GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ
LETO XV.
LJUBLJANA, JUNIJ 1974
ŠTEVILKA 6
Zmagali sta zamisel in temeljitost
V resnici sodi strojna oprema za novozelandsko hidroelektrarno OHAU A po vrednosti med naše doslej največje izvozne posle in hkrati vsebuje tudi naše doslej največje, samostojno konstituirane Francisove turbine in regulatorje tlaka.
Ko prehaja delavnišjka dokumentacija v proizvodnjo, je prav da obvestimo kolektiv o zanimivih okoliščinah, ki so privedle posel v hišo in ga opozorimo na pomen tega posla za podjetje.
Zmota je dala polet
Bilo je maja lanskega leta, ko smo prejeli 6 tiskanih zvezkov z opisom in zahtevami o potrebni strojni opremi za HE OHAU A. Novozelandsko ministrstvo za električno energijo v Wellingto-nu je s tem razpisnim gradivom zaprosilo Litostroj — tako kot mnoga druga podobna podjetja po svetu — naj mu do 13. septembra 1973 predloži svojo ponudbo.
Maja meseca, ob bližajoči se zimi, so Novozelandčani prezrli, da bo priprava ponudb na severni zemeljski polobli padla v obdobje poletnih dopustov, ali pa jih ta okoliščina ni motila ob trdni samozavesti bogatega kupca. V Litostroju smo v poletju videli morebitno svojo prednost, češ, v vročih mesecih se naši konkurenci ne bo kaj prida ljubilo, morda niti vsi ne bodo sodelovali s svojimi ponudbami, mi v* bcir.o prav zato pripravili svoj predlog zelo skrbno.
Kasneje se je pokazalo, da smo se zmotili. Turbine, ki naj požirajo po 135 m3 vode vsako sekundo na padcu 57,6 m in bodo dodatno opremljene s takimi regulatorji tlaka, da bo možno med mirovanjem agregatov izpuščati isto količino vode v odvodni kanal, so bile tudi za naše konkurente zaželen posel. V konkurenčnem boju zato ni manjkala niti ena pomembna turbinska tvrdka in tudi njihove ponudbe so bile skrbno pripravljene.
Čeprav je bila naša zmotna, nam je vendar dala voljo in moč za iskanje tehničnih rešitev, ob katerih bi utegnili uspeti. Pred-
vsem se nam je zdelo privlačno, da bi poleg predpisane vrtilne hitrosti alternativno ponudili tudi turbine z višjim številom vrtljajev in da bi se okoristili z izkušnjami o preprečevanju valovanja v kanalih in uničevanju energije z žaluzijskimi zapirali, kakršne smo vgradili v HE Srednja Drava L Ponudbe smo se lotili zagnano.
Laboratorij razčisti dvome
Turbine kljub 4,0 m izstopnega premera gonilnikov pri pripravi ponudbe niso povzročale posebnih težav. Za zasnovo njihovega hidravličnega dela je bilo na voljo dovolj podatkov o že izvedenih preizkusih na modelnih turbinah v Institutu za turbinske stroje v Vižmarjih. Mnogo trši oreh je pomenilo uničevanje energije štirih mogočnih curkov, ki bi nastajali pod tlakom vode približno 6 atm. in skupaj izlivali vsako sekundo 540 m3 vode v odvodni kanal, ko turbine v HE OHAU A ne bodo obratovale in bo voda potrebna nižjim elektrarnam.
Izkušnje iz HE Srednja Drava I, s svojimi 450 m3 na padcu 33 m in le (kratkotrajnim izpuščanjem neizkoriščene vode, niso mogle dati zadovoljivega odgovora. Začeli so se pojavljati dvomi, ali ne bi bilo morda namesto žaluzij skih zapiral, kakršne smo izdelali za HE SD I, primerneje uporabiti regulatorje tlaka okroglega preseka, kakršne je prav tako patentiral naš inž. Rakčevič.
Tudi ni mogel nihče vedeti, ali bo tolmun pod centralo, kot so si ga zamislili v Novi Zelandiji, zadoščal za uničevanje približno 300.000 kW moči, s katero izstopajo vodni curki.
Na ta vprašanja smo morali dati jasne odgovore. Investitor je izrecno zahteval potrditev, da bodo predloženi regulatorji tlaka ustrezali trajnemu izpuščanju vode. Treba je bilo torej ugrizniti v oreh in ugriznili smo.
