- Stav. 43 (Postno tek. račun.-C. C. con la Posta) V Trstu, petek 23. oktobra 1925. Leto |||. WJOU>. JkAA-lv ^AAA^- ^S)l«?^^CWwCWvW>AAAWAXXAA!WW^WgW^.ožgali in pomandrali. Iz Evropo so poslali keršanski vladarji nekaj vojske mmme JAREC JAKEC 1 V Lokamo so prišli • ministri od vseh strani. Pogodbo so podpisali, da bodo Nemcu veljavo dali. 1 Sedaj bo nemška štula zrasla, • se bo na naše stroške pasla. Tako Anglež nas komandira, dokler mu Rus drugače ne zasvira. tem nesrečnim kristijanom na pomoč ; to je hvalevredno, pa le prepozno je, 0-genj gasiti, ko je hiša skoraj do tal- že pogorela, in čudna je pomoč, katera pride iz znane roke Napoleonove (op. ur. : to je Napoleon III.). Ali ne bo vsem vladarjem On — zvita kača — nos dobro zacvili al im iz te nesreče vodo napeljal na svoj goljufni mlin; na videz gasi, za hrbtom in pod roko pa vodo moti, da bi mogel on in njegovi pajdaši v motnem ribiti. Po naših mislih bomo brali in slišali iz ju-trovih dežel skoraj čudnih in imenitnih novic. Kaj bi nebii bilo iz cele Evrope, ko bi se kervava vojska vnela na Jutrovem in Ro* prijel bolnega moža Turka; — Garibaldi in Mazzini bi pa ropotala in razsajala po Italiji; — njih gospodar in glavar Napoleon, bi pa planil nad Nemčijo (in jo prijel na Rajnu ? Strašne so te misli pa žalibog ne — nemogoče : Štrena se mede ■strašno « Tako je pisal »Slov. Prijatelj« 1. 1860. Vse napovedano se je zgodilo, le ne vse brž naenkrat. Garibaldi in Mazzini sta »ropotala« kar naprej, Napoleon je »planil« nad Nemce 1. .1870., Rus pa nad Turka L 1876. Štrena se pa še danes »strašno mede«. BELEŽKE. Svoboda delovanja. V češki republiki živi na milijone Nemcev. Njihov napuh je sedaj ponižan, zato pa vpijejo, da treba brezpogojno držati enotno narodno fronto proti Čehom. O tej zahtevi je sklepala tudi stranka nemškiih socialnih demokratov. Kaj je sklenila? Dala je drugim strankam tak odgovor, da bo pri volitvah v državni zbor (ki bodo sedaj v kratkem) nastopila samostojno, a tem pa da ne izključuje skupnega postopanja z drugimi nemškimi! strankami, kadar bo treba braniti skupne narodne koristi. Ali so zato izdajalci naroda? kaj praviš, tetka Edinost? Kako se gospodari. V tržaški tržnici za ribe so se oddalo nedavno tega nekatere stojnice, da se na njih prodajajo druga živila. Zdravstveni urad so sicer prej vprašali, če to gre alsi ne; rekel je, da ne gre. Pa vendar so to naredili. Zakaj? Zato, ker... imajo žepe, recimo. — Podoben pojav so v Trstu poletne kavarne na sredi ceste. Inženirji podirajo hiše, da bi cesto razširila, potlej se pa na sredi ceste vsede kavama, tako da bo treba pešcem kmalu skakatiii čez mize in stolice. Pa kaj hočete, žep je žep. Tržaško judovsko preročišče «11 Piccolo« takih reči ne vuidi, ker ima tudi on preveč denarne žlahte. c- ^ v.’™ «M A L I LIST* Pogodba v Locarnu Locarno (izg. Lokarno) je majhno, pa lepo mesto v Švici. Tam so se zbrali evropejski diplomati', da bi se po 7 letih sprijaznili z Nemci. To se jim je še precej posrečilo, zato je lokarnska konferenca ena najbolj imenitnih vse povojne dobe. Prijaznost izsiljena. Imeli smo že priliko pisati o tem, da se Anglež boji Rusa; le zato se Nemcu sliini in pa tudi zato, da bi Francoza nazaj držal. Ko je Francoz videl, kako Anglež tišči za Nemcem, se je začel bati zase in je zahteval garancijsko pogodbo. Nova prijatelja Anglež in Nemec naj bi skupno garantirala, da ostane med 'Francijo in Nemčijo sedanja meja. Ko je Nemec to slišal, je dejal : Dobro, bomo podpisali, ampak vi nam morate (poprej dati nazaj vso čast in veljavo, kakor jo imajo druge velesile, ne pa da bomo kakor Lazar za vratmi čepeli. Zahteval je tudi, naj mu dajo prosto roko, udariti na Čehe in Poljake. Tega pa zopet ni mogel Francoz dovoliti, pa tudi Čehi in Poljaki sami so šli pokonci. Tako so se vlekla pogajanja sem in tja in kdo ve, če bi se bili zedinili, ako ne bi bčilo straha pred Rusijo. Čičerin se je naenkrat odpeljal na Nemško po zdravje. Spotoma se je spo-prijaznil si Poljaki, potem pa v Berlinu podpisal nemško~rusko trgovinsko pogodbo. Angleže je sprehajal strah, kaj bo, če se Nemec oprime Rusa. Zato so porabili vso svojo spretnost in ves pritisk, da so garancijsko pogodbo vendarle spravili pod streho. Prišel, je celo sam Mussolini v Locarno, da je tudi v imenu Italije podprl Angleže. Tako se je znamenitega dne 16. oktobra 1925. v Locarnu podpisalo več papirjev : 1. Papir, ki jamči mejo med Francijo in Nemčijo, so podpisali Francoz, Anglež, Belgija, Italija in Nemčija. 