denar na posodo.
II. prustvena denarna sredstva.
§. 3. Denarna sredstva so:
a)  opravilni delezi,
b)  hranilne vloge,
c)  denarji, katere jemlje drultvo na posodo,
d)  reservni   zalog, ki se zbira  iz vstopnine  novih drustyenikov in iz odatotkov od ftstega dobiiika.
Koliko vstopnine je vsakemu drustveniku plaoati, doloci v zdruzeni seji ravnateljstvo z nadzoratvom.
m. Pristop in odstop drustveuikov. §. 4. Stevilo drustvenikov je neomejeno. V drustvo se sprejemajo posamezne in tudi sktjp*
ne osebe.   Kdor zeli vaiopiti, .mora se zato  oglasiti pri ravnatejjstvu, ktero dovoljuje vstop ali pa ga o- j drekuje; ne dabimu trebalo povedati. zakaj. A spre- j jetje druStvenika dobiva Se le tedaj piavno mo2, ko je podpisal drustvena pravila.
§. 5. 1. Kdor ne izpolnuje dolznostij, v teh pra-vilih doloSenib, zgubi pravice drustvenika po sklepu ravnateljstva in sicer:
a)  ako se mora od njega posojilo  iztirjati po sodniji ali ako morajo poroki zanj placati;
b)  ako zgubi zarad kakega hudodelstva obSinske vo-lilne pravice,
c)  ako podkopuje  druStven kredit in njegovo dobro ime na kakorSen koli nacin.
V slufiaji pod c) navedenem sine se druStvenik prizivati na obfini zbor, zoper katorega doloSbo ni vec" priziva.
2.  Ce druStvenik umrje, ima po njem vdova ali njegov neposrednji naslednik pravico, vstopiti v druStvo.
3.   Kdor zeli prostovoljno izstopiti iz druStva, mora v zmislu §. 77, postave od 9. aprila 1873. svojo odpoved pismono naznaniti ravnateljstva, ostaja pa druStvenik Se leto in dan. Odpovedani delezl se mu izplaeajo po dolocbali §. 78. m 79. postave od 9. aprila 1873.
Na reservni zalog itima izkljuc'eni ali izstopivSi druStvenik nobene solastpinike pravice. (§. 79. omenj. postave.)
IV. Opravilni deleft.
§. 6. Vsak druStvenik mora vplacati vsaj jeden opravilni delez" po 10 gld., sme pa po dovoljenji ravnateljstva vloziti toliko dclozov, kolikor hoeo.
Opravilni deMi se vplafiujejo v gotovini ali na jedenkrat, ali v .dveh obrokih po 4 tedne, Posojil-nica deleze naklada, kakor druga denarna sredstva.
V. Posojila.
§. 7. Posojila se dojojo;
a)  na podlagi popolnoma vplacanih  opravilnih  delezev,
b)  na osebni kredit,
c)  na zavarovani kredit.
§. 8. k a) Na podlagi polno vplacanih opravilnih delezev 8© sinojo zahtevati posojila obsogajo^a dva-kratni znesek vplacanih delelev. Posojila so dajo v tern slueaji na aolzno pismo brez poroStva, ali, &q se ravnateljstvu potrebno zdi, a porofitvom. DruStveua knji2ica •) v tern slueaji hrani pri ravnateljstvu, do-kler se dolg ne poplaea.
§. 9. k b) Na osebni kredit posojuje ravnateljatvo na izvirno menjico, katera dotece vsaj v 180 dneh, ali na dolzno pismo; na prvi mora biti podpisana, razun dolznika, vsaj jedna zanesljiva oseba kot girant, na drugem pa kot porok in piaeevalec. Ravnatelj-stvo pa ima pravico zahtevati se drugih porokov. Pri ozenjenih izposojevalcik naj podpiseta dolzno piamo moz" in zena.
Ravnateljski udje ne smejo ob 6asu svojega de-lovanja niti prejemati posojila, niti biti poroki dru-gim izposojevalcem.
§. 10. k c) Posojila na zastave se dajejo:
1.  na vrednostne listine, derzavne obligacije i.t.d.,
2.  na reci malega obsega in vece cene, katere se pri hranjenji ne kazijo,
3.  izjemno na blago in hipoteke.