Brez preizkusov ni šlo. Vodo-gradbeni laboratorij v Ljubljani je kljub poletnim mesecem sprejel naše naročilo, izdelal model elektrarne v merilu 1:30 z vsemi štirimi izpusti za regulatorje tlaka in tolmunom za uničevanje energije. Trajalo je približno mesec, da so preizkusili obe vrsti regulatorjev tlaka, ugotovili prednosti okroglega pred pravokotnim žaluzijskim in določili najugodnejšo obliko uničevalnega tolmuna.
Zanimivo je, da so preizkusi glede oblike tega tolmuna odkrili zelo preprosto tehnično resnico, ki ni bila znana niti novozelandskim projektantom niti Litostroju. Ko nam je laboratorij končno še izračunal naj večje višine valov v dovodnih kanalih, Iti bi nastali po nenadni razbremenitvi agregatov, je priprava ostalega dela ponudbe v Litostroju toliko napredovala, da je bilo mogoče popolno ponudbo odposlati kmalu za tem.
V ponudbi se vendar nismo opredelili za to ali ono vrsto regulatorjev tlaka, temveč smo jih ponudili v obeh možnih alternativah. Tudi smo zamolčali odkritje o pravilni obliki tolmuna pod elektrarno, da se z odkritjem ne bi okoristil kdo, ki zanj ni ničesar plačal.
Povsem nepričakovano ...
Ponudbo smo predložili Novo-zalandcem prek beograjskega »Progresa« in njegovega zastopstva v Sydneyu (Avstralija). Ta nam je v začetku decembra 1973 sporočil, da se je Litostroj s svojo ponudbo uvrstil med prve tri konkurente in da se investitor zato želi pogovarjati z našimi predstavniki v drugi polovici decembra, to je še v roku veljavnosti ponudbe, ker se bo za dobavitelja opreme odločil še pred novim letom. Z ostalima dvema konkurentoma bo imel razgovore že v prvi polovici decembra.
i«Min________________________ha asm
Ponudbeni projekt podolžnega preseka centrale z regulatorjem tlaka okroglega preseka
Zlati znak sindikatov za Litostroj
Sindikalna organizacija je bila -od svoje ustanovitve do danes vedno nosilec naprednih političnih idej in odločitev pa tudi pobudnik gospodarskega razvoja podjetja in organiziranosti samoupravnih odnosov. Bila je organizator in nosilec udarniškega dela članov pri gradnji novih obratov.
Organizacija ima 3400 članov, ki so organizirani v sedmih osnovnih organizacijah sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela ter konferenci osnovnih organizacij sindikata.
Sindikalna organizacija Litostroja je aktivno sodelovala v uresničevanju stabilizacijskih ukrepov, kar se kaže v stalnem povečevanju produktivnosti ter tako pogojenega osebnega standarda delavcev. Sindikalna organizacija je zavzeto sodelovala pri usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov in ob tem posvetila posebno pozornost nagrajevanju delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki.
Sindikalna organizacija je s svojim delovanjem zagotovila, da je Litostroj med prvimi uvedel 42-umi delovni teden, pozorno je spremljala uveljavljanje potrebnih ukrepov za zagotovitev varstva pri delu, še zlasti pa se ukvarja z vprašanji socialne politike. Uspešno so rešili probleme otroškega varstva za otroke svojih delavcev, razen tega pa omogočajo svojim članom kulturno udejstvovanje, izobraževanje ter rekreativno dejavnost v najširšem smislu. Sindikalna organizacija je vedno spodbujala gradnjo stanovanj za delavce.
Posebno skrb posveča vzgoji mladine, njeni organiziranosti in vključevanju v samoupravni delegatski sistem. Sindikalna organizacija tudi vzdržuje koristne stike s sindikalnimi organizacijami podjetij iz CSSR, ZSSR in LR Madžarske.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Vabilu se nismo mogli odzvati, ker ni bilo mogoče preskrbeti novozelandskih viz v tem roku. Pričakovali smo, da bo zaradi tega investitor zaprosil za podaljšanje veljavnosti ponudbe, saj smo mu predlagali, naj prestavi razgovore na januar 1974 Namesto prošnje za podaljšanje veljavnosti ponudbe nam je novozelandsko ministrstvo za električno energijo 24. decembra 1973 zaupalo naročilo ...