2. Pogodba za razsodišče med Belgijo in Nemčijo. 3. Pogodba za razsodišče med Francijo in Nemčijo. 4. Pogodba za razsodišče med Nemčijo in Češko. 5. Pogodba za razsodišče med Nemčijo in Poljsko. Nemški uspeh. Streseman in Luter si maneta roke. Dosegla sta zelo veliko za Nemce. Nemčija dobi vso čast velesile in vstopi v «Društvo narodov« na enaki stopnji kakor je Francija ali Italija. Prosto jiim o-stane, da si vzamejo Avstrijo in koroške Slovence. Tudi meje proti Italiji na Tirolskem niso garantirali. Edino nasproti Čehom in Poljakom so morali odjenjati in podpisati pogodbo o razsodišču, tako da ne smejo udariti nanje, če poprej ne tožijo. Od lokamske pogodbe dalje, se lahko reče, je Nemčija zopet pr.ii stari svoji moči. Cele vagone piva bodo Nemci pognali na to veselje. pred komunistično revolucijo. Te revolucije se pa ni čiiisto nič treba bati. Rusi so že dvakrat prekopali njen grob in ne u-stane več tako kmalu. Danes je Rusija država kakor- druge države. Brezverski boljševiki jo vladajo, kakor Evropo brezverski framasoni. Red je drugače vspo-stavljen, vojska disciplinirana, v Odesi se naklada pšenica za lačne evropejske trebuhe, kakor pred vojno, in boljševiški ministri in diplomati so finiii gospodje \ cilindru in fraku. Čas je torej napočil da se obnovi staro prisrčno razmerje med Rusijo dn Jugoslovani. Nekateri časopisni glasovi se že čujejo o nekakem zbliževanju. HkHelmku ima za las narod Angleški uspeh. Pogodba v Locarnu je tudi sijajen u-speh angleške diplomacije. Anglež je zbral okoli sebe vse zapadne države, kakor solnce vse planete. Odtrgal je tako Nemca od Rusije. Danes je on popoln gospodar cele Evrope do ruskih mej. Sedaj bo seveda Rusija tudi napela vse sile, da si dobi še kje kakega prijatelja. Rada bi dobila Jugoslavijo, katere Angleži še nikoli nriso pobožali z mehko rokavico. Ravno* Angleži so ob koroškem plebiscitu pred! 5 leti ostro nasprotovali Slovencem in igrali deželo Nemcem v roke. Tudi sedaj bodo- še obstali pri. isti zahtevi. V slučaju spora za Koroško bi mogla Jugoslavijo podpirati uspešno edino le Rusija. Brez Rusije so vsi drugi prijatelji prešibki proti združenim Nemcem in Angležem. Pa ta komunizem. Hladne razmere med Rusijo in Jugoslavijo so imele razlog dosedaj v strahu Zadnjič smo poročali o velikanskem delu, ki ga je izvršila Kmečko-delavska zveza za naše ljudstvo na gospodarskem polju. Uspehi so res krasni. Danes se ozremo na delo zvezo za pravice našega na roda na drugih poljih. Evo drugi del go vora, ki ga je imel dr. Josip Bitežnik pred zaupniki cele dežele. Za slovensko šolo. «V dveh velepomembnih političnih govorih je posl. Besednjak utemeljil pra vico našega ljudstva do šoje z narodnim učnim jezikom in do slovensko-hrvat-skega uradovanja na sodnijah. Odmev, ki sta ga našla njegova govora v ital javnosti, dokazujejo, da je bil njegov na stop učinkovit in koristen. V njegovih govorih je izražen narodni program naše organizacije. Za dve uri na teden materinščine. Boriti smo se morali z vsemi silami celd za poslednje mrvice jezikovnih pravic, kar nam jih je država še pustila. Gentilijev šolski zakon pušča naši deci par tedenskih uric pouka za materin je zik. Toda šolsko oblastvo je tudii tukaj postavo prekršilo in zabranilo posebno Istri dodatne ure. V goriški deželi se ni poučevala slovenščina v dodatnih urah v Devinu, Doberdobu, Jamljah, Ukvah in Merniku. Poslanec Besednjak je nastopil v Trstu in Rimu proti kršitvi Genti lejevega zakona in to delo še sedaj nadaljuje. Boj ni še uspešno dokončan. Da bi olajšalo staršem prošnje za dodatne ure, je naše politično društvo priredilo poseb ne tiskovine in jih razposlalo v različne kraje po deželi. Poslanec Besednjak je posredoval pri ministru prosvete, da se uvede dodatni pouk materinega jezika na ital. srednjih šolah za slov. dijake, a ni še prejel pozitivnega odgovora. Zlomili smo jih, zlomili. Politično delovanje naše organizacije ni moglo biti v tej dobi tako svobodno in javno kakor v prejšnjih časih. Zadnji veliki politični shodi so se vršili v deželi za časa državnozborskih volitev. Še danes zremo s ponosom na tisto veliko borbo, kjer je stala politična morala naše organizacije na taki višini, da je izsilila