Pri posojilih na vrednostne listine, reel malega obsega in ve6e vrednosti, kakor tudi na blago in pri-delke, mora izposojevalec podpisati menjico doteka-joeo v najtnanj 6 mesecih.
Ce dolzniic ne verne o pravem 6asu posojila na vrednoste listine, zastave ali blago, ali Se se mu ni dovolil daljsi obrok, ima druStvo pravico ravnati z vrednostnimi Iistinami in zastavami po dolocbi mini-aterske naredbe od 28. januarja 1865. (derzavni za-konik it. 110.)
§» 11. Visokost obrestij od posojil dolocuje z o-zirom na razmere 6asa ravnateljstvo v skupni seji z nadzorstvom.
VL Zaveza in razdelitev zgube in dobidka.
§. 12. Dokler druStvo obstoji, je zavezano za zgube in Skode prvie s svojim rescrvmm zalogom, drugiS z opravilnim dobitkom tekocega leta, tretjid z drustvenim premozenjem, ceteris z opravilnimi delezl Tu, kar le pomanjkuje, razdeli se v enaki razmeri med druStvenike do visokosti zneska opravilnega de-leza. Ha tak naSin dotaknjeci opravilni deleii morajo se zopet polno placati.
§. 13. Konec decembra vsakega leta sestavi se racun iz knjig in se naredi bilanca tako-le:
Vpisuje se med aktiva: gotovina v denarji, vred-nostni papirji po dnevnem kurzu, premakljivo premo-zenje dru§tya in izposojene tirjatve; med pasiva se atavijo: opravilni delezi, reservni zalog, hranilniSne vloge z obrestmi in drustvena posojila. To, kar o-staae aktiv po odbitku pasiv, je cisti opravilni dobi-cek tekocega leta.
§. 14. Od dlstega dobicka prideva se reservnemu zalogu najmanj 10o/°, dokler ne doseze 10.000 gld.; 5% cistega dobicka dobi ravnateljstvo, ostanek se razM wed dru^yemke po razmeri njib do koneo
tistega-leta, za katero se vr§i racun, polno vplacanih I opravilnih delezev.
Obfini zbor imapravico, darovati del cistega do-bi^ka za koristne in dobrotne namene.
VII. O razdruzenji diustva.                 j
§. 15. Drustvo se razdru^uje:                           !
a)  po sklepu ob8nega zbora,
b)  po razglasu konkurza na druStveni imetek,
c)  po povelji dezelne vlade na podlagi pravnoveljav-ne sodnijske razsodbe po §. 37. postave od 9. aprila 1873.
§. 16. Konkurz na druStveui imetek dolo^uje sodnija vsled naznanila ravnateljstva, da je druStvo svoja placila ustavilo. Za konkuczom na druStveno premolenje ne prebaja konkurz na privatni imetek aruStvenikov.
Ce druStvo preneha, ima ravnateljelvo pozvedeti,
j kaj gre druitvu od dol^nikov, njih porokov in drugih
oseb vsled njih zavez,  dolocujc dolgove druitva in
izplaSa druStveuikom po §. 48, postave od 9. aprila
1873, opravilue delete ali popolnoma ali po razmeri.
Co po pravnih zavezafi le kaj ostaja, ima obcni zbor dolociti, kaj se ima s tern zgoditi.
Ce bi druStveno premoXcnje za poravnanje dol-gov no zadostovalo, ravna se po dolo5bi §. 12. teh pravil
VIII. Uprava in vodstvo druitva.
§.17. Dru§tvo opravlja svoja opravila samostal-no s sodelovanjem vaeh druStvenikov. Njegovi or-gaui so:
1.  ravnateljstvo,
2.  nadzorstvo,
3.  obSui zbor.
1.   It a v u a t o 1 j s t v o.
§. 18. Ravnateljstvo obstoji iz odborapotih udov, t. j. iz ravnatelja, njegovega namestnika, donainicar-ja, kontrolorja in tajuika, kateri se volijo v obcuom zboru za cno leto.