Naročilo je prišlo tako nepričakovano, da telegramu nismo mogli verjeti. Brali smo ga še in še in le počasi prišli k sebi. V njem je jasno pisalo, da ministrstvo naroča pri Litostroju 4 turbine iz alternativne ponudbe z višjo vrtilno hitrostjo in 4 regulatorje tlaka okroglega preseka. Kdor je enkrat samkrat po oddani ponudbi doživljal napetost čakanja na kupčevo odločitev, bo razumel naše presenečenje. Dobili smo naročilo za 1227 ton opreme! Dobili brez predhodnih razgovorov s kupcem, le na osnovi same ponudbe! V Litostroju smo kaj takega doživeli prvič in tudi druge turbinske tvrdke se menda ne morejo hvaliti s številnimi takimi primeri.
Tako popolne ponudbe še ne
Ko smo 16. januarja letos sedli v VVellingtonu k razgovorom, je bil to že prvi »popogodbeni« sestanek. Bili smo presenečeni nad dnevnim redom: turbinsko opremo je zadevalo vsega 10 vprašanj, kar je prisrčno malo v primerjavi s podobnimi sestanki.
Že z uvodnimi besedami smo zvedeli za razlog. Inženirji investitorja so izjavili, da dotlej še
niso prejeli tako popolne in temeljito pripravljene ponudbe, kot je bila ponudba Litostroja. Zato nimajo veliko vprašanj, vse je jasno že iz ponudbe same ...
Te laskave izjave so nam seveda dobro dele in krepko pripomogle, da je po nekaj minutah nastalo prijetno delovno vzdušje, ki je še pospešilo rešitev maloštevilnih odprtih vprašanj in dovoljevalo sem in tja po kako šalo. Tako smo npr. pojasnili, da ne bo posebne težave odpeljati turbinskih gredi k Rade Končarju na uravnavanje z generatorskimi gredmi, »saj je turbinska gred skoraj tako dolga kot razdalja med Ljubljano in Zagrebom.«
Naša samozavest je še narasla ob novici, da naša ponudba po ceni ni bila najnižja. Kanadski konkurent je bil nekoliko odstotkov cenejši. Zmagali smo torej s tehnično zamislijo in temeljitostjo ponudbe! Zmagali v deželi, kjer nas poznajo le po uspelih turbinah ene same hidroelektrarne — Mangapape! Zmagali v deželi, ikamor so po tradiciji smeli izvažati take vrste opremo le Britanci in Kanadčani. Zmagali smo končno tudi doma in dali zamašek v usta vsem tistim, ki trde, da Litostroj privedejo do izvoznih poslov le pretirano nizke cene.
Filmska predstava
Osrednje vprašanje v Welling-tonu je bilo uničevanje energije in izbira najprimernejše vrste regulatorja tlaka. Investitorja je pri njegovi izbiri vodila nižja cena regulatorja tlaka z okroglim (Nadaljevanje na 4. strani)
ZNANSTVENO RAZISKOVANJE
Proizvodni program, s katirim se srečujemo v našem podjetju, narekuje tudi ustrezno znanstveno-raziskovalno dejavnost. O naj-novejših dosežkih na tem področju nam je poslal prispevek dr. inž. Vlado Jordan.
Lahko se pohvalimo, da je naš projektantski in raziskovalni kader dosegel evropski strokovni nivo in tudi naši izdelki ne zaostajajo za tujimi, saj so že prodrli do Amerike in do dežel Daljnega vzhoda, da o Afriki ne govorimo. Seveda smo se mnogo tega naučili iz tujih strokovnih revij, ki tekoče prinašajo novosti iz tehničnega sveta. Tudi raznih nesreč, ki se tu in tam dogajajo — npr. zaradi pomanjkljive opreme v hidroelektrarnah - ta literatura ne prikriva. Tako smo se že dostikrat prijeli za glavo ob misli, kaj če se tudi nam kaj takega primeri, kar se je dogodilo celo svetovno znani firmi?
S temi besedami sem hotel približno nakazati, po kakšnih preudarkih usmerjamo našo znanstveno-raziskovalno dejavnost in ji začrtujemo osnovni program. V tujih poročilih o tehničnih pomanjkljivostih in nesrečah namreč redko kdaj najdemo podrobnejša pojasnila o vzrokih; večinoma so navedene le razne domneve. Ne preostane nam torej drugega, kot da se sami lotimo takih raziskav, če hočemo priti stvari do dna. To velja predvsem za raziskave s področja turbin, ki jih v naši državi proizvaja edino Litostroj, in deloma s področja črpalk. Pa tudi na drugih področjih, npr. pri žerjavih, transportnih napravah, preoblikovalnih in procesnih napravah je navadno bolj učinkovito, če se sami lotimo raziskav, kot če bi _na srečo iskali rešitve po obsežni tuji literaturi.