spoštovanje pri vseh njenih nasprotnikih. Energija in pogum naših političnih delavcev sta razbili v tistem trdom voju temelje slovenskega snoparstva. Uspehi se vidijo šele danes, ko jo slov. fašizem strt za vse čase. (Op. uredništva: oba naša voditelja, dr. Besednjak in dr. Bitežnik, ko sta vodila ta boj, sta bila od snoparjev do krvi pretepena. Ilrvatski in slovenski narod s hvaležnostjo pozdravlja oba požrtvovalna borca). Za enakopravnost ranjkih. Za pravice našega jezika smo se morali boriti celd na pokopališču. Goriška občina je prepovedala slovenske napise na grobovih naših dragih. Poslanec Besednjak je protestiral v Vidmu an Rimu ter dosegel, da se je surovi odlok razveljavil. Rešitev 30 društev. Naša organizacija je smatrala za svojo dolžnost, da ščiti pred oblastmi tudi interese naših kulturnih in prosvetnih organizacij. Poslanec Besednjak se je boril v Rimu nad pol leta za prosvetna društva, ki jih je bila videmska prefektura vničila ter dosegel, da se je moglo nad 30 društev obnoviti; Za naše prireditve. Naš poslanec dr. Besednjak je dosegel po dolgi borbi v Rimu, da je oblastvo odstopilo od zahteve, da mora biti prva točka pri društvenih prireditvah italijanska, tako da se smejo v slov. vaseh vr šiti danes zopet čisto slovenske prireditve. Razume se, da je naša politična organizacija posredovala v korist društev tudi v posameznih slučajih in sicer prav po-gostoma pri krajevnih oblastvih. «Rdeče knjige«. Da bi idejno poglobili naše gibanje, smo sklenili, naj bi izdajala Kmečko-delavska zveza «Rdeče knjige«. Njih namen je šiniti med naše ljudstvo politično in gospodarsko kulturo in splošno i-zobrazbo ter prešiniti naše člane z idejami kršč. socializma. Prva knjiga, ki je popisovala zgodovino irskega naroda, je izšla, a jo je policijsko oblastvo zaplenilo. Izdajanje «Rdečih knjig« bomo nadaljevali. Propaganda. Po naročilu organizacije je izvedel u-rednik Bednarik Rado ljudsko statistiko, ki bo služila kot gradivo za posebno knjigo o Slovencih, ki bo izšla, kakor upamo, prihodnje leto v italijanskem jeziku. (Op. uredništva: Čuli smo, da izide knjiga tudi v angleščini! in francoščini). Od Triglava do Pule. Da bi bdllo naše politično delo na Primorskem bolj smotremo in enotno, smo ustanovili skupen odbor z bratsko istr sko organizacijo, v katerega smo odposlali Goričani kot zastopnika posl. Besednjaka in dr.ja Bitežnika. Ta je obenem pripravljalni odbor za ustanovitev skup ne kršč. socialistične organizacije Slovencev in Hrvatov v Italiji. Vrhovni svet. Ustanovili smo tudi društvo za Zvezo narodov, ki se priklopi osrednji zvezi za v,so državo v Rimu. Ustanovil se je Vrhovni svet, v katerem so zastopane vse gospodarske, kulturne in politične organizacije Slovencev in Hrvatov v Italiji, ki slone na temelju kršč. načel. V Vrhovni svet je odposlala tudi naša organizacija svoje zastopnike. Liberalna trma. S Trstom nismo imeli v tej dobi skoro nobenih stikov, ker ni bilo mogoče do danes uspeti pri tržaški organizaciji, da bi pristala na ustanovitev Narodnega sveta, kil je predpogoj vsakemu uspešnemu in plodnemu sodelovanju medi strankami. Socialni tečaj. K. D. Z. je priredila socialni tečaj v mesecu februarju, ki se ga je udeležilo nad 80 fantov iz Goriške in Tržaške; prvikrat je bilo na našem tečaju tudi 6 Istranov. Naša organizacija in Istra. S posl. Besednjakom je društveni tajnik imel več sestankov in shodov v Istri in smo tam ustanovili 6 Kmetsko-delavskih zvez. Trideset shodov. V teku pol leta je tajništvo priredilo na Goriškem nad 30 sestankov, na katerih so govorili posl. Besednjak, urednik Kemperle in dr. Bitežnik. Na teh sestankih smo povsod ustanovili tudi zaupni-ške odbore. To delo bomo morali dokončati! do prihodnjega velikega kongresa naših zaupnikov iz cele pokrajine. Naši izseljenci Jeseni, ko zgubi solnce svojo moč in zagospodaril oblak in veter, se začne drevje goliti : list za listom pada. Pri nas je že davno jesen... List za-listom pada... Naši možje se izseljujejo. V torek, 13. oktobra sta — in sicer prav slučajno — istočasno zapustila Italijo dva moža; oba frančiškana : pater Ro-muald Ausser in pater Kerubin Begelj-Oba sta Gorenjca, a sta živela in delovala dolgo med Primorci. Pater Romuald je bil. do zadnjih dni na Kostanjevici pri Gorici, kjer je bil učenec slavnega učenjaka, jezikoslovca patra Stanislava Škrabca.. Na