LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 309 UDK: 684.4:006.83 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Vklju~itev površinske obdelave v kolektivno blagovno znamko “KBZ” Slavko MIHEVC* V Sloveniji smo šli pri tej borbi za kakovost še korak dlje in smo osnovali neobvezno testiranje KOLEKTIVNO BLAGOVNO ZNAMKO (KBZ). KBZ je blagovna znamka, katere naloga je da skrbi za visoko kakovost proizvodov lesarstva. Z njeno uporabo poizkušamo spodbujati proizvode, da stalno dosegajo visoko raven kakovosti ter na ta na~in uveljavljajo predvsem doma~e proizvode lesarstva na slovenskem in tujih tr`iš~ih. Pojavila se je v javnosti leta 1988, ko je izšel prvi zvezek - posebni pogoji za bivalno pohištvo. Istega leta je bil potrjen tudi preizkuševalni laboratorij v sistemu KBZ. V letu 1990 je bil nato izdan drugi zvezek - posebni pogoji za notranja vrata. V teh zvezkih kot prvih s podro~ja lesarstva so zbrani vsi standardi, ki jih danes v svetu posebno v Evropi priznavamo - to so EN standardi. Celotno delo tega preizkušanja sloni na posebnem Statutu, ki je potrjen tudi pri Patentnem Uradu Slovenije. Delo v zvezi z razvojem kolektivne blagovne znamke pa s tem ni kon~a-no, saj je namenjena ta oznaka kvalitete za vse proizvode lesarstva, kar pomeni, da bo potrebno tudi za cel niz drugih lesnih proizvodov izdelati -posebne pogoje v katerih bodo zbrani pogoji o kvaliteti. S takim na~inom preizkušanja lahko zadostimo zahtevam kvalitete izdelka predvsem po ISO in EN, vendar pa na ta na~in ne zagotavljamo tudi stalnost kvalitete v proizvodnji. Zato smo s to kvalitetno znamko KBZ postavili tudi zahtevo po zagotavljanju kvalitete v celoti, to pa pomeni poleg preizkusa izdelka, tudi stalno kontrolo nad proizvodnjo. Podjetje mora na dolo~enih mestih proizvodnje opravljati dnevno kontrolo, ki jih kontrolira nenapovedano posebna komisija, ki je postavljena s strani preizkuševalne organizacije. Podobne zahteve ima tudi ISO - 9000 in je to eden od varnostnih ukrepov za zagotavljanje kvalitete. Razlika med preizkušanjem po ISO -9000 in KBZ je v tem, da pri KBZ preizkušamo direktno izdelek, torej proizvod, medtem, ko pri ISO - 9000 ocenjujemo in kontroliramo proizvodno organizacijo s stališ~a dokumentacije, akreditacije in urejenosti arhiva. Slu`i pa to testiranje po KBZ, lahko tudi pri razvoju izdelkov. Za ozna~evanje preizkušanja po KBZ imamo predpisan in pri Patentnem Uradu Slovenije zaš~iten znak, ki ga mora imetnik vsako leto ponovno potrditi z manjšim atestom oziroma potrditvijo enakosti. Znak KBZ prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana V smislu zaš~ite in promocije našega pohištva obstaja torej mo`nost, upoštevaje standarde in tehniške pred- pise, da doka`emo doma~im in tujim kupcem, da so proizvodi kvalitetni. Za dosego tega cilja pa moramo imeti tudi preizkuševalne - atestirne centre, katerih zametke imamo danes le v dveh preizkuševališ~ih na lesarskem oddelku BF ter enega na ZRMK. V Slovenijo uva`amo pohištvo iz razli~-nih de`el in za nobenega od teh izdelkov ne vemo kakšne kvalitete je. Zato smatramo, da so s tem naši proizvajalci v podrejenem polo`aju. @eleli bi, da se dose`ejo sporazumi s katerimi bi lahko enakovredno ugotavljali kvaliteto tako doma~ega kot tudi tujega pohištva s pomo~jo standardov in tehniških predpisov na doma~em in tujem trgu. Za certifikate, poro~ila oziroma zahteve tehniških predpisov o preizkusu bi lahko po ugotovitvi o istovetnosti preizkusov in zahtevnosti razultatov uvedli medsebojno priznavanje le-teh med laboratoriji. Lahko pa bi uvedli tudi super kontrolo v slu~aju dvoma o kvaliteti in rezultatih, ki so napisani v poro~ilu. S tem posegom ne `elimo zapirati meja za svoboden pretok izdelkov, temve~ le izlo~iti tiste, ki so slabe kakovosti. Slovenija naj ne bi bila smetiš~e, ampak bi na njenem tr`iš~u morali biti le kvalitetni izdelki predvsem (varni in trpe`ni). Z ozirom na to, da pri dr`avah evropske skupnosti ne obstajajo direktive o zahtevah takšnih preizkusov pri izvozu iz ene v drugo dr`avo tudi mi ne moremo postavljati takšnih in podobnih zahtev, ~eprav s tem ne posegamo v njihove predpise. Upoštevali