XV letnik.
V Gorici, 27. decembra 1907.
52. številka.
IshajavsakSertek ob 4. uri popoldne Rokopisi »e ne vračajo. Nefrankovana pisma m ne sprejemajo.
Cena listo sna la il krone,
i jal
, ji#1
/o
sa eelo leto B bone, sa pol leta K 160. Za Rundi j o je eena listo 6 K, sa droge lelele iiren Avstrije 8 K.
Rokopise sprejema »Rarodna Tiskarna*' * Sorici, oliea Vet-talini IL 9.
- ^	enakoiliuc/atvn	r,^iQ
-	•	v
- i- -
šKjSsggKSS
MM ^
'vBfjedofi.
r—
Naročnino in na snanila b pr cj ema upravnišlvo, Gorica Semvnifika ulica it. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliiču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat. 12 v., trikrat 10 v. Večkrat. po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska „Narodna Tiskarna1* (odgov. L. Luketič) v Gorici.
Dobro došli!
Vsem udeležencem ,godalnega kuraa1'’ ta mesta in a dežele kliče v poadrav prav prisrčni:
dobro došli!
Odbor „Slov. kršč. soc. avcael< v Gorici.
Ob koncu leta.
Bliskoma beži čas, nič ga ne more ustaviti v njegovem teku. Človek je ukrotil in si podvrgel veliko moči v naravi, a moči in sile ne bo zadržal
nikdar.	1
1
»Kraljestvo je moje prostrano, kje konec njegovih je mej ?
Počiti nikjer mi ni dano, od vekov drvim se naprej!“
In v tem svojem drvenju nosi čas s seboj srečo in nesrečo, radost in bridkost.
„In gledal sem narodov roje, njih boj in njih bol in radost; zdaj boje in trude zrem tvoje, in tvojo sladkost in bridkost.**
»Čas« — S. Gregorčič.
Zopet je s kolesa časa zdrknilo eno leto v večnost, in še naprej se drvi čas brez prestanka. — mi pa postojmo zdaj ob koncu leta za en trenotek in po-
LISTEK.
Malo življenje.
(Povest. — Spisal dr. Fr. Detela).
(Konec.)
Najveselejši izmed vseh pa je stari ! Premec, ženinov oče in sosed Rožancev. Po sredi sobe se vrti, in klobnk, ves pokrit s pisanim papirjem, s šopki jn traki, mn visi po strani, kakor bi se smejal belim lasem, kako pridejo v njegovo drnžbo.
»Primojdnnaj 1“ vpije sivi mož in ploska z rokama, Ana, midva greva polko plesat, naj že bo, kar hoče1*.
„Za stare Ijndi, ki se opotekajo11, opominja žena, »je tu premalo prostora".
.Malo prostora imai res, Primož, priuiojdunaj, malo 1 Kadar bo zopet kakšna reč, ga prinesem s seboj od doma, ker prostora imam jaz dosti. Toda, Ana, kar pojdi I Smrt se te bo zbala, če vidi, da plešeš. Hojo I po konco, primojdunajl*
< »Pojdi s kakšno mlajšo, mene pa pustil*1 se brani Ana, in pristavi poln-glasno: »Kaj pa preklinjaš tako vpričo gospoda ?“
»Ha, kaj, primojdnnaj, Ana !u odv-ača Premec. »Ali misliš, da je to greh?
glejmo nekoliko nazaj in naprej. Vsak delavec pri svojem delu vsako toliko postoji, da vidi, koliko dela je že dovršil in koliko ga še čaka.
Ni žalosten naš pogled v preteklo leto. Dela, ki jih vidimo, nam sicer pričajo, da je bilo težko in znojno leto, a tudi bogato na uspehih in sadovih. Pač je ta ali oni odpadel iz naših vrst, a zato je na njegovo mesto stopila cela čreda novih mož in še trdnejše sklenila vrste naše stranke. Suhe veje, ki odpadajo. prepuščamo radi liberalcem za gromado, na kateri bo prej ali slej zgorela njih trhlena stranka.
Visoko pljuskajo tam ob začetku leta viharni valovi državnozborskih volitev, bojna tromba se razlega po vsej deželi, in naša stranka stopa samozavestna v boj. Na desni jo spremlja grožnja, na levi kletev naših nasprptnikov. A hrabre čete naših mož se ne menijo zato, sredi boja stojč neupogljivi in neizprosni, dokler se zmaga , ne nagne na njili stran. In zmagoslavje i je slavila naša stranka, in tega zmago-| slavja ni kalil niti mali poraz na kraških pečinah, ker to ni za vedno izgubljena zemlja, ker bodo tam v doglednem času vihrali tudi že praporji naše stranke.
[ K m e t, ki se do sedaj še ni prav j zavedal svoje politične moči in veljave,
I je v preteklem letu zavedno dvignil svojo glavo, zahrepenel je po organizaciji, v kateri bi zastopal svoje stanovske koristi in pravice; in kmet je stopil h kmetu, trdno so se združile krepke žu-ljave roke, in v posameznih okrajih so stopile na dan »Kmečke zveze”. To so trdni taborji na našem bojnem
—	Gospod župnik!** ogovarja duhovnega gospoda. »Vi imate zapisane vse grehe, velike in male: ali je »priuiojdunaj** greh ? Kaj?“
»Posebno lepo ni1*, se smeje župnik, »beseda odveč 1“
»Kar nič odveč!" ugovarja mož. »Dobro delo! Le poslušajte! Če bi jaz rekel: pri moji duši, kar me pa Bog varuj in sveti Florijan, to bi bil greh! Kar je greh, to je greh, to je kakor amen, in temu se ne ustavljam nič. A jaz ne pravim tako; jaz zavpijem: primojdu—, hudoba me že sliši. Alo! pa pero v kremplje in piše: »Stari Premec se priduša". Jsz pa pravim: dnnaj! Tristo medvedov, zdaj je treba pa brisati I Tako zvijem hudobo, da se jezi in hudiča jeziti je ravno tako dobro delo, mislim, kakor če bi svetnika častil, primojdnnaj I He, Ana, pojdi plesat!11
In z urnimi nogami stopa starec v stransko sobo, kjer plešejo mlajši svatje.
V	kota na klopi sedi Premčev Miha, ženinov brat, in neutrudno vleče harmoniko.
»Hoj, Miha, kaj počivaš 1“ zavpije Premec med vrati. »Nategni svojo .naduho" in zagodi polko stare sorte!"
In starec vrti v eni roci klobuk, z
polju, preko katerih ne bodo korakali naši nasprotniki, ne da bi beležili porazov in izgub.
Zrasla je tudi misel za izobrazbo, brez katere manjka podlaga vsaki organizaciji. »Slovenska krščanskosocialna z v ez a" je visoko dvignila bakljo prave ljudske prosvete, da ob njenem svitu izgine izmed našega ljudstva tema nevednosti in zmote, da se ob njei em p'amtnu ogrejejo vsizanaro" dno izobraževalno in socialno delo.
Možje naše stranke, katerim je izročena v vzgojo mladina našega naroda, so pogumno stopili na plan, napovedali boj terorizmu svojih stanovskih liberalnih tovarišev in odkrito pred svetom razvili svoj krščanski program. »Društvo krščansko mislečega učiteljstva". ki drži v sebi poleg naših zavednih vzgojiteljev tudi naše vrle zavedne učiteljice, je važen korak k preporodu našega ljudstva na krščanski podlagi.