Kostanjevici je hodil na slovensko gimnazr.jo, v Gorici je študiral bogoslovje. Pater Kerubin pa je deloval med drugim 3 leta med vojno na Tržaškem in po Istri, 17 mesecev jo preživel na otoku Brbanu, kjer si je pridobil ljubezen vse Furlanije. Letos pa je prebil od julija do 12. oktobra na Sv. Vašarjah, kjer jo bil prvi oskrbnik po vojni, med katero je bilo svetišče vničeno'. V tern času je priromalo na Višarje 10.000 Slovencev, 3.000 Italijanov in 2.000 Nemcev. Pater Romuald je odpotoval v Jugoslavijo, v Ljubljano, pater Kerubin pa iz Genove v Chicago v Ameriko, in sicer bo v župniji sv. Štefana, kjer je 4000 Slovencev. Imajo več društev ter 8 razredno samoslovensko šolo, ki jo vodijo šolske sestre. V bližini Čikaga pa so otvoriili letos frančiškani slovensko gimnazijo. Oba patra sta bila prava ljudska misijonarja, goreča duhovnika, ki sta nesebično in z neizrečeno veliko požrtvovalnostjo delovala med našim ljudstvom. Bila pa sta. obenem visoko izobražena, moža ter srčno vneta narodnjaka, ki sta so veselila vsakega našega narodnega napredka in sta z grenkoba v srcu gledala na„še nazadovanje. V nedeljo zjutraj je v posebni pridigi vzel pater Kerubin na Travniku v Gorici slovo od ljudstva, se mu zahvalil za dobrote in ga bodril, da bo srčno prenašalo sedanjo gorje. Tisočglava množica se je solzila. Več stoletij so delovali frančiškani med našim narodom na Primorskem, zdaj odhaja zadnja četa. Le še pater Sofronij Kozlevčar samuje na Sv. gori, pa tudi on je dobil »povabilo«, da naj pripravi kovčeg... (Op. uredništva : V Ameriki smejo biti redovniki v svoji obleki le v cerkvi in. v samostanu; na cesti! morajo biti oblečeni ko svetni duhovniki. Pater Kerubin je že pripravljen za Ameriko. Njegov naslov : Rev. Kerubin Begelj, O. fr. M. Chicago West 1852 nd 22 Ploco R. C. St. Stephan Church). « MALI LIST » 3 Prodana narodna ustanova «Goriška Matica«, j© prešla v roke go-riške liberalne gospode. «Goriško Mati-«0» so ustanovili slovenski duhovniki le-4a 1920. Držal jo je v rokah profesor sv. pisma dr. Andrej Pavlica. Toda «Goriška -Matica« je bila že od početka kapitalistično privatno podjetje. Ni imela odbora, ampak trije, štirje go-;SIPodje so sklepali v zaprti kamrici, duhovniki in kmetje so pa nabirali naročnike, tako da so jih nabrali do 25.000 ! -Ko pa so ti resnični delavci, ki so dvig-*dili Matico do moči in ugleda, začeli terjati, naj imajo vsi, ki za Matico delajo, kaj besede pri njej, so vladajoči gospodje zabrusili v obraz : «Tiho ! Molčite in delajte !» Duhovniki, so zahtevali, naj Matica postane prava družba, z lastnim 'Odborom, na krščanskem in narodnem programu, in dela naj pod. vodstvom slovenskega nadškofa. Toda dr. Pavlica in dr. Žigon in Lukežič niso hoteli nič slišati o tem. Zdaj pa so je zgodilo, kar so duhovniki vedno napovedovali : «Matico» izročili liberalni svobodomiselni stranki ! Slovensko krščansko ljudstvo si je na lastnih prsih vzgojilo gade, ki bodo brizgali strup v telo našega naroda! Za Judeževe groše. Novi odbor «Goriške Matice« je takole sestavljen : Damir Feigel, bivši urednik protifarške «Soče»; farmacevt Ujčič, odbornik Zveze prosvetnih društev; vpo-kojeni poštnii uradnik Hrovatin; dr. Tone Žnideršič ml., ki zastopa mlade liberalce; in slednjič inženir Just Ušaj, ki sarmi ne vemo, kako je zašel v to družbo! Fajmoštre za norca ! «Goriška Matica, je bila ustanovljena kot katoliška književna družba. Razen enega so sedaj vsi odborniki izraziti in ostri svobodomiselci. Seveda bodo letos izdali «Zivljenje blaženega Janeza Bo-sca», — «da potolažimo pobožne fajmoštre«, kot je eden izmed njih dejal. Mi pa pravimo: Prepozno ste prišli. Vsem poštenjakom ,se odpirajo očk Zapravili ste «Narodno tiskamo«, prodali ste ((Goriško Matico« — gospodje liberalci v črnih suknjah in frakih, proti poštenemu delu naših zavednih ljuddi ne boste nič opravili ! Kaj nam z dežele pišejo Možje in fantje! Vsi na starodavno božjo pot k Materi božji v Vreme dne 9. novembra 1 Spored 1.) Ob 8.urii govor in sv. maša. 2.) Ob lO.uri govor in slovesna sv. maša. 3.); Obed deloma nz nahrbtnika. 