Za leto 1883. obstoji ravnateljstvo iz oanovalne-ga odbora, kateri jo sestavljen iz slede^ih udov: Dr. Nikolaj Tonkli, ravnatolj, Dr. Aleksij Itojie, njegov namoBtiik,
Matija Kravanja, denarni^ar, Dr. Anton GregorMfi, kontrolor, Ivan Berbud, tajnik. in kateri ima doHnost skrbeti za to, da  se pri trgo-vinski sodniji vknjiM druStvo v druStveni  registor na podlagi teh pravil.
§.19. Itavnateljstvo zastopa drustvo % vsemi pra-vicami, katere mu dolofoije postava od 9. aprila 1873., in podpisuje za druStvo take, da podpiseta svoji imeni dva uda pod firmo, katera jo ali pisana ali 8 peSa-torn natisnena.
§. 20. Itavnateljstvo reSuje v svoj delokrog spa-dajoce re6i v sejah, katerim predseduje ravnatelj, katerih se mora udeie2evati vedina udov. Sklepa se z vecino glasov; pri jednakosti glasov dolocuje ravnatelj. O sejah ravnateljstva se pisejo zapisuiki, katere morajo podpisati vsi navzodi. Svoje sklepe in vsa naznanila razglasuje ravnateljstvo po v (jtorici I izhajajocem periodicnem listu „So<5aB.
§. 21.  Itavnateljbtvu je  dolznost,  da skrbi za
I redno opravljanje drustvenih opravil, posebno v tern,
da se vodijo knjige po doloLbah trgovinskega zakona,
da se varuo hrauijo gotovi denar in listine in sicer
I pod dvojnim kljufcem.
I        RavnatelJBtvo prcaoja vlo^ono proinje za posojila I in dovoljuje posojila.
§. 22. Koncem leta sklepa ravnateljstvo knjige I in racune, sestavlja bilanco in jo predlaga vsaj s kon-I cem februarja nadzorstvu. I        Racun mora obsegati:
I a) vse dohodke in stroske med letonij I b) poaeben racuu o tlobicku in zgubi, I c) bilanco o stanji  drustveuega premozenja koncem |      leta,
d)  gtevilo drustvenikov koncem leta ter od njih vplacanih delezev.
§. 23. Ravnateljstvo zastopa drustvo proti trerjim osebam in uradom, vodi tozbe, nalaga, zahteva in sprejema prisege, sklicuje obcne zbore in dolocuje red obravnavam pri njih.
§. 24. Ravnatelj sprejema vse spise, doSle na druStvo in podpisuje sam spise, s katerimi Se druStvu ne naklada nikaka zaveza.
On se ima prepri6ati najmanj vsako tri mesece o blagajnicnem stanji ter mora v tem«slu6aji, 5o se razvidijo nerednosti, naznaniti predsednistvu nadzor-stva.
§. 25. Denarnidar oskrbuje vsa denarna opravila drustva, vodi potrebne knjige ter sestavlja koncem leta racun celega leta.
Denaije iz druStvene blagajnice sme izplacevati le po nakazu, podpisanem od dven udov ravnateljstva. Pdtrdila o vlogah v JraStveuo blagajnico momjo biti podpisana razun od denarnicarja le od jednega dlena ravnateljstva, da so veljavua nasproti druitvu.
§. 26. Kontrolor vodi pomosne knjige in sodelu-je pri blagajnicnih opravilihy pri «em©» *e mora?-,ka?
kor  pri zaklepanji blagajnice,  preprifati o njenih postavkih.
§. 27. Tajnik spisuje sejne zapisnike in opravlja oprayila kontrolorja ali denarniSarja, ako je prvi ali drugi zagasno. zadrzan; iSe je ravnatelj zaSasno zadr-2an, ga namestuje njegov nameatnik in opravlja nie-gove posle.
V  slu^aji stalnegazadr^kaiizstopa ali smertikakega ravnateljskega 61ena ima nadzorstvc imenovati zastopnika, katerega podpis se potem pri trgovinski sodniji protokoluje,
§• 28. Gela ravnateljstvo, kakor v«ak posamezni filen ravnateljstva, more vaak {as odstavljen biti po sklepu ob5nega zbora.
2, Nadzorstvo.