Plamen svetega navdušenja in zadoščenja pa nam zagoreva v očeh, ko zremo na mogočno in ponosno stavbo našega združenega dela, na »Slovensko ljudsko stranko". V njenem taboru je večina s ovenskega ljudstva na Goriškem, v njej je še dovolj prostora za vse, ki bodo še naši, ko jih dohitijo . žarki naše prave krščanske prosvete. In to upanje imamo.
Pogled na vso to našo organizacijo, na vse te uspehe težkega dela, nam je najslajši oddih zdaj o koncu leta.
A pred nami stoji že drugo novo leto! Kaj nam bo pač ono prineslo?
drago pa pelje staro Ano na ples in zbudi glasen smeh med svati.
Zdaj se odpro duri, in noter stopi mladenič visoko postave. Vseh oči se ▼pro v čadnega nepovabljenega svata. Bled, upadel je obraz, nemirno begajo svetle oči, in črne kodraste lase pokriva oguljena vojaška kapica. Slaba, raztrgana obleka se vidi še revnejša med prazničnimi svatovskimi oblačili.
Molče sede tujec za malo mizo pri dnrih iu reče napol proseče, napol osorno : »Jesti mi dajte I"
»Sveti križ božji, Jari!" vzklikne pri teh besedah mati Ana; kolena se ji pošibe, in sesede se na pragu. Premec jo spravlja po koncu, svatje pa se vsujejo okrog tujca. Mati je prva spoznala avojega sina, in ko se zdrami iz strahu in veselja, hiti k njemu in ga objema s solznimi očmi. »O Jurče, Jurče, kako si reven, kako si shujšani" tarna ženica in donaša jedil in pijače.
»Odkod prihajaš? Ali ostaneš doma? ga izprašujejo križem vsi.
Stari Primož pa pvime sina zaroko in reče: »Ali so te izpustili?"
»Ne 1“ odgovori mu oni nejevoljno.
»Kako pa? Pa vendar nisi ušel?" govori skrbljivo oče. nesrečo sluteč.
Kaj nam pač ono zakriva za svojim temnim zastorom?! Tega ne vemo. A to vemo, da »delo ne laže", da delo rodi gotove uspehe. In v tej zavesti hitimo mi z novim letom na — novo delo!
Ljudska stranka smo, to se pravi, z ljudstvom hočemo delovati za ljudski blagor. Ljudstvo je z nami, izrazilo in skazalo nam je tudi že svoje zaupanje, in to zaupanje mu hočemo mi s podvojenim delom povrniti. »Z B o-gom za slovensko ljudstvo!" to je in ostane naše geslo.
Ali nam je pri tem delu za ljudstvo pričakovati tudi še boja ? Boja ne maramo, a boja se ne plašimo. In pogled naprej v prihodnjost kaže, da nam bo tudi še treba boja. Na poti do našega cilja vidimo razvrščene bojne vrste naših nasprotnikov, nasprotnikov ljudskega blagra, ki nočejo pomendrati v prah najdražje ljudske iu verske svetinje. Vpričo teh bojnih vrst se nam torej boj usiljuje, in mi ga sprejmemo, oprti na tesno sklenjene vrste naših zavednih mož. Za blagor našega ljudstva radi sprejmemo vse žrtve, dokler mu ne izvojujemo zmage z boljšo prihodnostjo! V tem oziru nočemo poznati ne miru ne počitka, ker naš počitek je šele na razvalinah liberalne stranke in vsake stranke, ki nasprotuje pravemu ljudskemu blagru.
Nam je v resnici za blagor , vernega ljudstva, ki je vredno pomoči in obrambe, in ta pomoč in obramba mu hočemo biti mi! To pričajo naša dela.
Zato pa hodi z nami ti, predrago slovensko ljudstvo! Tebi veljajo naši
»E, kaj	1“ vpije Premec. »Prav je,
da si prišel I	Nič	se ne hoj I	Ti si	fant,
primojdunaj 1	Kaj	bi prodajal	svojo	kožo
za tuje ljudi.	Na,	pij I"
A komaj je Juri, od vseh strani iz-praševan, použil košček kruhs, stopita v sobo d« a žandarja. Na patroii sta slišala godbo in nkanje v Primoževi hiši in prišla pogledat, če je vse v redu. Kakor obstane pes, kadar zavije okrog ogla in zadene na mačka, tako je ostrmel žandar, ko je zagledal Jurija. A le en trenutek sla se ujela pogleda ; Juri skoči pokonča, kakor bi ga pičil gad, pretrga krog svatov, ki ga je obdal, in dere skoz drugo sobo in kuhinjo na dvorišče.
»Stoj I Držite ga!" kriči žandar, zgrabi puško in steče za ubežnikom, bodisi, da je že iskal po ukazu uhajača, bodisi, da je Jurija bfg izdal.
Ko vidi drugi žandar, kaj se godi, se obrne orno in hiti pred vrata na dvorišče, da bi Jurija prestregel; a kakor blisk šine ta mimo njega, ga sune na Blran in izgine v hlevu, preganjalca pa za njim. — Začudeni so se spogledali svatje pri tem dogodku; zdaj šele jim je bilo jasno, kaj vse to pomeni, iu obče veselje se je umeknilo hipoma veliki žalost’. Oče Primož vzdihuje, mati pa in
trudi, naša dela, za tebe naši boji! Zvesto se drži naše zastave, saj je slovenska zastava, ki sredi svojih barv nosi še podobo križa. Križ, to je ono znamenje, kateremu je zagotovljena zmaga! Zato s tem znamenjem v boj po nove zmage, po katerih naj se utrdi tvoj mir in tvoja sreča!
Da, le tam, kjer ljudi navdaja ena ljubezen do sv. vere in ena ljubezen do naroda, tam je tudi zmaga in v zmagi
—	sreča! In tebi, predrago slovensko ljudstvo, ki ostani ziniraj združeno in edino v tej dvojni ljubezni, tebi Kličemo v tem znamenju:
Srečno novo leto!
Velik uspeh poslanca Fona.
Dolgo časa je že od tega, od kar ao se „Kmečke zveze11 na Goriškem začele bariti a skupno nabavo Bena. Ko so bili podatki nabrani, je Btvar prevzela .Goriška zveza" ter stopila v dogovor z danajsko osrednjo zvezo gospodarskih zadrag. Ker pa je deželni odbor sam začel od svoje strani tudi enako akcijo, je „Goriška zveza" dogovorno vse prepa-stila deželnemu odbora. To pa radi tega, da bi bilo vse postopanje bolj enotno in da bi deželni odbor nakapil seno in draga krmila, ki bi bila cenejša, če bi jih eden kupil več skopaj, ko pa če bi jih kupila dva po malo množino.
Gena krmilom pa so bila taka, da bi je naš kmet ne bil zmogel, ako bi država ne bila dala svoje podpore. Šlo Be je tedaj za to, da se izposljaje takojšnja državna podpora. Danes smo r položaja, da je sicer po dolgem obotavljanja in zavlačevanja od strani vlade, vendar dovoljena izdatna podpora.
Da se je ta podpora izposlovala še le sedaj, je zakrivila v prvi vrsti prva politična inštanca. Naš državni poslanec g. Josip Fon se je že po leti tradil, da bi politična oblast poslala na Danaj svoje poročilo in povedala, da bo naš kmet pod vrednostjo moral prodati svojo živino, ako vlada ne priBkoči na pomoč. A vkljub drezanja od strani poslanca Fona se je politična inštanca zganila ie le čez dva meseca in je poslala svoje poročilo. A to poročilo je bilo tako pomanjkljivo, da je poljedelsko mini-sterstvo sredi novembra izjavilo, da na podlagi tega poročila ni razloga za podelitev podpore. Bila je resna nevarnost, da vsa podpora pade v vodo I
V	tem trenutka se je obrnil poslanec Josip Fon z načelnikom »Slovenskega kluba" dr. Šušteršičem na naj-višje upravno mesto, ki je odločilo, naj poljedelsko ministerstvo zahteva od namestništva v Trstu novega poročila. Namestništvo v Trstu je v resnici hitro in točno poročalo, za kar gre vse priznanje namestnika Hohenloheja in pa hvala poslanca Fona, ki je osebno interveniral
nevesta, ki je hitro vse zvedela in pritekla, jokata na ves glas. Žene in dekleta ja skušajo tolažiti, a vsem je tako tesno pri srca, da ne morejo najti prave be-sede.