Tudi naši kupci, zlasti iz tujine, nam često zastavljajo probleme, ki jih ni mogoče rešiti brez temeljite znanstvene raziskave. Včasih nas opozore naravnost na določen nesrečen dogodek v kaki tuji hidroelektrarni in hočejo od nas garancije, da se pri naši opremi kaj takega ne bo zgodilo. Tako smo se morali npr. za HE Kamburu potruditi, da smo naročnikovim svetovalcem iz Anglije izdelali obsežno znanstveno študijo o tem, kako bomo preprečili pojav »resonančnega vodnega udara«. Leta straši v zadnjih letih po ameriški in angleški strokovni literaturi, ni pa bil doslej dovolj raziskan. Zdi se, da je naša študija prispevala velik korak k rešitvi, ker ni samo zadovoljila naročnika, marveč je bila že tudi objavljena v mednarodni reviji »VVater Power«, ki jo berejo strokovnjaki za vodno energijo iz vsega sveta. Ni treba posebej poudarjati, kako je za ugled Litostroja koristno, če se njegovo ime pojavlja ob znanstvenih razpravah v mednarodnem tisku.
Seveda smo po dovršitvi te študije takoj začeli pregledovati načrte naših lastnih kroglastih zasunov, ker se namreč prav z njimi v zvezi lahko pojavlja omenjeni resonančni udar. Naj ga čisto na kratko razložimo. Kadar pri zaprtem zasunu spuščamo skozi njegovo tesnilno rego malenkosten vodni pretok na drugo stran (zaradi izenačenja tlakov), lahko pridejo vibracije zapiralnega telesa v resonanco z oscilacijami vodnega tlaka v tlačnem cevovodu. To pa povzroča hitro naraščajoče tlačne sunke vse dotlej, dokler cevovod ne poči — in katastrofa je tu. Nam se je posrečilo ugotoviti, ka(ko naj bo zasun konstruiran glede togosti in dopustne širine rege, da se to ne bo zgodilo. In ko smo pregledovali stare načrte — glej srečo — so bili za-suni v redu! Ne bi pa isti zasun ustrezal v kaki drugi elektrarni, česar v času konstituiranja seveda še nismo vedeli. Prav tako tega niso vedeli tudi konstruk-terji tujih firm, ki se jim je prvim to pripetilo. Sreča, da nismo mi povsod prvi!
Naši turbinski konstruktorji in monterji se prav gotovo z nejevoljo spominjajo težav, ki smo
jih v prejšnjih letih imeli z zračnimi ventili pri Kaplanovih turbinah na Dravi. Ti ventili naj bi spuščali v sesalno cev turbine zrak, Ikadar se turbina zapira. Po zaprtju turbine namreč lahko udari spodnja voda z veliko silo nazaj proti turbini (»povratni udar«), vsesani zrak pa naj bi ta udarec ublažil. Pri nekaterih turbinah delujejo ti ventili pravilno, pri dingih ne. Ko se srečujemo s konkurenčnimi ponudbami pri kaki novi elektrarni, opažamo, da nekateri dobavitelji opremljajo svoje turbine z zračnimi ventili, drugi spet ne, čeprav so turbine namenjene za iste pogoje. Po kakšnih kriterijih torej turbinske firme izbirajo te ventile? Ko smo brskali po tuji literaturi, da bi morda našli utemeljen odgovor, smo odkrili v nekem ruskem tehničnem glasilu sicer obširno poročilo o katastrofalni škodi v neki hidroelektrarni, ko je povratni udar v sifonu tako rekoč porušil Kaplanovo turbino. Posamezne lopate so bile odtrgane in jih je voda odnesla daleč proč. Vendar so bili tudi tu podani v glavnem samo domnevni vzroki brez podrobnejših fizikalnih izračunov. To pa je seveda za zanesljivo projektiranje premalo.
Spričo tega, da čaka Litostroj izdelava večjega števila Kaplanovih turbin za srednjo Dravo, smo morali sami začeti z raziskavo delovanja zračnih ventilov. Tako nam je sedaj po temeljiti fizikalni analizi jasno, kdaj so ti ventili potrebni in kdaj ne, se pravi, katere lastnosti turbin in kakšni obratovalni pogoji terjajo njihovo uporabo. Odkrili smo celo, da tudi geometrična oblika sesalne cevi lahko delno uniči uspeh, ki ga dosežemo z zračnim ventilom, če namreč dopušča, da uhaja vsesani zrak v spodnjo vodo. Tega pa seveda ne bi spoznali, če ne bi z raziskavo ugotovili zračnih količin, ki jih vsrkavajo ventili. Taka in podobna dognanja bodo v veliko ko-
rist pri projektiranju bodočih elektrarn.