§. 29. Nadzorstvo obsega pep udov. kateri se volijo v ob&aem zboru na eno leto <§, 88.) Voliti se smejo vsi udje druStva razun ravnateliskih fflewm
§. 30. Nadzorstvo voli izmed sebe piedBeduika in zapisnikaria. Sklepi so veljavni, 6e je navzoia ve-cina udov. Nadzorstvo nadzoruje ravnateljatvo in ima vsak 6m pravico, proglodati knjige in moitnei kakor tudi blagajnico in zastavljene ro6i, tor ima aploh v«e v postavi od 9. aprila 1873, podeljene do'iaostl in pravice.
Nadzorstvo pregleda lotni ra^un in bilanco in jih razpolo^i najmanj 6 dnij pred obfinim zborom druStvenikom na ogled v drugtveni pisarnici. 0 tern poro5a oMnemu zboru ter mu stavlja naivete, kako naj se razdeli dobifiek in koliko nagrado naj se do-voli ravnateljskim Slonom.
Zapianiko o sejah uadzorstva morajo podpiiati vsi navzoci Cleni.
Ravnateljstvo ali ravnateljiki filon ima pravico, udolezGvati so sej nadzowtva, ieae ne ticejo njegovo osebe.
Predsednik sklicuje seje po pravillh ali ie to zahteva ravnateljstvo ali trotjina nadzontvonih filenov.
§. 31. 0 nekaterih rofioh sklopa ravnatolistvo z nadzorstvom v skupnih sejah, pri katerih prediodujo ravnatelj in pri kojih mora navzo5a biti vooiua rav-natoliskih Jlenov in najmanj 3|61eni nadzorstva,
V  skupnih sejah se dolocuje:
1.  vstopnina druStvenikov,
2.  sDrejem in odpust drufitvonih uradnikov in njih place,
3.  visokost obresty vlogam in pOBOJilom.
8.  Obfini zbor.
§. 32. Redni obcm zbor se sklicuje enkrat v le-tu in sicer do konee marca. Sklicuje ga ravnateljstvo, vender ga more sklieati tudi nadzorstvo, ee ravnateljstvo zamudi to Btoriti. Izredni obLni zbori se sklicujejo, ce to predlaga desetina druStvenikov a tern, da navede obravnavne predmete.
Drustveniki se vabijo k obSnemu zboru po periodicnem listu „SoLatt ali z okroznico, vendar se mora vabilo najmanj 8 dnij pred ob5nim zborom raz-glasiti.
Vabilo mora navesti dan, uro, kraj in dnevni red ob^nega zbora.
§. 33. Predsednik obLnega zbora je ravnatelj. Obcni zbor sklepa o teh predmetih:
1.  premonjuje drufitvena pravila,
2.  dolocuje razdruienje in likvidacijo druStva,
3.  potrjuje letni ra^un,
4.  voli ravnateljstvo,
5.  voli nadzorstvo,
6.  odstavlja ravnateljstvo,
7.  razdeluje clsti dobiLek,
8.  privoljuje nagrado ravnateljstvu.
§. 34. Vsak druStvenik ima pravico soglasovati pri obcnem zboru pri vseh v§. 33. navedenih toSkah ter ima vsak opravilni delez" 1 glas, vendar ne sme imeti noben drustvenik Ve8, kakor 10 glasov. Tuji, bolni in zenskega spola drustveniki ali skupne osebe smejo dati zastopati se po drugih druStvenikih.
§. 35. Obni zbor sme veljavno sklepati, kadar je zastopan najmanj 10. del denarja, vloienega v opravilnih delezih. Ako bi tega ne bilo, mom se razpi-sati v 3 tednih drugih obcni zbor, kateri sme brez-pogojno sklepati.
Sklepa se z nadpolovicno vejfino glasov. V- bIu-caji glasovne jednakosti odloCuje predsodnikov glas. Ce se ravna o razdruienji druStva, morati biti zasto-pani vsaj 2 tretjini delezev in morajo glasovati 3 6e-trtinke navzocih. glasov za to, da se druStvo razdrnSi; drugacc je sklep neveljaven. Ako pri prvem ob^iiem zboru delezi niso zadosti zastopani, mora se v 3 tednih sklieati drug obdni zbor, v katerem se veljavno sklepa s 3 ietertinkami glasov, brez ozira na zasto-pane delete.