„Predrta reči" ae je hudoval R)-žanec, „človek se nikjer ne more veseliti ; za vsakim oglom tiči birič, da zasleduje poštene ljudi kakor lovski pes. Zakaj smo ju pustili noter 1 Mi ne potrebujemo žandttrjev med seboj".
.Bodi tiho!" mu prigovarja žena Mina. „Naj te kdo sliši 1“
.Prav imaš, sosed Rožanec*, vpije Premec, „primojdanaj! Po meni vse za-gomezi, kadar vidim žandarja. Našega Jarčka pa ne bodo vzeli, primojdanaj, da ne! Šs bodeva hodila po gozdih, pa ribe lovila in rake, pa žabe tadi. Nimajo te še!"
Pri tej priči pripeljeta žandarja Ja-rija vklenjenega v sobo. Iznova začno ženske jokati; žnpnik pa stopi k ujetniku in ga opominja, naj krščansko prenaša svojo pokoro, da bo zopet srečen in zdrav videl svoje roditelje in svoj dom.
.Jest mi dajte !* prosi ujetnik, in prošnji župnikovi ustreže žandar in razklene zvezani roki.
V	hleva ata bila ujela Jurija. K nesreči ni bila pristavljena Iestva na svisli; hitro skoči Jari na žleb, od žleba na ga-
pri namestništvu ter je poučil o resnosti položaja v deželi.
Namestništvo je ravno vsled prizadevanja g. poslanca Fona predlagalo zagoriško okolico (iO.OOO K podpore.
Na podlagi tega ugodnega poročila j« poljedelsko ministerstvo zahtevalo od finančnega, naj mu nakaže potrebno vsoto. Poslanec Fon je opetovano radi tega bil tadi v finančnem minlsterstvu, ki je konečno dovolilo podporo.
Ako se prašamo danes, kje je krivda, da se ni poprej izposlovala podpora, moramo reči, da je tega kriva nemarnost in brezbrižnost prve stopinje politiške oblasti. Danes bi celo lahko navedli v tem ozira draga, zanimiva fakta; a molčimo še, ker pride — čas. Glavna stvar je, da je podpora ta! Kolik je znesek, ai še zaano ; vendar pa je dobil posla* nec Fon zagotovilo, da je precejšen;
Poživljamo torej nale kmete, naj se nemudoma obrnejo do deželnega odbora, ako rabijo sena. Poslanca g. Fonu pa priznanje in hvala za trad in prizadevanje, ki ga je imel, da je dosegel državno podporo vkljub raznim oviram in težkočam. Hvala pa tudi »Kmečkim zvezam* in »Goriški zvezi", ki so se začele bariti z nabavo sena in prve dale g. poslancu potrebnih podatkov.
Politični pregled.
Državni zbor.
V petek je trajala seja do polnoči. Razpravljalo se je o proračunskem pro-vizorja. Odpovedati ae ni hotel noben govornik.
Posl. zbornica je imela v soboto svojo zadnjo sejo. Dovolila je proračunski provjzorij ter obravnavala zakon o znižanju sladkornega davka. — Gosposka zbornica je 21. t. m. dovolila provizorij in izročila odseku načrt zakona o znižanju bladkornega davka.
Delegacije. V izr. seji posl. zbornice 17. t. m. so »e vršile volitve v delegacije. Izvoljeni so bili: za Trst: Pittoni, na-domestnik Scabar; za Istro: Liginja, nadomestnik Mandič; Goriško : Faidutti, nadomestnik Bugatto; za Dalmacijo: Vukovič, nadomestnik Dalibič; Kranj* s ko : Šušteršič, nadomestnik Krek.
V stari zbornici bo imele stranke v zbornici mesta delegatov razdeljena takole; Nemci 19, Slovani 17, Italijani pa 4 delegate. V novi zbornici pa pride na Nemce 16, na Slovane 21 in na Italijane 4 delegati. Če se računajo soc. demokrati kot samostojna skupina, pride na Nemce 14 do 15 na Slovane 20, na Italijane 2 in na Bocialne demokrate 3 do 4 delegati. Da Nemci niso s takim izidom posebno zadovoljni, je samoobsebi umevno.
Umrl je predsednik upravnegi sodišča grof Schonborn, mož, čegar geslo je bila pravičnost. Bil je vzor pravega avstrijskega patriota. Pogreb se je vršil 23. t. m. ob veliki vdeležbi. Cesarja je zastopal nadvojvoda Leopold Salvator. Navzoči so bili vsi ministri.
Morilca Sarafova Penico, ao hoteli aretirati v nekem vlaka blizn Bukarešta.
re in zgrabi rokami rob line, ki drži na hlev, in se skuša gori zavihteti; a kar se mu je prej tolikrat posrečilo, mn je zdaj nemogoče; zaman se trn Ji, moči ma odpovedo, pred očmi se ma stemni in doli pade na tla, žandarja pa nanj in zvežeta ga brez opora.
Zdaj pa ma streže mati, žalostna tako, da jo mora tolažiti sin. Zsnin in nevesta- sedita nema poleg njega. Premec pa se je obrnil na žandarja, ki sta mu oba znana, in se razgovarja ž njima in jima ponuja pijače.
Miha, ki je bil od druge strani prisedel k Juriju, ma govori tolažilne besede: „N č ne marajlu mu pravi. „Če te malo pretepo, to pa niči Jaz jih prenosom doma za prazen nič toliko, da bi bil že lahko svetnik, če bi jih dobro obrnil. Poglej moja usta danes teden so mi izbili dva zoba kar zastonj. Pri Mr-čonu smo pili. Tomažetova dva sta pa na pragu stala in se pogovarjala. Jaz ju primem za lase — tako-le — enega s to roko, dragega pa s to, in potrkam dvakrat z glavama vkup, vtretje sta ss pa trda naredila: jaz izpustim in odletela sta vsak na eno stran, kakor snopa s polnega voza. Potlej sta pa segla po meni; vidiš, zavolj take neumnosti 1“
„Pasti me, Miha*, mu reče Jari nejevoljen in ga odrine. Miha pa se pri-
A mož je skočil skozi okno in kolesje ga je zmečkalo.
Kulturni boj na Francoskem. Francoska poslanska zbornica je po dolgi in burni razpravi odobrila b 354 proti 177 glasovom postavo o pripadanju cerkvenega premoženja. Nova postava izpopolnjuje tatinsko postavo iz let« 1905 o ločitvi cerkve od države na Francoskem.
S. K. S. Z.
Spored soc. kurza, ki bo 2.,3. in 4. januarja v Girici, je naslednji:
V	č e t r t e k 2. j a n. Od 9—11. zjutraj: Otvoritev. O izobraževalnih in sploh nepolitičnih društvih (Ciril M. Vuga). 01 11—12.: O političnih društvih (Dr. Dr-mastia). Popoladne: O zadružništvu in nauk o knjigovodstva (G. Bitežnik). Zvečer: Govorništvo (Dr. Janez Ev. Krek).