4.) Ob l.uri govor in pete litanije. Zahvalna pesem. Konec. Romanje je za može in fante iz dekanij Postojna, Trnovo, Jelšane, Hrušica, Dolina in Tomaj. Za tiste kii bodo prišli že prejšnji dan, v nedeljo popoldne ali proti večeru, da "Opravijo sv. spoved, bodo spovedniki na razpolago. Hrano prinese vsak s sabo. Za pijačo bo poskrbljeno. Kdor želi gorko kosilo, tiaj takoj javi svojemu domačemu župniku, ali pa župnemu uradu v Vremah. Vlaki ■2 jutraj : Odhod iz Postojne ob 5h, dohod ®a Gor. Ležeče ob 5.37h. Popoldne: Odhod iz Gor. Ležeč ob 16.10h proti Postojni in Reki. Odhod iz Divačo ob 15.48h in 17.46h proti Trstu. ^atovlje. Naše ljudstvo tu gori do letos še ni ®ozna.lo črnih srajc, razen iz listov in Pogovora. Sedaj kaka dva meseca nas Pa skoraj vsak teden obiščejo in se po--biude tukaj tudi po več dni — vse to ha prigovarjanje neke osebe, ki jih celo lz Trsta sem gor vabi. Na prigovarjanje »ste osebe in še par drugih so sv oj e časno Prišli tudi v farovž k g. kuratu, da bi baredili preiskavo, pa so miličniki sami Sprevideli, da so nasedli na laž, ter so Preiskavo opustili. Ni pa res, kakor so bkoli govori, da bi bilo pri tej stvari vse ljudstvo krivo : krive so le kako tri oso-^e- Dopis v 38. štev. »Malega lista« pod bastovom »Misliče« je hudo razburil te *ri osebe ter so začele dolžiti tega in Odoga, da je on pisal. V torek 6. oktobra °krog dveh zjutraj so v gostilni Franca Pergol j a na Vatovljah domači slišali trkanje na vrata. Mislili so, da so popotni Jhdje, pa je domača hči vstala in šla |Mpret. Vstopila sta dva v črnih srajcah ln zgoraj omenjena oseba z njima. Šli so v gostilniško sobo ter zahtevali, naj pri-gospodar. Hči je šla klicat očeta. Ko Je ta prišel, je eden onih začel navidez Malomarno metati denar proti omari; l^tem je začel denar pobirati okrog 0rhure in izvlekel izpod omare avstrijsko v°jaško puško. Gospodar se je skoraj se-^dcl od strahu. Hoteli so ga vezati in kbhti. Vsak si lahko misli strah, vpitje in jok po hiši. Potem so vse popisali in odšli. Drugi dan sta prišla dva ober-fašista in s tisto puško merila pod omaro, pa omara ni puške zakrila. Izjavila sta, da je bila puška gotovo podtaknjena. Omenimo še to, da je hišna gospodinja že dalj časa bolna in da se ji je po strahu one noči bolezen še poslabšala. KAL pri Št Petru. Ono sredo večer je bila pnii nas strašna nevihta s točo. Grmelo in treskalo je, kakor da bi bil sodnji dan. Strela je udarila v hišo gospodarja Gašperja št. 31 in jo vpepelila. Bila je velika nevarnost, da se ne užgejo še druga poslopja. Naš vodovodi pa žalibog ne deluje; vsak mesec ga je treba popravljati, a vendar vode nam vedno primankuje. Gostilna, ki je bila radi nekih pretepov ob shodu zaprta, je sedaj zopet 0 tvor j ena. V Košani se je poročila 15. t. m. gdč. Vika Dekleva iz znane narodne družine pri »Žagarju« z bivšim tenentejem narodne milice g. Bigaglia, ki je nekaterim Ivošancem v prav neprijetnem spominu. DOLINA Po Dolini hodi znani «mož z žilavko«. Njegovo orožje je vzbudilo marsikatero bolečino na telesih mirnih vaščanov. Spomladi je učitelj Olita slavno pretepel svojega slovenskega tovariša, ki mu ni ljub. S seboj je vzel tovariša, ki ga zvesto podpira v vseh podjetjih in ki mu je ime Paco. Pace pomeni po naše mir. 1 oda to ime nosi človek, ki je prinesel v občino nemir. Gotovo je, da bi se gospod Olita ne obnašaL tako, ako bi ga ne podpiral Pace. Ne samo, da je bil učitelj Bercč pretepen, še iznislila sta si oba tiča vzrok: ker je vpil «živio Jugoslavija«. Ta je seveda bosa. Inteligenten človek, kakršen je Bercč, ki ima povhm še družino, ne bo delal takih klicev, ki bi ga na mestu spravili ob kruh. Seveda je upal Olita postati kavalir, Pace pa komendator. Kaj pa sedaj? Obravnave smo pričakovali, da se izkaže pravica; pa obravnave ni. Medtem je Bercč brez službe, onadva pa sta v službi, kakor da je javno protepanje še hvale vredno. Vrednih časih so pretepače v luknjo deli, da se jim je kri ohladila. Znajte pa, gospod Olita, da vas nihče v Bregu ne spoštuje, ljudje vas vsi brez razlike kličejo «črednik». Prosimo slavna oblastva, zlasti g. prefekta in g. šolskega skrbnika, da uvedejo preiskavo in se prepričajo o obnašanju tega gospoda. S težkimi žulji smo si šolo sezidali, zato si želimo dobrih učiteljev, ki bodo delali čast Italiji, ne pa narobe. IDRIJA. Nova avtomobilna zveza. S 1. novembra otvori tvrdka F. Ribi & Co. v Gorici novo avtomobilsko .zvezo med Gorico in Idrijo in sicer preko Ajdovščine. Koriera bo odhajala iz Idrije ob 5.45 zjutraj in dospe v Ajdovščino ob 7.45, kjer bo imela zvezo s korjero Gorica-Postojna. Iz Ajdovščine