Mimo hidravličnih raziskav se raš naziskovalni oddelek ukvarja še s trdnostnimi raziskavami strojnih konstrukcij, obe področji pa nujno terjata, da vzporedno posegamo še na tretje področje, to je programiranje znanstvenih izračunov za elektronski računalnik. Med trdnostnimi raziskavami naj navedemo samo nekatere.
Pri naših izdelkih, ki spadajo med izrazito težke izdelke, je odločilnega pomena čimbolj ekonomična izraba materiala, kar pomeni manjšo težo in ceno, s tem pa večjo konkurenčnost in lažji prodor na tuji trg. Spomnimo se samo velikanskih mlinov za cementarne, traverznih obročev in spiral pri turbinah, težakih žerjavskih konstrukcij itd. Seveda pa ne sme biti prihranek materiala v škodo trdnosti konstrukcije in zanesljivega delovanja. Poglobiti se je torej treba v vsako pločevino ali odlitek, v vsako prirobnico ali vijak, v razna rebra in ojačitve. Ali bi pločevino smeli stanjšati za kak milimeter (s tem lahko prihranimo na desetine ton) ali so vse te ojačitve zares potrebne, ali jih je morda konstruktorjev »občutek« podedoval iz desetletij nazaj? Včasih se izkaže, da npr. pločevina poka na mestih, kjer bi najmanj pričakovali. »Občutek« torej lahko vara še tako dobrega konstruktorja. Kakšne neprijetne posledice nastanejo potem, ko je taka konstrukcija v obratovanju, dobro vedo naši zunanji monterji in naša prodajna služba, občutimo pa jih v lastnem žepu vsi.
Ko smo take in podobne napake skušali popravljati tako, da smo na poškodovanih mestih dodajali ojačitve, se je npr. pokazalo, da so se prejšnje napetosti res zmanjšale, toda zdaj so prevzele vso obremenitev spet ojačitve in so se napetosti prekomerno koncentrirale okrog njih. Tu se je treba torej s trmastim raziskovalnim nagonom poglobiti med same »molekule« konstrukcijskega materiala in odkriti njegove skrite zakonitosti. Na nobeni univerzi sveta namreč ne
V četrtek, 13. junija letos, je indijska parlamentarna delegacija obiskala našo delovno organizacijo in se pogovarjala s predstavniki naše organizacije (Foto V. P.)
pouče bodočih inženirjev o vseh mogočih konstrukcijah, s katerimi se bodo srečevali v praksi in ki se neprestano izpopolnjujejo. To prepuščajo praksi in specialnim znanstvenim institucijam — tudi industrijskim.
S takim prizadevanjem smo si nabrali precej izkušenj za solidno in ekonomično projektiranje zlasti težjih konstrukcij. Pri rotacijskih mlinih za cementarne smo npr. precej razjasnili zamotane vplive obratovalnih pojavov in konstrukcije (npr. sodelava obložnih plošč in pregradnih sten) na dinamične napetosti v materialu. Traverzni obroči in spiralni okrovi turbin so v trdnostnem pogledu prav tako zelo zahtevne konstrukcije. Njihove obremenitve zaradi notranjega vodnega tlaka in teže agregata, ki jo nosijo, mimo tega pa še njihova geometrična oblika, predstavljajo poseben trdnostni problem, ki še danes ni v tehnični literaturi dokončno rešen — kljub mnogim modelskim raziskavam. Tudi s tem problemom smo se z lastnimi raziskavami precej približali končni razjasnitvi.
To je samo nekaj najbolj pomembnih raziskovalnih dosežkov znanstveno raziskovalnega biroja, ki smo jih morali obravnavati poleg mnogih drugih vsakdanjih problemov v zvezi s tekoči-
mi potrebami projektive. Teh glavnih problemov seveda ni bilo mogoče obravnavati — pri nezadostnem številu naših raziskovalcev — samo v rednem delovnem času. Dodatna finančna sredstva za te raziskave nam je uspelo pridobiti od Sklada Borisa Kidriča pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. Za to gre zasluga predvsem vodstvu našega projektivno razvojnega sektorja.