— V petek 3. jan. Od 9—11.: O socializmu (Dr. Janez Er. Krek). OJ 11—12.;
O	zborovalnem zakonu in novem voliv-nem redn (Dr. Drmastia). Pcpoludne: O kmečkem vprašanja (G. Jožef Abram). Zvečer: Govoraičtvo (Dr. Janez E'. Krek)
— V soboto 4. jan. 01 7*9—11.: O delavskem vprašanja (D;. Jožef Srebrnič). OJ 11—12.: O časopisju (G. Kremžar Franc). Pjpoludne: Zgodovina človeške družbe (G. dr. Capader Karol). O socialni higijeni (Dr. Brecelj). Zabavni večer.'
Predavanja soc. karza se bodo vršila v salona hotela .Central", Corso Verdi št. 32. Tam naj se zberejo adeleženci socialnega kurza v četrtek 2. jan., oni z dežele, če mogoče že pred deveto uro, da dobe navodila glede stanovanja in prenočišča.
Udeleženci z dežele naj Be pravočasno pismeno zglaFČ pri društvenem blagajniku, g. Laki Dagar, Gorica, Via Seminario 16., ki bo po možnosti poskrbel za Btanovanja.
Prihodnja seja .Slov. kršč. soc. zveze“ bo dne 30. t. m. ob 6. uri zvečer v zvezinih proslorih.
Čitalnico otvori „Slov. krSč. soc. zveza* v svojih prostorih Via Vetturini št. 9, dne 1. januarja 1908. Nato opozarjamo posebno svoje somišljenike v mesta, da stopijo v krog naše socialne zveze in v uašo čitalnico. NatanjčnejŠa pojasnila glede tega daje urednik Franc Kremžar.
Skioptikon je naročila .Slov. kršč. soc. zveza"; t. j. stroj ali priprava, s katero se potom luči na steni ali na platnu proizvajajo prekrasne podobe, ki bo ndelane v plošče, ki se ulagajo v stroj in v stroju različno menjujejo.
Udeležnikom soc. karza bo naša Zveza s svojim skioptikonom prvič proizvajala take podobe na zabavnem večeru dne 4. jan. 1908.
Vabilonašim somišljenikom v mesta. — Najuljadaeje vabimo k predavanjem soc. karza tadi svoje somišljenike v mesta ter se nadejamo od njih mnogoštevilnega obiska. Demokratična ideja naj prešine nas vse, in vse somišljenike naj združi ena demokratična socialna zvezal Eden je cilj, ki ga imamo vsi, t. j. blagor ljudstva, torej bodimo tadi z ljudstvom edinil Da se vidimo 1
druži Rožanca, ki se je tiho pomenkoval z njegovim očetom; harmonika je bila pač obmolknila.
„Zlaj gremo", reče žandar in vklene Jurija; enkrat se ta še ozre na svoje drage, in tiho ga odpeljeta stražnika, ki jima je tudi težko delo jokauje.
Pol are od Doline stoji podrto zna-meuje, pri katerem baje straši.
.Ko je postavil znamenje in zakaj, to se ne ve; zakaj, da bi bil kdo pokopan pri spomenika ae smemo še sklepati iz napisa: .Takaj počiva Janez Kos, kadar nese v malin".
Precej pozno je že bilo, ko sta odgnala žandarja svojega ujetnika; dež je začel gosteje padati, in tema se je bila storila. Trdo za Jurijem korakata stražnika, paško z bajonetom na rami, roko na jermena. Komaj se čaje stopiaja v dežja, ia medla se svetita šlema. Ponoči se zdi vsaka pot daljša, bodisi, da se počasneje hodi v temi, ali da smo manj razmišljeni, ker ne zadeva toliko vtiskov ušes in oči. Mlajšemu žandarja se je zdelo, da se pot vleče.
„Dolga bo“, pravi tovariša, ko prideta pod klaaec.
„Dolga“, odgovori oni; a videlo se mn je, da se mo ne ljubi govoriti, in molčala sta oba.
Komaj sta žandarja mimo Podrtega
Zahvala in 'prošnja. — „Slov-kršč. soc. zveza" se tem potom priitrčno zahvaljuje preč, g. monsignern Jan. Wol-fa za lepo število knjig, ki jih je daroval knjižnici naše soc. zveze, in želi, da bi nažel mnogo posnemovalcev. Prosimo, ako bi mogel kdo nirpeti kake knjige, naj jih blagovoli podariti naši zvezi. G. darovalca še enkrat in dragim že naprej: hvzla lepa!
Darovi.
Uprava .Prim. Lista" je prejela za slovensko .Alojzijevišče" 5 K, katere je daroval g. Martin Poveraj, krojač in trgovec v Gorici, za odkupnino novoletnih voščil; Luka Dagar 3 K.
Za .Sirotišče" gg.: Jakob Šuligoj, urar v Gorici 2 K; Joachim Jereb, vikar
1	K; Malič (Ivan, Vrtojba 20 v; Josip Kosovelj, Batuje 20 v; Viktor Polončič, Kron-berg 20 v; Josip Bizaj, Podgora 20 J. Kopač 20 K kot odkap od novoletnih voščil (ravno .tako 20 K za slov. „Siro-tišče). — Bog povrnil
Novice.
Srečno in veselo novo leto Selita vsem naročnikom in somišljenikom „Primorskega lista* urednik in upravnik.
Na delo ob novem letu! Časopisje je velika kulturna sila. Tega se naši nasprotniki bolje zavedajo, ko mi. Ko bi bilo pri nas le e no desetino tistega navdašenja pri razširjenja dobrih, poštenih listov, kakor imajo n. pr. ,socialisti pri razširjanja slabega časopisja, bi bile postojanke naše stranke nepremagljive. Pred kratkim so socialisti v Bjrolinn ustvarili takozvano „rdečo n e del j o“, t. j. vsi organizirani socialisti so se ponudili, da kolportirajo v družine en milijon iztisov strankinega glasila na ogled ter obenem pobero naročnino. Vsled tega je strankino glasilo dobile več tiBOč novih naročnikov na en dani Berolinske tovariše posnemajo češLi sodrugi, Praški češki socialni demokratje so sklenili praznovati božične praznike izključno le z razširjanjem svojega glasila .Pravo Lido*. O Božiča so socialisti kar preplavili Prago s svojim veri sovražnim glasilom. Agitatorji so imeli določene posamezne hiše in družine, v katerih so agitirali. Podobno delajo drugid in tadi pri nas. In mi? Kako malo smisla je pri nas za važnost močaega časopisja. Sicer je zadaje čase nekoliko bolje; a za svojimi nasprotniki smo mi ie daleč zadaj. Najvažnejša opora lista in uredništva so dobri, zanesljivi dopisniki in plačajoči naročniki. Zato na delo sedaj o novemletu. Naša društva in somišljenike prosimo, naj se nemudoma lotijo dela ter naj obrnejo ves svoj prosti čas v to, da bo naše časopisje dobilo čim več novih, plačajoči h naročnikov. Ali naj gledamo, kako zanaša nasprotno časopisje med naše Ijadstvo slabe naake, ki podirajo krščanski temelj? Ako se ne vzdramimo in ako bomo spali dalje, bomo nekega dne doživeli razočaranje: sa-
znamenja, skočijo, izza zidovja trije možje.
V	trenutku izvijeta dva žandarjema paške iz rok, tretji pa potegne Jurija v stran pod cesto.