bo nadaljevala korjera svojo vožnjo v Gorico, kamor dospe ob 9. uri zjutraj. Iz Gorice bo odhajala korjera ob 16.45 in dospe čez Ajdovščino, kjer bo imela zvezo s korjero Postojna-Gorica, v Idrijo ob 8. uri zvečer. Ob nedeljah se ne bo vršil promet na tej novi avtomobilski progi. HARIJE prt BistricL Zadnji vihar je pri nas napravil veliko škodo; polomili ali izdrl je velika drevesa; z zvonika je dvignil velik del strehe ter jo odnesel daleč proč. Škoda je velika. TOMAJ. K dopisu v zadnji številki M. 1. treba popraviti sledeče : ne gre za balinanje, ampak za igro na karte. Kakor smo čuii, se na kroglišču ne igra med božjo službo. KOBJEGLAVA Iz naše vasi se poredkoma oglašamo v svet. Zabeležiti pa le moramo, da so nam v ti zlati dobi: ime vasi spremenili v «Cobbia». Kaj to pomeni ? ali je konj ali kobila ? (Ljubljančan bi rekel: Kobiva te cetoniva — op. ur.). V vojni smo mno-gokaj izgubili, pa imena ne. Zdaj so nam ime prinesli za nameček, drugega nam ne prineso. Vojna nam je vzela zvonove iz zvonika, iz cerkve pa klopi in vso premično leseno opravo. Takih reči nam nihče noče vrniti. Kmetje so revni, ne morejo si niti lastnih potrebščin preskrbeti brez vojne odškodnine. Župnišče smo sicer popravili, a za to smo žrtvovali na vagone borovcev iz občinskega gozda. Tudi šolsko poslopje smo predelali. Bojimo se pa, da bodo otroci zaman hodili noter hlače trgat dn da po končanem šolanju ne bodo znali ne slovenskega ne .laškega jezika.. Sedaj imamo dve učni sili. Pred vojno ne tako, pa so vendar otroci dobro napredovali, sedaj pa postajajo butci, ki ne vedo, kaj se uče. To tudi starše boliii; a pomagati si nemorejo. — Duhovnika bi zelo potrebovali in ga nimamo. Par let sem nas oskrbuje gospod iz Štanjela. Bile so pa sitnosti in stroški zastran prevoznine in se je še to razdrlo. — Bogati smo samo na plesih, za katere skrbe naši frkovci. Harmonika se čuje zdaj s tega, zdaj z onega skednja. Iz moderne šole bo torej frklarija prehajala na plesišče; to je napredek! — Pevsko društvo «Kraški slavček«, katero je lepo napredovalo, je kar naenkrat u-tihnilo. Pravijo, da zato, ker jim ni nič neslo. No na plesih si bo lažje dobiti kako batino z odliko. V žepih bo^pa vseeno .pajek predel. — Da tudi dekleta varčujejo, se jim pozna na prekratkih krilih in 1 preredkih nogavicah. Fantje, popustite ples! poprimite se zopet pevskih in društvenih prireditev. S tem boste delali čast sebi in domačiji, s plesom pa ne. Naprej na pot omike 1 Vaščan. Trdi orehi NEP-PER-ERI-NEV-JLA-MIV AJP -DEC -050-MAS-ENI -TRI 5ED -FEM-EDD-LAV-DER-TH5 TU 7* rit v KAKO SE BERE 7 Kdor zgornji napis pravilno prebere in pošlje rešitev do 15. novembra «Upravi Malega lista«, bo deležen žrebanja za nagrade. Prva nagrada 25 lir, druga nagrada 10 lir. Poleg teh dveh nagrad je določenih še 30 malih daril za rešitelje. Torej pogum in vsi na delo. t Slovencem v domovini javljam tužno vest, da se je preselil v boljšo nebeško domovino Fran Pečar rojak iz Prešnice. Energia v Argentini, 23. 9. 25. Matija Pečar. MALI OGLASI Cena Malih oglasov: navadni tisk 20 stotink beseda; mastno 30 stotink beseda; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 40 stotink beseda. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vae kraja. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastona Dolinar, Trat — Via Uge Polonia B. KUPUJEMO in plačamo po najviših cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajca, maslo itd. — Kmetij sko-trgovsko društvo — Trst, via Raffineria 4. Naia poSta. Trepčane. Preveč osebno. Pišite raje o stvareh, ki zanimajo javnost. G. I. B. Verz porabimo ob priliki. Erzelj. Če vam cesta ni všeč, ne vemo drugega sveta, kakor da jo popravite. V časopis denite tistega, ki ne bo hotel delati. Po čem je lira? Dne 21. oktobra si dal ali dobil: ■a 100 dinarjev — 43.75 L. sc 100 «. kron — 74.25 L. sc 100 fr. frankcv 110.50 L. sc 100 šilingov — 345.