Vendar bi želel poudariti, da v bodoče tudi z družbenimi dotacijami ne bomo mogli uspešno upravljati raziskav, če se ne bo število raziskovalcev bistveno povečalo. Kajti zadnji dve leti sta pokazali, da je sedanji kader preobremenjen do skrajne zmogljivosti v rednem in popoldanskem času, in to ne samo z aktualnimi službenimi nalogami, marveč tudi z znanstvenim izpopolnjevanjem (spremljanje literature). Naraščaja pa ni, in tudi upanje, da ga pridobimo, izginja. Bati se .e še odhajanja sedanjega malo številnega kadra, ker ima na voljo mnogo lažjih zaposlitev z boljšimi prejemki. Novemu kadru — če ga bodo po sreči vendarle pridobili — pa je potrebno več let uvajanja in izkušenj.
Želel bi, da bi te dobronamerne nasvete prebral kdo od odločujočih upravljalcev našega podjetja.
Izpolnjevanje plana v FI
V maju smo izgotovili 740 ton končnih proizvodov in tako po petih mesecih dosegli skupno letošnjo količino 2.650 ton. Majski premik je bil torej še kar zadovoljiv, ne pa še zadosten. 834 ton je namreč tista mesečna količina, ki pomnožena z dvanajstimi meseci šele da 10.000 ton, kolikor znaša naš letošnji količinski plan. Ta cilj pa je potrebno naprej doseči, istočasno pa še nadoknaditi zamujeno.
TOZD FI
Informacija o izpolnjevanju količinskega plana
Vrsta proizvoda
Talru transport • -Preoblikovalni stroji Črpalke Diesel - motorji Žerjavi
Strojni deli
Skupno TOZD FI
Tx I M .
750 I 83 3 ! 9T6 ' i00'0


K majskemu uspehu je največ pripomogla realizacija naslednjih proizvodov: turbin 2601, talnih transportnih sredstev 1641, žerjavov 128 ton in Diesel motorjev 1231; ostala razlika pa odpade na črpalke in preoblikovalne stroje. Zadnji dve vrsti proizvodov tudi sicer v letošnjem letu nedopustno zaostajata, predvsem v primerjavi s preteklimi leti, ko smo ravno pri njiju dosegali lepe uspehe.
Stan,6:31.5.1974
Razen cementarn so se vsi črni stolpiči premaknili skladno z majskimi rezultati. Toda ob pogledu na digram imamo občutek, da se njihov medsebojni položaj sploh ni spremenil. Res je, da je že nekaj časa isti proizvod prvi (žerjavi), neki drug proizvod pa zadnji (cementarne). Toda vse je relativno, bi rekli filozofi. To navajamo zaradi tega, da najboljših ne bi preveč hvalili, najslabših pa ne preveč grajali. Kajti
že v začetku leta smo se dogovorili, da bomo naše rezultate prikazovali na čimbolj enostaven način, in sicer tako, da bomo za obdobje poročanja sešteli realizirane količine in jih primerjali z letnimi planiranimi količinami, izrazili pa v odstotkih. Seveda je res, da bi prikazovanje izpolnjevanja kumulativnih dinamičnih planov prikazalo našo uspešnost nekoliko drugače, predvsem v prvi polovici leta. Toda ob koncu leta se tako imenovana statični in dinamični plan že sicer znajdeta v isti točki. Obračajmo rezultate tako ali drugače, pomemben je le finančni rezultat oziroma v primerni višini ustvarjeni dohodek, ki mora zadostiti našim potrebam in razvoju. Žal so finančni kazalci poznani nekoliko kasneje od količinskih in to je edini razlog, da prikazujemo naše rezultate v tonah. In če je še plan »realen«, je tudi takšno prikazovanje dovolj objektivno, in kar je zelo pomembno, da je hitro in sprotno.
Da pa zadostimo tudi zagovornikom dinamičnih planov, prikažimo tokrat petmesečne rezultate po njihovih željah:
Tako! In kje so sedaj žerjavi in cementarne? Če bi bili dinamični plani sestavljeni na podlagi pogodbenih rokov naročil, bi nam tak način prikazovanja naših rezultatov prikazal tudi naš odnos do izpolnjevanja pogodbenih rokovnih obveznosti. V našem primeru so dobri rezultati le tisti nad 100 odstotki. Take dosegamo le pri orodju in turbinah. Pregled zaključujeta dva podpolovičarska rezultata pri talnem transportu in črpalkah. Začetek in konec pa povezuje petčlanska ekipa tričetrtinarjev, t. j. strojnih delov, Diesel motorjev, žerjavov, cementarn in preoblikovalnih strojev, katerih uspehi se gibljejo okoli 75 odstotkov.