* *
*
Marsikateri naročnik „Primorskega Lista" želi brati nadaljevanje te krasna povesti; toda povedati moramo, da po-vesti v „Prim. Listo" ne bodemo nadaljevali. Priobčili smo začetek te zanimive iz domačega narodnega življenja vzete povesti le zato, ker želimo da si naši bralci omislijo knjigo, ki je ravnokar izšla, kot 4. zvezek .Ljudske knjižnice", pod naslovom: Malo življenje. (Spisal sloveči slovenski pisatelj dr. Frana Detela).
Malo tako mikavno - pripovednih Bpisov ima Slovenci, kakor je ravno ta obširna povest. OJ začetka do konca veže bralca, da jo ne more odložiti, dokler je ne prečita. Povest obsega 231 strani in se be z velikim pridom čitala med Slovenci.
Knjiga velja K 1'—, po pošti K 110 ; vezana K 1‘90; po pošti K 2'— Naroča se v .Katoliški Bukvami* v Ljubljani, ki je prihžila v zadnjem .Primorskena Lista" naročiino dopisnico, katere naj se naši bralci pojlažijo.
dove našega lastnega dela in truda bo povodenj nasprotnega časopisja odnesla ▼ drogi protikrščanski tabor 1 Torej na delo! Preverjeni smo, da naš poziv ne bo zaman 1
Poslanec dr. Gregorčič je vložil na vlado interpelacijo radi saniranja okrajnih financ na Goriškem. Interpelacijo priobčimo.
Poslanec Fon je stavil v državnem zboru tndi predlog, ki govori za naše krčmarje. Predlog namreč zahteva, naj bo od užitninskega davka proBto ono vino, ki ga krčmar rabi za se, za svojo družino in za svoje delavce.
liberalci in delegacije. Volitev delegacij liberalcem ni po volji, ker ni izvoljen Strekelj. Zato se zaletavajo v naša dva poslanca, češ, da sta kar tako prepustila delegacijjki mandat Lshom. To pa ni resnica, kakor tndi ni resnica, da bi se bili združili vsi trije laški poslanci proti našima dvema. Res pa je, da je odločil žreb med dr. Gregorčičem Vn Fonom na eni terF«iduttijem in Bogattom na drngi strani. Če bi bili nali pritegnili -Štruklja, bi bili Lahi poklical* tndi Maranija in razmerje bi bilo isto. Če se „Soča" jezi radi tega, ker ne pride v poštev Štrekelj, svobodno ji I Doslej je ie. povsodi bila navada, da so se delegatje volili iz večine in ne iz manjšine. Če „Sočau drugače piše, je to le znamenje, da ji je strast zmedla že vse — sicer ne ravno obilne — možgane.
Železnica Stanjel-Postojna Dne 17. t. m, se je v državnem zboru vršila imenitna razprava o želez, zvezah na jngu. Sklenjena je dalmatinska železnica; a dr. Šušteršič je kot načelnik »Sloven-skega kluba14 predlagal celo vrsto resolucij, ki dovoljujejo vladi zidati železnico od Kočevja preko Črnomlja do Ogulina. Predvsem pa nas Goričane zanima resolucija, ki jo je predlagal dr. Šušteršič in ki je bila sprejeta. Resolucija zahteva naj bi se zgradila železnica od Brežic preko Rudolfovega in Žužemberka do Dobrepolja in dalje mimo B ok in Ct-knice do Postojne in čez Razdrto mimo Senožeč do Štanjela na Krasu. Vipavska žel eznica panaj sepodaljša od Ajdovšine do Razdrtega, ako pa je to nemogoče, naj se zveže z državno železnico pri Stanj el u.
Mi nam treba praviti, da bo s to železnico Goriška dežela mnogo pridobila. Mudi nam krajšo zvezo z L ubljano in pa tudi naravnost zvezo z Dalmacijo in Hrvaško. Na progo od Štanjela mislijo sieer že dolgo ; a gotovega ni bilo. Z tto »Slovenskemu klubu44 hvala za to, da se e potegnil pred parlamentom za to zvezo.
—	Med Postojno in Razdrtim bo štacija Goriče. Pri Razdrtem, kjer bo seveda tudi štacija, bo približno 1400 metrov dolg predor proti Senožečam. Senožeče dobe v bližini farne cerkve štacijo. Iz Senožeč bo tekla proga proti Gaberku, kjer bo tndi manjši predor. Blizu cesarske hiše bo postajališče Djlenjavas. Potem bo tekla bodoča proga po senodol-ski gmajni proti Štanjelu.
Železnica Štaujcl-Divača. — Poleg železnice Štanjel Postojna hočejo merodajni krogi zgraditi tudi progo od Štanjela mimo Dolenjevasi do DiVače, kjer se zveže z istrskimi državnimi progami.
Smrtna kosa. — Umrl je v Ravnici po dolgi mučni bolezni bogoslovec •Avgust Belingar. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9. uri. Naj v miru počiva ! R.
i.	p.i — '
Važno za čipkarice. — C. kr. osrednji čipkarski tečaj na Dunaju je sporočil vsem svojim čipkarskim šolam, da bodo po novem letu tudi čipkarice deležne dobička, ki ga napravijo čipkarske šole s prodajo čipk. Čisti dobiček se bo razdelil koncem vsakega četrtletja na podlagi plačilne knjižice. Prvič se bo izplačeval meseca aprila 1908 Ta nova naprava bo za čipkarice velikega pomena, ker se bo dobiček stekal v njihove žepe in ne, kakor doBlej, v žepe čipkarskih trgovcev. Zato naj vse čipkarice svoje izdelke oddajajo le čipkarskim šolam, ki bodo lepo izdelane čipke vedno rade sprejemale ter jih takoj in po najviijih cenah plačevale,
— Palačo Augiolino Ritter namerava kupiti goričko mesto.
— „Jež leže jajca trikrat na leto4*. — V neki notici pred kratkem smo poročali, da je pred c. kr. izpraše-valno komisijo na c. kr. učiteljišču v Go-rici neki učitelj odgovoril, da leže jež
trikrat na leto jajca. Ker pa občinstvo misli, da je prišla tista modrost iz ust kakega slovenskega učitelja, bodi povedano, da tista modra glavica je bil neki italijanski učitelj iz Trsta.
— Skriti plen tatov najden. —
V	senožeškem gozdu »Losa44 sekajo čiči drva in palijo oglje. E len tek moi Je sekal drevo, ki je rastlo med kamenjem, Kakor mož prestopi, sliši pod nogami nenavaden votel glas. Odloži še nekaj kamenja in zagleda železen zaboj, v kojem najde kelih, moštranco, krono matere Božje in svečnike. Obveščeni se-nožeški orožniki so šli na lice mesta, ter dali prenesti zaboj k senožeškem sodišču, kjer se je konstatiralo, da so bili vsi ti predmeti že pred tremi leti ukradeni v rasdrški cerkvi. To se razlaga tako, da so tatje oni zaboj tja skrili, da bi ga ob ugodnem času poznejo dvignili, a da ga niso mogli več najti. To bodo uzmoviči razočarani, ko bodo zaznali za ta njih izgubljeni plen.
— Utopljenec. — V petek predpo-ludne okola 10. ure sta zagledala dva moža v Soči nad pevmskim mostom moško truplo, ki se je ustavilo pod neko skalo na levem obrežju Soče. Naznanila sta to dotični oblasi, ki je koj poskrbela, da so truplo izvlekli iz vode. Nesrečnež, ki je našel smrt v vodi, je bil mladenič, po obleki soditi, kmečkega stanu. Našli so pri njem nekaj denarja in pa uro ter račun o kupljeni uri glaseč se na Ivana Šuligoja. Na glavi je imel globoko rano, katero je pa najbrže dobil, ko so ga valovi narasle Soče butnili ob kako skalo. Sodi bo, da je ponesrečenec utonil iBtega jutra, ker je pri njem najdena ura še tekla. —
— Ne v Ameriko I Rifaelova družba naznanja:
1. Ako imaš doma zemljo in nič dolga, ne hodi sodaj v Ameriko.
2. Ne veruj agentom,	da	je	dosti
dela, narobe, dela je sedaj malo.