— L., sa 1 dolar — 24.80 L. ta 1 funt — 120.75 L. Mali list v vsako hišo, v vsako slovensko družino! PRSNI SIRUP izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za odrasitle im otroke. — Lekarna «Pri Odrešeniku* v II. Bistrici. REVMAZAN, (tekočina ali mazilo) u-apesno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih in križu in proti revmu. — Izdeluje Lekarna «Pri Odrešeniku« — II. Bistrica. ČEBELARJI I Matične mreže iz cinkove pločevine 30 X 40 dobite v Trstu pri Federico Valentiincich, via Giulia 74. PRIPOROČAM svojo staroznano zganjamo v Trstu, Scala Belvedere št. 1. Imam v zalogi najboljši, špirit, razna vina in likerje. - Ferdinand Pečenko, lastnik. GOSPODIČNA primerne zunanjosti z dovršenim enoletnim trgovskim, tečajem išče primerne službe, bodisi strojepiske ali,podobno. Naslov pove uprava lista. G. TRGOVCEM javljamo, da Ljudska pratika oglasi izide v kratkem. Naj takoj naroče števjlo izvodov, ki ga žele. Popust 25% - Uprava «Malega lista«. ZohnzdravBišlij ambulatorij TRST, v. Settefontane št. 6 od 9. do 12, ure In od 15. do 19 ure Ljudske cene. GOSPODARSTVO Preskrba Trsta z mlekom Občinska uprava v Tratu se resno peča z načrti za bolj moderno oskrbo mestnega Ljudstva z mlekom. Dosedanji način je res zelo starinski ter ne odgovarja več zahtevam modernega prometa, gospodarstva in zdravstva. Večina mleka namreč se prinaša iz okolice nadrobno in se raznaša pd hišah. Ne manjka tudi malih mlekarjev, ki pripeljejo v mesto po kakih 150 ali 200 litrov, in tem enakih pirodajalnic mleka. Velikih mlekaren je za tržaške razmere malo. Zlo nadrobne prodaje mleka je zlasti dvojno: premalo se gleda na to, da bi bilo mleko zdravo in pa dodeva se mu mnogo vode. Kako delajo v Milana. Tržaška občina je poslala komisijo v Milan, da si tam ogledajo možje preskrbo' onega trikrat večjega mesta. Tudi tam se ravno sedaj pečajo z novim načrtom. Ustanovili bodo veliko družbo ali zadrugo. Vanjo bodo vstopili mlekarski trgovci in zadružne mlekarne. Postavili bodo z nabranim kapitalom velikans-ko osrednjo mlekarno v Milanu. V nji se bo mleko zbiralo, pasteriziralo, potem pa spravljalo v posebne steklenice. Te slfj-klenice se bodo razdeljevale malim prodajalnam. Stroški nove naprave bodo znašali 17 milijonov ilir. Občina milanska bo nadzorovala ravnanje z mlekom in tudi cene. Neprodano mleko se bo uporabilo v podjetju za izdelavo masla, sira in drugih ..mlečnih izdelkov vsake vrste. Kako bo pa v Trstu. V Milanu mislijo izvesti svoj načrt že tekom leta 192G. Tudi tržaška občina bo hitela, če ji pojde posreči. Komisija trdi. da bi bilo treba kapiitala vsaj 3 milijone za ustanovitev zadruge. Ona si ne upa. da bi bilo to mogoče. Občina sama pa ne mara vzeti tega na svoje rame. Zato je komisija predlagala, naj se naprava izroči kapitalistom. Kaj pa mi ? Ni treba da bi posebej poudarjali, da nismo zadovoljni. Mali list je \edno proti kapitalističnemu izkoriščanju Novo podjetje v rokah kapitalistov pod nadzorstvom tržaških framaspnov bo imelo toliko smisla za uboge ljudi (bodisi v mestu ali na deželi), kolikor je črnega za nohtom. Čas je sedaj, da izpregovori naš kmet. Po celi deželi, pa tudi v bližini mesta samega naj se osnujejo mlekarske zadruge. Kdor bo sedaj proti zadrugam. Je proti kmetu, pa če bi tudi sam bil kmet. Eden se poti, drugi uživa Že večkrat smo v našem iistu popisali velepodjetja, ki prav po nečloveško izkoriščajo delavstvo. Danes je na vrsti avtomobilska tovarna »Lancia« v Turinu. Sedanji veletovarnar Vincenc Lancia je bil pred nekaj desetletji navaden delavec, mehanik v tovarni Fiat. Leta 190G. je Lancia otvoril avtomobilsko delavnico, kasneje tovarno. Denar je dal družabnik Klavdij FogoLin. Letni dobiček. S precejšnjo gotovostjo lahko rečemo, da ima Lancia sedaj 26 do 30 milijonov lir čistega dobička na leto. Podrobnejši račun. Tovarna ima kot tretjo vrsto avtomo-bdilov neko »Lambda«. Takih vozil izdela vsak dan 9. Pomnožimo to število s 300 delavniki in dobimo, da izdela tovarna letno 2700 avtomobilov »Lambda«. Tak avtomobil stane tovarno 36.000 lir. prodaja pa se po 46.000 lir. Ker pa tovarna ne prodaja avtomobilov neposredno, ampak po posredovalcih, zato gre del čistega dohodka agentom, ki dobijo avtomobil za 40.000 lir. Torej ima gospod Lambda 4000 lir čistih od vsakega avto mobila, kar znese 10 mjljonov in 800 tisoč lir na leto dobička od samo ene vrste avtomobilov. Kaj pa od drugih pet vrst ? Še več. Lačni delavci. Srednja delavska plača pa ne doseže dnevnih 25 lir; kje pa je 52 nedelj in 10 praznikov ? Kako naj delavec sebe in družino hrani, oblači, za streho skrbi in obutek ? Vidite, zakaj smo mi krščanski socialisti za odpravo sedanjega družabnega reda, ko sit eden zbira zaklade, da ne ve kam bi ž njimi, množice pa nimajo potrebnega za življenje. Sadjarska zadruga v