Da pa se ne izneverimo dosedanjemu običaju, poglejmo iste rezultate še tako, kot smo jih vajeni, torej rezultate po petih mesecih v primerjavi z letnim planom in razvrščene po odstot-kovni uspešnosti:
orodje
turbine
strojni deli
Diesel motorji
žerjavi
cementarne
preoblikovalni stroji
talni transport
črpalke
TOZD FI — skupno:
118,6
100,3
95,0
87.7
77.9
73.7
72.9
44.7 43,6
73,4
žerjavi	% 64,3
orodje	49,4
Diesel motorji	36,7
turbine	29,5
strojni deli	28,3
črpalke	21,2
preoblikovalni stroji	20,8
talni transport	13,1
cementarne	3,3
TOZD FI — skupno:	26,5
Merilo uspešnosti po petih mesecih znaša 41,4 odstotka. Ali pa če se zadovoljimo z naslednjo ugotovitvijo: kolikor manjka odstotkov do 100, toliko jih moramo do konca leta še napraviti, če hočemo izpolniti plan.
V. N.
Obračun bruto osebnega dohodka
Po uveljavitvi nove ustave je bil dne 5. aprila 1974 po predhodnih obravnavah v organizacijah združenega dela, skupščinskih organih in skupščini SR Slovenije podpisan družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974.
Ta družbeni dogovor, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 16 z dne 16.4.1974, je bil osnova v mesecu maju sklenjenim samoupravnim sporazumom med temeljnimi organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Samoupravni sporazumi določajo dejavnost samoupravne interesne skupnosti in prispevno stopnjo za financiranje posameznih vrst dejavnosti.
Vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z izvajanjem samoupravnih sporazumov oziroma družbenega dogovora in s samim družbenim dogovorom, niso bila jasno opredeljena, so pa postala predmet posebnega zakona, ki predpisuje osnove ter način obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1974. Ta zakon je skupščina SR Slovenije sprejela dne 25.4. 1974 in je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 18 z dne 10.5. 1974.
Družbeni dogovor in zakon vnašata v sistem obračuna prispevkov za financiranje interesnih skupnosti in osebnih dohodkov nekaj novosti.
Prispevki za financiranje interesnih skupnosti
Obračunavanje in plačevanje prispevkov za financiranje interesnih kupnosti deli zakon na dva dela, in sicer:
a)	na prispevke, ki jih delavec plačuje iz svojega bruto osebnega dohodka, in
b)	na prispevke, ki jih temeljna organizacija združenega dela plačuje iz svojega dohodka. Novost pri tem je, da osnova za obračun prispevkov ni samo bruto osebni dohodek, temveč tudi dohodek delovne organizacije in poslovni sklad delovne organizacije.
Prispevki iz osebnega dohodka
Prispevke iz osebnega dohodka po samoupravnem sporazumu plačuje delavec tisti samoupravni interesni skupnosti, ki mu zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov.
Prispevke obračunava in plačuje za delavca iz njegovega osebnega dohodka temeljna organizacija združenega dela — izplačevalec.
Zaradi tega pride do naslednje diferenciacije prispevkov iz osebnega dohodka:
a)	prispevki, ki se obračunavajo po stopnjah, dogovorjenih z interesnimi skupinami z območja sedeža podjetja (sedežna stopnja), in
b)	prispevki, ki se obračunavajo po stopnjah, ki vehajo na območju, kjer ima delavec svoje stalno prebivališče oziroma kjer stalno živi njegova ožja družina.
Do uveljavitve ustreznega zveznega zakona se prispevki samoupravnim interesnim skupnostim iz drugih republik obračunavajo in plačujejo po stopnjah, ki so uveljavljene na območju, kjer ima organizacija izplačevalec svoj sedež.
Prispevki iz osebnega dohodka so naslednji:
a) prispevki, ki se obračunavajo po stopnjah, ki so uveljavljene na območju sedeža podjetja (sedežne stopnje);
—	skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije — osnovni prispevek,
—	skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja — osnovni prispevek,
—	republiška skupnost otroškega varstva — otroški dodatek, b) prispevki, ki se obračunavajo po stopnjah interesnih skupnosti z območja, kjer ima delavec svoje stalno prebivališče oziroma kjer stalno živi njegova družina:
—	temeljna izobraževalna skupnost,
—	temeljna kulturna skupnost,
—	republiška • kulturna skupnost,
—	temeljna skupnost otroškega varstva (dnevno varstvo),
—	občinski in drugi davki iz osebnega dohodka.
Prispevki so v samoupravnih sporazumih dogovorjenih s stopnjami od bruto osebnih dohodkov.