3. Vzrok, da	ni dela,	je	denarna
kriza v bankah S.	Z. D.
4. Plača je 1	(eden) dolar na	dan
in hrana.
b. Delo, in to le nasladovnih plantažah dobe krepki poljedelci; delo je namreč težavno radi blatnih tal.
6. Rokodelci ne dobe dels, ako ne znajo malo angležko in se ne vpišejo v »United-Workman*, t. j. r »delavske zveze. Navadna vstopnina znaša 100 K.
7. Avstrijski denar ima tu malo veljave, ako ni zlat. Za amerikanski dolar treba dati mesto 494 K, do 7 K.
8. Ako vam	tedr.j	agentje govore,
da	bodete menjali	denar	lahko	na par-
niku, ne verujte. Parobrodni komisarji namreč ne morejo t°ga storiti.
9. Ako bi kdo vendar šel, naj ne plača sem več ko	170 K.
10. Kdor ne	zmore	toliko	denarja,
naj ne dela menic agentom.
11. Kdor nima pri sebi 60 K, tega državna amerikanska komisija ne pušča na suho.
12. Dečki, koji so tudi prešli 16 leto, bo ne puščajo izkrcati, ako so brez spremljevalca: bodisi starejši brat (čez 64 let star) ali oče.
13. Deklice sploh ne puščajo na suho brez spremstva, ali ako niso pismeno poklic„ne od tu bivajočih družin. Deklet je veliko potreba in dobivajo dobre plače.
14. Najlažje dobe službo in poboljša so mesta na farmah za mladenaj-ročene.
15. Najbolje pa je tu za one, ki bi kanili se Btalno naseliti z družino.
Ta navodila smo dobili od svojega zaupnika v Ameriki, zato prosimo, da jih vzame občinstvo na znanje. Slovensko časopisje naj to ponatis ne.
Ivan Tul, kaplan pri Novem Sr. Antonu v Trstu, zaupnik družbe sv. Rafaela za slovenski odd. v Trstu.
Opazka. Trud in trošek za izseljence se množi dan na dan, zato se uljudno priporočamo za podpore.
—	Od cerkve prod iu nazaj k cerkvi! K protestantom je prestopil bivši* gorjanski kaplan Cepuder ter se je v Gradcu civilno poročil z neko Svodkinjo, s katero se je spoznal na Bledu in ki ga je izvabila za sabo. Cepudra imajo namenjenega za pastorja nt Bledu, pa bo .težko kaj iz iega, ker jo tam preveč takih, katerim je ta »pastor44 — denarje odnesel. Ker je stvar že pri sodišču, bodo pač mnogoštevilni upniki gledali, da rešijo, kar se da, od
lutrskega pastorja. — Neki drugi pro-testantovski pastor pa je prestopil na Sv. Gori v katoliško cerkev. Suhe veje odpadajo od debla katoliške cerkve, a na njej poganjajo zato nove, nepokvarjene mladike. Drevo življenja ne pade...
— Za ohranitev oglejske bazilike. Društvo za ohranitev oglejske bazilike sklicuje na 27. t. m. ob 3h popoldne v knezonadškofljsko palačo redui občni zbor. Dnevni red: Pozdrav od strani predsednika; Poročilo tajnika o delovanju društva; Poročilo blagajnika; Poročilo predsednika o načrtu za delovanje ; Volitev 2 preglednikov in odobrenje računov; S.učajni predlogi. S (lepa se z absolutno večino navzočih glasov. Odborniki se volijo z relativno večino. Podporni člani (ki plačujejo manj ko 3 K) se lahko udeleže občnega zbora in debate ; a nimajo volilne pravice, ne pravice voljen biti v odboru.
— Roparski nspada'ec prijet. Pri Voloskem so v nedeljo orožniki prijeli nekega Marka Rogoviča iz Sinja v Dalmaciji, ki ima na vesti več roparskih napadov, med temi tudi onega na stavbenega podjetnika C-dolinija, ki je bil pred kratkim umorjen blizu Vrhnike. Po svoji zunanjosti je Rigo v č jako podoben morilcu kočijažev v Trstu in na Opčinah. Oddali ga bodo deželnemu sodišča v Ljubljano.
Potres so čutili pretekle dni po nekaterih krajih na Vipavskem in Kanalskem.
— Opozarjamo na današnjo prilogo z vabilom na naročbo »Kmetovalca44.
Listnica uredništva. — Skrilje: Vaš dopis nam je precej nerazumljiv. Prosimo bolj natančno, če ne bo zastarel I — Raznim gg. dopisnikom: Vsled praznikov ni bilo mogoče za to številko vsega postaviti. Zato je izostalo mnogo dopisov in novic. Prosimo potrpljenjv! Prihodnjič bo aeč prostora!
Iz goriške okolice.
g Iz Mirna. — Včasih se je o mirenskih abstinentih mnogo pisalo; ker pa dolgo ni bilo glasu o njih, bi marsikdo mislil, da so izumrli. „Sočau jih je sicer večkrat počastila s »pašaretarji14, kar jih je izredno zabavalo. Imajo večkrat hude debate s svojimi nasprotniki; a so vedno na vrhu, ker abstinenti so ljudje, ki sicer ne pijo pač pa t em več bero in mislijo. Pa še v dragih ozirih so abstinentje pred dragimi. Pravijo namreč: Najprej naj si prizadeva vsak za se postati dober in vladar samega sebe, potem bo cela človeška dražba dobra. Zakaj nihče, ki ne more reformirati sebe, ne bo mogel reformirati drugih. Z*to so abstinentje tudi nasprotniki liberalizma in socialne demokracije. Naj socialisti še tako vpijejo, da treba družbo preu-strojiti, dokler bodo sami sužnji pijančevanja in dragih strasti, ne bodo dosegli ničesar. Nobeno izboljšanje plače ne bo socialistom pomagalo, če bodo vse zapravili v alkoholu. — Malo je abstinentov, le par tacatov; a so možje! Vedno imajo svoje prijateljske sestanke in se medsebojno uče. Ponosna je lahko naša stranka, da ima abstinente med Beboj, ker ti so pravi krščanski demo-kralje. Letos bodo na Silvestrov večer priredili svojo posebno zabavo. Naši abstinenti se uče mednarodni jezik »esperanto*. Na S lvestrovem večera bo eden izmed njib kratko predaval v novem jezika, nakar bo sledilo pelje in razgovori. Pile se bodo le nealkoholne pijače. Vstopnina bo znašala eno krono; a za to krono bo dobil vsak tudi pri-in pijačo. Udeleženci naj se naznanijo do 29 t. m. Bomo videli kako se zabavajo abstinenti.
