DObro pomnimo! V Rimu je bilo, ko se je vršila seja Italijanske katoliške akcije. Seje se je Udeležil kot zastopnik sv. Očeta monSignor Pizzardo, ki je takrat bil državtri podtajnik (zastopnik zunanjega ministra) rimskega papeža. Papežev zastopnik je imel ob tej priliki lep govor, y katerem je med drugim rekel naslednje: »Ko je obiskal Primo de Rivera — takrat diktator Španije — Rim, je tufli bil v Rimu nek Španec, ki je kupil itukaj dragocen kelih za milijon lir. Ko|iko več zaslug bi si bil ta mož pridobil f^a Cerkev, ako bi bil svoje milijone dairoval za kakšen katoliški časopis, ki naj jbi branil naše ideje!« j? JPapežev zastopnik je s temi besedami ipoudaril resnico, ki se je katoličani dojvolj ne zavedajo. Zavedali se je niso kajjtoliški Španci. Koliko je na Španskem iživotvornega katolicizma, verske vne>me, verske zvestobe in požrtvovalnosti rEa vero! Na nekem nedostaku pa je bo4ehal ta katolicizem, na nedostaku, ki igja je grajal monsignor Pizzardo v naiVedenem govoru: ni razumel znamenj Casa. Sedanji Cas je doba papirja, doba tlska, doba knjig in Casnikov. In te«a. Španski katoličani niso uvideH. Mili$one so darovali za cerkve in samostane »tti za to, da so cerkve bile krasno opremljene ter da se je bogoslužje vršilo z ivsem sijajem. Pri tem pa niso pomislili, <la tisoči in stotisoči več ne hodijo v cerikev ter b! tamkaj ne iščejo smernic za ^givljenje. Svoje življenjske smernice povzemajo i« nekrščanskih časnikov, ki so njihov evangelij. Ako bi bil omenjeni Španec in njegovi somišljeniki darovali svoje milijone za katoliške Časnike, bi ne bilo prišlo do zažiganja cerkva in samostanov in do preganjaŁja duhovnikov in veri vdanih katoličanov. Resnice, ki jo je poudaril monsignor Pizzardo, se ne zavedajo tudi katoličani po drugih državah. Razmere, ki vladajo po posameznih državah, spriCujejo to-le dejstvo: čim večja je moč katoliškega časopisja v kakšnem narodu in kakšni državi, tem večji je tudi vpliv katoličanov v dotični državi. Javno mnenje ima velik vpliv na vlado in upravo države, javno mnenje pa delajo Casnlki. Kjer imajo katoličani moCno, dobro urejeno časopisje, ne morejo nad njimi in njihovo Cerkvijo zavladati svobodomisleci, socialisti in komunisti. t)okaz za to so katoličani v Nemčiji, Belglji In Holandski. Položaj katoličanov na Francoskem po osvetljuje usodo tistih, ki ne morejo s katoliškim Casopisjem obvladati javno mnenje in zavladati v državi. Ali se zavedamo od monsignorja Pizzarda poudarjene resnice katoličani v naši državi, zlasti mi Slovenci? Prepuščamo odgovor na to vprašanje ne besedi posameznika, marveč vesti posameznika. Časnik je dandanes stvar, ki se tiče tvoje vesti. Ni ti dovoljeno pajdašiti se s slabimi ljudmi, ker je nevarnost, da te slaba družba pokvari. Ni ti dovoljeno imeti in čitati nekrščanskega časnika, ker je največja nevarnost, da se zastrupi tvoja duša, kar se tiče vere in verskega življenja. Če zahaja nekrščanski časnik v tvojp hišo, boš odgovarjal ne samo za sebe, marveč tudi za svoje otroke in za celo svojo družino. Ker je časnik vestna zadeva, moramo krščanskemu časopisju nakloniti vso mogočo podporo. Če nismo še naročili krščanskega časnika, storimo to takoj! Če je tudi danes velika gospodarska kriza, toliko bomo še že utrpeli, da naročimo naš list in druge krščanske liste. S tem si pridobimo zasluge za Cerkev. S tem pa tudi najbolj koristimo našemu ljudstvu, osobito mladini.