Glasovanje se vrSi takot kakor 2eli predsednik, vendar se mora dopustiti: glasovanje po imenih, Le to predlaga 10 druStvenikov. Volitve se vrSijo^ po listih.
§. 36. Vsak drustvenik sme v obcnem zbora fita-viti predloge, kateri niso na dnevnem redu. 0 teh predlogih pa obcni zbor ne sme takoj sklepati, am-pafe-ima l^edlQ^evfttipft^srii^^i^iH powbni
komisiji,  oziroma  nadzoratvu,  da o njih poroca pri | prihodnjem  ohcneni zbora ter da se postavijo na :
Ottl
nevni red.
IX. Hranilne vlogc.
§. 37. Obresti se atejejo od enega goldinarja od 1. dneva tistega. meseca, pred katerim je bit vlozen, ie do konoc tistega meseca, po kterem je bila vloga izpla6ana. Obresti ae stejejo celoletno ia se priste-vajo koncem tfecembra yaakega leta k glavnici.
-------^Hmi^ne vloge zapisujeja se v hranime knjizice,
katero morajo imeti draStveno firmo ia biti podpisa-ne od d&naraicarja ia ie od enega dragega ravnatelj-akega Siena, Hramlue knjiiice se glaaijo na line tloinikoto in Yeljajo kot dokaz tirjatve.
Kdor se skale a knjiiioo, dabi izplaSan zneaek, ki je zapisan v knjizici, razuu v teh slucajih:
1,  i® je navedena amortizacija (preklie) dotiene knjttice,
2.  dt jo Tioga vsled aodnjiske razsodbe zasaceija, 8. ce laatnik odloeno zahteva, da se izroeiJQ vlo-
ge same njemu ali kakemu pooblalceneu. Ta izjema mom se ˇ knjiiici in ˇ MagajniM knjigi zabiljeziti §. 38. HmnUne vlogo do SO gld. se izplaeujejo brez odpovedi, do 150 gld. po odpovedi v 15 dneh, do 300 gld. ˇ 30 dneh in ce« 300 gld. v 60 dneh.
X. Razsojanje prepirov.
§. 39. Prepire med draltveniki in ravnateljsfcvom ali nadaorstvom razsoja mirilna sodnija.
Za mirilno aodnijo voli vsaka stranka v 8 dneh dm dvuatvenika, kateri imajo skupaj voliti predsed-nika, pa ne iz svoje srede. Ako bi se o oaebi pred-sednika ne zjedinil'i, imeuuje ga nadzorstvo.
Zoper resitev mirilne sodnije ni nikake pritozbe.
V Goriei, 9. aprila 1883.
Nikolaj D.r Tonkli, ravnatelj Aleksij Rafael D.r Rojie, namestnik Matija Kravanja, denaraiear ' D.r Anton (iregorfic, kontrolor C. kr. profesor F. Bering, tajnik.
Liatnica urediti&tva.--Gospodu, ki nas poziv-'j»i n»j nu poTOmo bro7 ovinkoT, ali je pisateij zadnjega vvod-nega Slanka med grajanci tudi njcga menil, moramo odgovo-riti, da ao nam raisli nasih pisateljeT za javuost Ie toliko zna-ne, kolikor so izrazeno z besedami natisnenimi v nSo6i." — Gg. dopisnikom: iz Tolmina (2), iz Podgore, iz Cer-kns. in od drugod: daneani bilo prostora, po mogoSnosti prihodnjiC.
Zahvala.
Podpisani se stem presr5ao szahvaljujejo vsem o-nim L5. gospodom in gospem, kateri so blagovolili mojemu ranjkemu bratu (oziroma soprogu in oCetu)
JoZefu Komavec-u, ufiiteljtt v Standre2i, zadnjo cast skazati; osobito slavnemu stareSinstvu, gospodom duhovuom in uCite-Ijem, posebno pa velezaslu^nemu g. c. k. okraj, §. nadzorniku, kateri je blagovolil prirediti potrebne capise. Hvala tudi gg. Sempeterskim pevcem in ujili pevovodji, kateri so priskrbeli petje v cerkvi in na mtrodvoru.
Standrez, 28. maja 1883.