Skriti prijatelj abstinentov.
g V Oseku napravili so nove stopnjice k cerkvi. Kolikokrat je šel do-sedaj človek mimo, niti opazil ni, da je blizu cerkev, ker jo je drevje in visok zid skoraj popolnoma zakrival. Podrli so stari in že skoraj porušeni zid, ter napravili prav čedae stopnice iz betona, tako da je sedaj k cerkvi dvojni dohod, Delo je prav ličuo dovršil domač zidarski mojster gosp. Aaton Faganel. Bolezen iolluenca pri nas močno razsaja, tako da jo ljudje prav kratko imeujejo »komunska bolezen*.
g Potres. — Dne 16. decembra t. 1. ob '/,8. zvečer so slišali v Kron-bergu pri Gorici precej močan potres s trikratnim sunkom. Slišal se je tudi podzemeljski grom.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Brji. — Nekdo je pisal v zadnjo številko »Prinorca14, da po Barjah močno vre in da se še nikdar ni tako kuhalo. Pri kuhanju je tudi župnika in župana omenil. Saj ta kuhar ne more nič brez teh dveh gospodov povžiti. No pa naj bo, le kuhajte, samo da nam vsega trtnega ^zaroda ne ‘skuhate. — V noči med sredo in četrtkom so neki neznani lopovi vlomili v stanovanje g. Janeza Furlana, krčmarja pri 'Martinih. K sreči jih je gospodar slišal pravočasno. Tako so bili zadovoljni samo z eno žensko obleko, ker ni bilo časa druzega vzeti. Slično ravno tisto noč so hoteli vlomiti v štacuno Alojza Čibrona. Zli se, da so bili cigani, ki so se potikali tiste dni po Brjah. Pozor na cigane!
a Grušč se vozi na železnico, pa naj se popravi tudi pot. Brali smo, da se še kamenje, ki je ležalo brez koristi na »Rodnah44 v Batujah, vozi za železnico. Kaj pa zdaj z občinsko potjo, ki je vsa razrita in pokvarjena, kdo jo popravi? Mi mislimo, da to bi bil dolžan storiti podjetnik, kakor se je to godilo, kedar so delali železnico.
a Pazite na sode, v katerih imate vino. Pred kratkim je v Seln posestnika počil obroč na sodu. iz katerega mu je izteklo okrog 10 bi vina. Kako budo je to za kmeta, ki mora tako težko obdelovati svoje vinograde.
a V Rihemberku je umrla soproga gospoda nadučitelja Plesničarja. Poročena ni bila niti eno leto. Svetila ji večna luč I Pogreb bo [r nedeljo ob 3h popoldne.
a Kje naj kupujemo kmečke potrebščine ? — Nekateri pravijo, da bodi »Gor. kmet. društvo14 edini zagovornik naB kmetov. Mi pa pravimo, da »Goriška zveza14 je za nas prava dobrota, kjer dobivamo vse kmečke potrebščine mnogo boljši kup; saj še celo neki uslužbenec pri km. društvu je rekel nekemu posestniku, ki je prašal do ceni blaga, da dobi vse boljši kup pri »Goriški zvezi14.
Iz kanalskega okraja.
ki Kanalski dekan je postal preč. g. Berlot, župnik na Vogerskem. Čestitamo I
ki Prijeii so v Kanalu cigana Hu-doroviča, ki ga imajo na sumu, da je izvršil one tatvine v Brdih.
Iz tolminskega okraja.
t Izobraževani« društvo »Soča* pri Sv. Luciji bo imelo v nedeljo 29. decembra t. I. ob 4h popoldne svoj III. redni občni zbor v društvenih prostorih. Člani so naprošeni, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Odbor.
Iz kobariškega okraja.
kd Iz Krna. — Največ preglavice nam dela to, da nimamo pismonoša, ki je prav potreben. To mora vsakdo priznati, da bi bil pismonoša potreben saj dvakrat na teden. Sedaj pušča liste in pisma na Libušnjem, kjer pa ostane po-šiljatev večkrat celo 14 dni, ker nikogar ni, da bi prišel po njo. V Krn prihaja vsako leto mnogo pošiljatev. Samo časopisov prihaja 18 na teden. Naročili bi se tudi na »Slovenca*, a ga ne moremo radi poštne zveze. Vsako leto pride okrog 4000 pošiljatev v Krn. Ztto bi v resnici potrebovali pismonoše. — Tukajšnji posestnik Janez Rutar št. 23 je že dolgo pogrešal dvoje svojih ovac. Še le čez 11 dni jih je našel v planinski koči pri »Ko-šinji*. Bile so tako sestradane, da so komaj stale pokonča. Jedle so med tem ostanke sena, ki je bilo jeseni spravljeno v koči. Pač hudobno in neumno obenem od onega, ki je na ta način skrival in mučil žival, hoteč se najbrže maščevati nad gospodarjem.
Iz sežanskega okraja.
s Roparski napad. — Dne 20. t. m. je vozil 23 letni Anton Žiberna a konjem iz Divače neke ženske v Ko-čišče. Na potu domov ga je ustavil neki nepoznani človek ter zahteval, naj ga Ž;berna pelje. Ta pa ni hotel vzeti neznanca na voz ter pognal .konja. Nepo-znanec je pa dal zi njim 6 strelov iz samokresa, ne da bi ga bil — na srečo
—	zadel.
a Vlom. — Iz Povirja : V noči od 20.— 21. t. m. bo ulomili neznani azmo-Tiči ▼ hiSo I»«ca Masiča iz Povirja 91. 12. Odnesli so nekaj obleke, obnvala, uro in nekoliko svinjine v aknpni vrednosti do 50 K. Hi9na gospodinja je pri odhoda v Trst pozabila zakleniti vrata. Kakor drage mlekarice, tako je odšla todi ona kmalu po polonoči iz hi9e. Ker je bila hi9a odklenjena, imel je tat lahko delo. —
Iz fržiškega okraja.
ti Elektrika je ubila t ponedeljek t Honkih Antona Lavrenčiča, doma iz Doberdoba. ZapuBtii je ženo in dva otroka. Delal je pri električnih napravah, ki bodo oskrbovale todi električni tramvaj v Gorici.
ti Ne§ref«. Dne 23. t. m. se je na kolodvora v Tržiča ponesrečil sprevodnik Jožef Medvešček. 500 kg težki zaboj ga je pritisnil ob trebnh.
S tržaškega ozemlja.
ta Nov slovenski list v Trstu. — Katoliško tiskovno [društvo v Trsta naznanja da začne izhajati v Treta s 1. januarjem 1908 nov slovenski tednik »Zarja". Izhajal bo ob sobotah. Vsak drag teden bo imel poučno-zabavno ilustrirano prilogo „Druiinski Prijatelj". Naročnina za „Zarjou b prilogo vred znaša celoletno 6 K. Uredništvo in aprav-ništvo je v Trstu, via dei Fabri 2.
ta Stavka težakov v Trstu je končana. Težaki so dobili poboljška 20 vin. na dan in delo na dan se zmanjša za pol ure. V četrtek so bile velike de-monstrtcije po Trsta, posebno pred »Narodnim Domom". Demonstriralo je 1500 oseb. Policija na konjih in orož-ništvo je moralo poseči vmes. Nekateri slovenski delavci, ki bo se hoteli vmešavati, so morali bežati.
ta Boj med slovenskimi in laškimi delavci v Trstu. Slovenski delavci pri rL'cyduu so 23. t. m. hoteli iti na delo, a laski delavci so jih napadli. Razvil se je boj. Policija je prihitela posredovat. V boja je policijski inšpektor Bačar težko ranjen.