bi po prej omenjenem recipro~nem sistemu njihove zagotovitve o kvalitetnem in prijaznem lesnem izdelku. Bilo pa bi primerno, da iz drugih de`el posebno izven evropske skupnosti preverjamo LES wood 51 (1999) 10 Raziskave in razvoj 310 kvaliteto pohištva, predvsem pa iz tistih, ki nam `e sedaj postavljajo za pogoj - pregled naše kvalitete na njihovem tr`iš~u. Prav zaradi odsotnosti tehniških predpisov se je v zadnjih letih (od ukinitve obveznih JUS ) na našem tr`iš~u pojavilo nemalo pohištvenih izdelkov, ki po kakovosti nikakor ne ustrezajo niti zahtevam nekdanjih JUS, niti novim slovenskim SIST EN, ki so z metodo razglasitve prevzeti najnovejši evropski standardi - EN. Predvsem tuji proizvajalci takšnih izdelkov pomenijo nelojalno konkurenco tistim našim doma-~im proizvajalci takšnih izdelkov pomenijo nelojalno konkurenco tistim našim doma~im podjetjem, ki pa še vedno dajo svoje proizvode v prvo za-~etno preizkušanje, da se prepri~ajo v svojo kvaliteto in teh podjetij ni malo. Z ozirom na velik vpliv kvalitete površinske obdelave na kon~ne izdelke predvsem pri pohištvu (mize, stoli, omare, postelje, itd.) in še dodatno z ozirom na mesto uporabe (šole, bolnice, pisarne, itd.) smo ob razmišljanju; “Kaj vse mora površinska obdelava takega izdelka prenesti?” uporabili nove SIST za osnovo in jih še na specifi~ne zahteve glede uporabnosti razli~no za-htevnostno razporedili v razrede. Pogoji odpornosti površine so zapisani in opredeljeni v SIST ISO in SIST EN Primer: pohištvo pri delu in jelu (mize, pulti, zgornja površina nizkih omaric, itd.) Kriteriji preizkušanja PREIZKUS USTREZNOSTI POVRŠINSKE OBDELAVE se dolo~a po zahtevah SIST ISO in SIST EN za vse vrste pohištva za uporabo pri delu in jelu A. BIVALNO POHIŠTVO PREIZKUS USTREZNOSTI POVRŠINSKE OBDELAVE - ustreznost se ocenjuje po kriterijih razreda 1, 2, in 3 podanih v tabeli V razred - 1 spadajo izdelki, ki so namenjeni manj zahtevni doma~i uporabi * V razred 2 spadajo izdelki, ki so namenjeni zahtevni doma~i uporabi * V razred 3 spadajo izdelki, ki so namenjeni zelo zahtevni doma~i uporabi B. PISARNIŠKO POHIŠTVO C. VRTNO POHIŠTVO D. ŠOLSKO POHIŠTVO PREIZKUS USTREZNOSTI POVRŠINSKE OBDELAVE - ustreznost se ocenjuje po kriterijih razreda 4 podanih v preglednici * V razred 4 spadajo izdelki, ki so dosegli predpisane zahteve ustreznosti za uporabo v šolah, pisarnah, itd. E. BOLNIŠKO POHIŠTVO F. POHIŠTVO V JAVNIH PROSTORIH G. POHIŠTVO V ŠPORTNIH DVORANAH PREIZKUS USTREZNOSTI POVRŠINSKE OBDELAVE - ustreznost se ocenjuje po kriterijih razreda “5” podanih v preglednici * V razred 5 spadajo izdelki, ki so dosegli predpisane zahteve ustreznosti za uporabo v javnih prostorih, bolnicah, itd. TEST RAZRED USTREZNOSTI 1 23 4 5 SIST EN 12720 Zahtevana obremenitev s teko~imi reagenti - voda - vidne površine 1 ura 6 ur 16 ur 24 ur 24 ur - olje ali mast - vidne površine 1 ura 6 ur 24 ur 24 ur + 5 N 24 ur + 7 N - alkohol - vidne površine 1 ura 6 ur 16 ur - kava, ~aj - vidne površine 1 ura 6 ur 16 ur 24 ur 24 ur - aceton - vidne površine 2 min - dezinfekcijsko sredstvo - vidne površine 6 ur 12 ur SIST EN 12722 Zahtevana obremenitev s suho toploto - vidne površine 70 °C 70 °C 85 °C 85 °C SIST EN 12721 Zahtevana obremenitev z vla`no toploto - vidne površine 85 °C + vl. 85 °C + vl. SIST ISO 4211 - 4 Zahtevana odpornost proti udarcu - vidne površine 10 mm 25 mm 50 mm SIST ISO 4211 - 5 Zahtevana odpornost proti razenju - vidne površine 3 N 5 N 7 N POVZETEK Ob koncu leta 1995 je prišlo do velike prelomnice v standardizaciji in tehniških pogojih s katerimi smo do tedaj ugotavljali kvaliteto pohištva. Do tedaj veljavni JUS predpisi, ki so vklju~evali standarde in tudi tehniške predpise so bili v Sloveniji ukinjeni in naša mlada dr`ava se je morala za~eti vklju-~evati v mednarodne zahteve za kakovost pohištva. Za~eti smo morali graditi povsem nov lasten sistem sicer z upoštevanjem v svetu `e znanih zahtev za kakovost. Z dobro urejenim pristopom glede ocenjevanja kvalitete je namre~ ozko povezana tudi prodaja, oziroma diferenciacija po kvaliteti (razpoznavnost) in s tem poleg la`je prodaje (konkuren~nost) tudi morebitna višja cena. 12