Anton Konmvec, brat Katarina Vizintin, sestra Lucija Eomavec, soproga Jozef      ^ Henrik    \   smovi Albert    }
JztfilrtMilfMni
j katero sem imel 10 let v g. Venutti-jevi hiši v Raštelji, ba prenesena s 1. jnnijem v mojo lastno hišo v Raštelji h. št. 16. Zahva- K ljevaje se slavnemu občinstvu za dosedanje zaupanje se priporočam prav uljudno tudi za daljno obiskovanje  v čedno   opravljenih
itpricinmti
prostorih.
Ivan Ferrario.y
izdelovalee de^nikov.

Naznanilo.
Rgvnateljstvo BGori§ke ljudskc posojilnice* na-znanje, da zaCae posojilnica svoje redno poslovanje dne 1. junija 1883. Obresti za posojila zna§ajo 6®q (§est od sto) ter se morajo vsacega pol let" io pri posojilih na fcr«jst das za fas, dokier posojilo traja, naprej placevati. Edf?r si dniar izposodi, plaea todi pisarae stroske, kateri y.uaSajf. pri posojilih
od     I do   50 !^Id.   .    .   .   .   .            30 kr.
„    51   B  100   „.....           60   ,
,   101   ,  200    .      .    .    .    .    .    1 gl. —   ,
w  '201   »  300   ,.....1 gl. 50   „
i. t. cl za \>akih 1«0 gl. vefi po 50 kr. do svote 1000 gl. 0«l 1000 gl. «i!»pri j se pla€.i za vsakih 100 gl. 25 kr. ved.
Pri podaljSanji menjic se doplaSa eela svota za pisarae stroSke vnovid, pri podalaaoji doizuih pisem pa 1c polovira prvikrat |da6t.»e svote.
Pri vplacVvanji delessc'v treba je plaLati za vsak dclei 50 kr. vstopninc, pa tako, da ne preseza vsto-pnina nikdar 2 gl. vstopntne, katera pripade rescrv-nemu zalngu.
Posojilnica bo plsdcvala od hranilnih nlog — iavzeuiSi delete — po 4 %» (§tirl od §to).
Uradni dan }c. vsak fetrtek v tedun in sicer v pisarni odvetnika dr. Kikolaja Tonklija, via xlscoli, k. St. 1, od 10. do 12. ure pred [.oludne, katcrega dne se denar sprejema in izplacuje. Pismene oglase za pdstop, pismeue proSaje za posojila in po poSti posfani dencir sprejema ravnateljstvo pod zgorej na-vedenim naslovom vsak d«».
Ravnateljstvo BGoii§ke ljudske posojiluiceK. Y Gotici, due 30. maja 1883.
Ljudi in blago spravlja
AMESIEO
najbolje in najceneje
ARKOLD RBiF, na Dunaji,
I. Kolowratring, Pestalozzigasse 1.
PdiSi kilovim w?7$™™i^*?&
O. CtiKJA A.A1VVUU n. yJiAmh BREZ SNETI, kakor tudi vsake vrsfce obveze, s pavvi za clovol.a, angl. in franc, nogovice proti krcu, najno ejsi pasovi za nosilce, vae ranocelske priprave iz gumeo in vao potrob-Scino za bolnike.
0. MUPERT, prej .Hi. ZIEGER,
flfifi'ii ustanoTljeno 1. 18T3. kakor prej I.Graben 29, zno-iFllllaJ^ tra v Xrattnerhofa, Zaloga vseh pariskih po-sebnosty. Razposilja hitro in moICe proti povzetja.
Eazpis uditeljskih slii^eb.
V tukajsnjem okraji se s tem razpisnjejo: nadu6iteljska mesta dvorazrednic v Dornbergu, Podgori, Sempasu in v Vertojbi; uciteljska mesta enorazrednic v Batah, Gabrijah, Kojskem i« v Standre^i.
Dohodki za definitivne aditelje tega okraja so isti, ki jih sedaj v&vajo, za vse drnge pro-silce pa po 3. placilni vrsti deL. s. postar 10. marca 1870. in 4 marca 1879.
Prosiki naj vloze semle svoje prosnje s postavnimi spricevali do 5. julija t. L
C. k. okrajni solski svet.
v Gorici dne 20. maja 1883.