— Kopnik na Dunaju. — Skrajno predrzno tatvino, ki popolnoma spominja na kopniško afero, je izvršil v danajskem arzenala neki zlikovec. V soboto opoludne se je pripeljal neki poročnik računovodja pred arzenal. Plačal je voz in šel nato v arzenal. V arzenala je zahteval od službujočega podčastnika ključe k blagajniški sobi, v kateri so blagajne vseh onih polkov, ki so sedaj v arzenala. Poročnik je jako samozavestno nastopal in je bil oblečen popolnoma po predpisih. Nikomur se ni zdel sumljiv. Poročnik je, kakor že omenjeno, zahteval ključe k blagajniški sobi in izjavil, da mora revidirati blagajno 42. artilerijskega polka in o reviziji poročati divizijskemu poveljniku. Poročniku je službujoči častnik brez pomisleka dal ključe. Zahteval je spise, da mu „kolega" potrdi sprejem, kar je »kolega* z veseljem storil. Poročnik je nato odprl blagajniško sobo — odpreti je moral pet vrati in ko je bil v sobi, sobo — od znotraj zaprl. Sedaj je poročnik pričel z dleti in drugim vlomilnim orožjem vlamljati v blagajno 42. artilerijskega polka. Vlom se mu je krasno posrečil. Vzel je iz blagajne 27.780 K in dve hranilni knjižici, na katerih je bilo vloženih 1978 K 76 h in 49 K. Ko je vse dobro shranil po žepih, ;e pastil orodje ležati na tleh ter je blagajniško sobo pravilno zaprl in — izginil iz arzenala. Straže so mo salutirale.. ..
Kmalu nato je prišla v arzenal prava komisija, ki je zahtevala od službujočega častnika ključe od blagajniške sobe, da vzame nekaj denarja za neki drugi polk. Službujoči častnik je izjavil kcmisiji, da mora itak v sobi biti že neka druga komisija, ker ključev še ni dobil nazaj. Komisija je šla k blagajniški sobi, ki je bila — pa zaprta. Ključev ni bilo nikjer. Stvar je postajala sumljiva; poiskali to ključavničarje, ki je moral odpreti vseh pet vrat, nafcar so šele zapazili, kakemu predrznenu sleparja bo naseli 3000 K, ki so bile v blagajni v neki šatulji, je vlomilec prezrl. Iz arzenala je bila vlomilčeva prva pot v hranilnico, kjer je na ukradeni hranil-nični knjižic, brez vsake ovire dvignil 194*0 K in vin.
Policija je po opiaih vlomilčeve
osebe kmala dognala, da je vlomilec bivši provijantski častniški namestnik žid Leopold Goldschmidt, katerega zasleduje artiljerijski polk št. 6 radi poneverjeni« eraričnega denarja v znesku nad 4000 K. Goldschmidt je meseca septembra tega leta od Bvojega polka, ki je tudi nastanjen v arzenalu, dezertiral in vzel seboj 4000 K eraričnega denarja. Meseca oktobra je bil že brez Bredstev in so ga v Nemčiji v Mannhai-mn obsodili kot vagabunda na štiri dni zapora. Policijo posebno zanima, kje je Goldschmidt dobil pravilno častniško uniformo.
Škandal je velik. Nemški kopniSki aferi se vedno pridružuje avstrijska kop-niška afera. Kopniški meščani se danes gotovo manejo roke — to kar se je zgodilo v krohot celema sveta njihovim špiftbargarskim msgistratovcem, se je zgodilo pri avstrijskem - artiljerijskem polku, ki kakor znano, slove kot cvet avstrijske armade.
V kopniški aferi torej Avstrija prav nič ne zaostaja za Nemčijo, da — prekosila jo je celo I
Loterijske številke.
21. decembra.
Trst................15 39 63	4 40
Line ....... 18 II 70 71 83
Za Božič in Novo leto
ima v zalogi
G. likar v Gorici Strnila ulica št. 10
mnogo lepih jaslic in razglednic; okraskov ža božična drevesa; skladne koledarje s svetimi in drugimi podobami, elegantne kascrc pisemskega papirja za darila, raznovrstne pisarniške in šolske potrebščine, molitvene in vpisov alne knjige, nožiče, cvetlične dele i. t. d.
Vse zanesljivo po najnižjih cenah.
Novodošlo blago
za nastopno dobo
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
Union Krušič
krojaški mojster in trgovec
v Gorici
Tokallšče Josipa Verdi štev. 33 in v podružni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Črnigoja).
Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhu telovnika.
Pri naročilih za gg. uradnike naj se mi označi službeni stan in činovni razred. N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. razdre itd.
Izdelek iz lastnega blaga   ——~ jamčim.	___
*****
******
Gosposka ulica št. 10,
priporoča svojo največjo zalogo raznovrstnega blaga, kakor: perilo za gospode, raznovrstne pletenine, jagersrajce, nogavice, rokavice, najlepša zber: nakita za ženske obleke, čipk, trakov, svil, pasov, šerp, čipkastih rut, predpasnikov, modercev, pajčodalov za bir mance itd.
Vse potrebščine za g. šivilje in krojače.
0^4
•*
Svečarna na paro
Gorica, ulica sv. Antona štev. 7
Priporoča preč. duhovščini, cerkvenim oskrbniitvom, p. d. slavnemu občinstvu sveče iz pristnega čebelnega voska. Kilogram po 5 K. Za prUtnoBt jamčim s 2000 K. Sveče za pogrebe in med po zelo nizki ceni.
Na zahtevo pošiljam cenik franko
J
VIKTOR TOFFOLI
velika zaloga oljkinega olja iz naj-ugodnejih krajev.
Gorloa, vla Teatro it. 20 (Sorica, vla Semlnarlo it. 10
Olje	za luč 40	kr. lit.	Olje	corfu	60	kr.	lit.
„	flneje 56	„	„	„	bari	60	„	„
„	bol|e 56	„	„	„	lucca	70	„	„
„	dalmat. 56	„	„	„	nizza	80	„	„
„	istrsko 56	„	„	„	najfin.	I	gl.	„
Priporočam č6. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici.
Saunig in Dekleva
ulica Munlclpio št. 1. Gorica.
Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače,, črevljarjc in tudi za umetno vezanje (roka-niranjc). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa »Helical Premier« in slamorezni stroji, samokresi in razne pu ko. lastna mchaniSka po-pravljalnica.
M Iickarna Cristofoletti (Joriea na Jravniku. l€
'U	Trsklno	(štokfiževol	latrno	olie.	U:
Trsklno (štokfiževo) jetrno olje. U Posebno sredstvo proti prsnim l”-boleznim In splošni telesni slabosti.
[lij Jem kem. laboratoriju predno se napoln^o steklenice. Zato zamorem jamčiti svo- [PJ. ■ g	jim č6. odjemalcem glede čistote ln stalne sposobnosti za zdravljenje.	S ■
v	Cristofolettijeva pijača iz kine in železa	H
Izvirna steklenica tega olja naravnormene barve po K I'40, bele barve K 2. Trsklno že-leznato jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljivo otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trsklno jetrno olje z jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času Z' gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.
Opomba. Olje, katerega naročam direktno Iz Norveglje, preiSče se vedno v mo-
najboljši pripomoček pri zdravljenju s trnkinim oljem. Ena steklenica stane I krono 60 vinarjevi-------------------
i
Restavracija,,Central"
Naznanilo.
ti
US
mmmmm
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je odprl novo restavracijo ..CČTlCRdL"
Corso G. Verdi št. 32, v hiši „Cent. posojilnice” v kateri bode točil pristna bela in črna vina. kakor tudi dobro pivo iz slavnoznanih Dreherjevih in plzenskih pivovaren. Obenem bode vedno preskrbljeno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili. Ima krasen jedilni salon, kakor tudi veiiko dvorano za veselice, plese in raznovrstne druge zabave, lepo kegljišče, katero je krasno razsvetljeno in po zimi zakurjeno.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
Pavel Honsch,
restavrater.
_
Centralna posojilnico v Gorici
se je
tu-a PRESELILA ui
na tekališče J. Verdija št. 32.