Brdih. Letos so Brici slabo naleteli s suhimi češpljami (lupljenimi). Kupčija je slaba in jim preti zguba. Sila jih je naučila mislita, na skupen nastop in so ustanovili zadrugo za vnovčevanje lupljenih češpelj in 'pa češenj. Bog daj srečen začetek. «Zadružna žganjekuha« obstoja v Dorn-bergu že od lani. Nakuhala je 80 hektolitrov tropinovca. Letos ga bo še več. Drugod pa še cincajo in ne vedo, ali bi ali ne bdi. Pa bo treba, ne pomaga nič. Carina na sladkor. Letos je za sladkor dobra letina. Tudi v Italiji ga bo več kakor lani. Da ne bi cena padla, so tovarnarji dosegli, da se zviša carina na uvoz tujega sladkorja. Dosedaj je bila carina 9 zlatih lir pri stotu (to je okroglo 42 papirnatih). Zanaprej bo 18 zlatih lir, torej ravno dvojna. Za češki sladkor bi morali torej plačati okrog 85 stotink pri kilogramu samo za carino. Pod temi pogoji češkega ne bo in bo domači italijanski toliko dražji. Jadranska banka. Poročali smo, da je sodišče potrdilo ponudbo Feiner-Poggi. Po tej ponudbi dobili bi navadni vložniki 25% vloženega kapitala ter obresti od 11. januarja 1925 dalje. Proti temu sod-nijskemu potrjenju je bil vložen priziv (rekurz), zato stvar še ni konečno veljavna. Semenj v Sežani 12-10. Volov in krav prignanih 742, telet 96, konj 297, prašičev 866. Cene govedi 450 — 480, telet 700 za stot žive teže. Konji do 5000 L. glava. Prašiči 6 — 8 tedenski 50 — 80 L. glava. Kupčija žaivahna s konji in prašički. Tiskarna S. Spazzal - Trst Eternit je najboljši za kritje streh V. IANACH & C.o ZALOGA: Trst - Trieste (2) Via Milano št. 12 (pri veliki pošti) V zalogi ima tudi cevi za vodovode in stranišča. JAMSTVO ZA VEČ LF-T "pl ZOBOZDRAVNIK Dr. L HERH0LJ1 specljallst za zobne in ustne bolezni sprejema v Gorili na Travni šl. 5, II. od 9-12 In od 8-5 Poravnajte naročnino! Kdor rabi | Pillvo, šivalne stroje Sinpi : j Id dinge potieline za stanovanje | ■ naj si ogleda zalogo pohištva G. BREINER ; S TRNOVO S s J pri Bistrici in OPATIJA, predno ■ kupi kje drugje. Privatna klinika D: Cicero v Postojni izvršujejo se vse kirurgi črte in notranje operacije vsa električna zdravljenja Žarili X. “I ■: Primarij kirurg sanatorija ■■ Villa S. Giusto in občinske ■i bolnišnice v GORICI ■! ALOJZIJ POVH URAR IN ZLATAR Hazza Garibaldi 2.1. n. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da M prepriča o cenah. Cerkvena umetnost - Dober tisk NOVA TRGOVINA ENRIC0 TOFFOLETTO TRST, Via del Pesoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE. Zadružna tiskarni). GORICA, VRH PLACUTE, 18. ima v zalogi nadpise na lepenki «Pro antistite nostro Aloyslo», s poštnino 3 lire. Medmestni telefon štev. 253. jjU % m. prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorja Hohenegga, sprejema vsak delavnik od 2-3 popoldne Corso Verdi 21-11, telefon Stev. 19(5. ■ • S » i 11 n 11 ■ 11 ■ 11111 i 9 11111 3 i S 913 913 9 S 9 AW.* S '5SI Josip Ostro uška Opčine (VILLA OPICINA) ZALOGA dvokoles in šivalnih strojev « Singer » in potrebščin. — Mehanična delavnica za vsa popravila Prodaja tudi na obroke. ^iii -............... ii Čevljarnica FORCESSIN odlikovana v Pawimu in Genovi 1924. x veliko nemifo, diplomo in zlato svetinjo Trsi vla Capvin 5 pi®# Sv. Jakobu Trst KADAR KUPUJEŠ ČEVLJE, MISLI NA VSE: 1.) da bo zdravo za nogo, 2.) da bo elegantno, 3.) da bo trdno, 4.) da bo cena primerna. FORCESSIN TE ZAD0V0UI V VSEH TOČKAH. Slovenci! Kupujte samo pvi FORCESSINU! Andrej Puri« § tZVrŠUie *ta MocNa St. • J Vsakovrstna stavbena deta. - - telesne I ograje In omrežja - Takojšnja Isvriltev. I g poprav« Štedilniki vseli vrst. Izdeleje tudi I spopoinitv« železne rolettes. i ^niiifflmiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuHniinminnimiiiiiiiiiiiiiHiiiiamiMMiiiiiiuiujiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHHniiiiiiiiHniiiiH^ ■ l i' .r.. :■■■■»-................. ■ =■■ ljubljanska kreditna banka Podružnica v Jrstu: Yia XXX Ottobrc 11 Brzojavni naslov; Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98 f Podružnice; CtOBIOA, Brežice, Cilja. Črnomelj, Kranj, Logit«, ; Maribor, Mtlkitfi. H. Sad. Ptuj, Sarajivo, Split.' . ' . M Centrala v Ljubljani Dilnlika glavnica in rezervni zaklad: V - 60.000.000 dinarjev- « ! Bavi se z vsemi bančnimi posli. ~ Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFIiS) ■ a* Blagajna je odprta od 9l/2 do 12.3° In od 14V2 do 16 ure.