#T r\ it 0 f n -tr ne uzrokuje nikakih te^av
G" r 6 H k i »dela bolj uspe§no, ko
rj.       t                     druge grenke vode,tt
iotuaenec Mm: mmm u m%
Zahteva naj se vedno in razlofcno: FRANC-JOZEFOV GRENKI STUDENC. Zaloge povsod. V Gorici: lekar g. Cristofoietti in A. Seppen-hofer. Razposilja se iz BudapeSta.
Bergerjevo medicinsko
MILO IZ SMOLE (THEERSEIFE)
Priporodeno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vsch evropskih drzavah s sijajuim vspenom proti
vsakovrstni nceistosti ua polti, sosebno proti kronicnim in luskiuastim lisajem, hra-sfam, nalezljivim hrastam, proti rudefiemu nosu. oze-bijimi, potenju n»g, prhljaju na glavi in bradi. — Bergcrjeva milo iz smole ima 400/0 smole iz lesa, in se bistveuo razloCuje od vseh drugili smol, ki se prodajajo. ¦ Da se prekaujaiiju izognes, zahtevaj doloino Bergerjevo milo iz smole in glej na znani zavitck. V dolgih iu hudih poltnili bolezuih rabi se z vspi-hom na mestu mi la iz smole Bergerjevo med smoln.tto-zvepieno milo; kdor bi hotel imeti rajSi to, naj zahtevo eilino Bergerjevo smolnato zvepleno milo. ker zunanja pouarejanja so brezv.speSni izdelki. —- Kot ncostro milo iz smole za odstranjenje ne-cistostij ua polti, zoper hrasto na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmetsko milo za vmivaiije in kopunje za vsakdanje rabo rabi:
ki ima 35% glicerine in je fino perfumano.
Cesi n Imi w mil 33 kr- % tosuro ni-
Glavni razpo^iljavee: lekarnar G. Hell v Opavu. Glavua zaloga za Gorieo pri gg.  lekaruarji F. Cristofoietti (Zanetti) in A. Franzoni.
SamolOg.75k.
[topoliia oblcka iz metalline (Stoff). *
Samo8gL50k.
inoderiia povrlmn siiknja.
Samo 3 gld.
hliue iz metalline.
Samo 5 gl. 50 k.
popolna obleka iz platna
v zalogi obleke za gospode
Ignacija Steincr-ja v Qorici,
nasproti nadskolijski palati.
Obleka za otroke vsake starosti, zaloga meSanin, vsakovrstnih domaCih iu tujih izdelkov, lastna Sivarnica, dela se po meri Intro, fiuo iu trdno.
NepreinoCijivi plaSci, ponoCne suknje, lov-ske suknje, perilo za gospode, zavratniki, plaScl za gospy posebno priporoceni.
dudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in ttAvarttO 2dravilo je prava dobrodejna pomofi in ui treba nrno-gih besedi, da se dokazo njihova cudovita moe. Ce se lo rabijo nekoliko dni, olajSajo in prezenejo prav kmalu najtrdovratnige 2e-<¦¦ 'o^'^ffaS/ ?e bole3tl- Prav izvrstno vstrozajo zo-,-.«^T-Lrf.ti-*/ per hemorojde,  proti boleznim na fetrih in
na Vranifii. nroti p.i-AVPsnim hrvln,^:... ;„ ^_»i.:
t^L nciuuiujue,  prqii uoiezmm na ietrin in na vranlci, proti crevesnim boleznim in proti —s=—          sustain, pri zenskih raesecnih nadleznostih,
zoper beh tokr bozjast, zoper bitje sreator fiistijo pokvarjeno kvi. One ne preganjajo samo omenjenih bolozni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo ^se v vseh glavnih  lekarnicah na  avotu;  za naroCbe in po§il^atre  pa edino v Iekarnici Cristofoietti V Gorici, v Trstu ˇ lekatni C. Zanetti in Q, B. Rovia  in v lekarni Alia Madonna   v Eormini. Ena stekienica stane 30 novceT.
TIU OLM PODOBE,
okvirji in ogledala
se kupijo ceno in dobro le neposredno v tovarni
Gustav-a Kerstan-a,
na Dunaj i, II. Kornergasse 1.
Zapisniki in ceniki brezplačno in poštnine prosti,