Osebni dohodek
Družbeni dogovor in samoupravni sporazumi predvidevajo plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka (bruto osebni dohodek) delavcev, takega kot sta ga opredelila družbeni dogovor in novi zakon. Tak bruto osebni dohodek je osnova za obračun prispevkov.
Po zakonu se osebni dohodek delavca (bruto osebni dohodek) sestoji:
a)	iz osebnega dohodka delavca za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb (neto osebni dohodek),
b)	iz dela, ki ga delavec v obliki prispevkov po samoupravnem sporazumu združuje v interesnih skupnostih,
c)	iz dela, ki ga delavec daje v obliki davka iz osebnega dohodka za splošno porabo v družbenopolitičnih skupnostih.
Bruto osebni dohodek za obračun osebnih dohodkov v organizaciji združenega dela se ugotovi tako, da kot izhodišče vzamemo dosedanji neto osebni dohodek (neto tarifna postavka, neto vred nost točke), ki mu dodamo prispevke in davke, ki jih iz osebnih dohodkov obračunavamo.
Količnik za preračunavanje dosedanjih neto osebnih dohodkov na bruto osebne dohodke izračunamo na podlagi bruto stopenj prispevkov in davkov, uvedenih za območje, kjer je sedež temeljne organizacije združenega dela. Ta količnik za ljubljanske občine, kjer je sedež naših temeljnih organizacij, znaša 1.4306.
Na osnovi dosedanjega neto osebnega dohodka bo tako ugotovljen bruto osebni dohodek, ki bo osnova za obračunavanje prispevkov vseh delavcev, ne glede na kraj njihovega stalnega prebivališča.
Prispevke in davke obračunava na gornji način ugotovljenega delavčevega bruto osebnega dohodka organizacija — izplačevalec in jih plačuje samoupravnim interesnim skupnostim in družbenopolitičnim skupnostim, ki jim pripadajo.
Delovna mesta v organizaciji združenega dela zasedajo delavci z območij različnih samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih so dogovorjene stopnje prispevkov drugačne od tistih na sedežu organizacije, ki so bile podlaga za izračun bruto osebnega dohodka. To povzroča raz
lične višine neto osebnih dohodkov pri enakem bruto osebnem dohodku.
To je novost, ki jo uvajata družbeni dogovor in novi zakon v sistemu obračuna osebnih dohodkov. Osebni dohodek bo po novem obračunan na bruto osebni dohodek (bruto vrednost točke), neto dohodek je različen, ker bo odvisen od prispevnih stopenj, ki so dogovorjene na območju, kjer je delavčevo stalno prebivališče oziroma kjer stalno živi njegova ožja družina.
Prispevki iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela
Prispevki iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela se plačujejo samoupravnim skupnostim, na območju katerih je sedež organizacije združenega dela.
Prispevki, ki se plačujejo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, so naslednji:
a) prispevki, za katere je osnova bruto osebni dohodek:
—	skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slo venije za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni in za zavarovalno dobo s povečanjem,
—	skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavaro-
Vrsta prispevkov
vanja za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni,
—	skupnosti za zaposlovanje.
b)	prispevki, za katere je osnova dohodek temeljne organizacije,
zmanjšan za postavke po členu 11 in 12 zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela:
—	izobraževalni skupnosti SRS in posebnim izobraževalnim skupnostim,
—	raziskovalni skupnosti.
c)	prispevek, za katerega je osnova poslovni sklad temeljne organizacije združenega dela, zmanjšan za obvezna posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja nerazvitih republik in posojila skupnim rezervam:
—	skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za tekočo letno valorizacijo pokojnin in invalidnin.
d)	prispevki po predpisih samoupravnih interesnih skupnosti so osnova za obračun bruto osebnega dohodka:
—skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja — posebni prispevek za kritje primanjkljaja za leto 1974 in prispevkov za višje stroške zdravstvenega varstva v tujini.
PRISPEVNE STOPNJE IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
Po družbenem dogovoru in samoupravnih sporazumih ter novem zakonu ločimo sedaj dve vrsti prispevnih stopenj, in sicer:
a)	prispevne stopnje, ki veljajo na območju sedeža delovne organizacije, na podlagi katerih se preračuna postavka neto osebnega dohodka na bruto vrednost, in
b)	stopnje, ki veljajo na območju, kjer ima delavec svoje stalno prebivališče oziroma kjer živi njegova ožja družina. S temi stopnjami se pa obremenjuje delavčev bruto osebni dohodek.
Iz osebnega dohodka
a) Prispevki, uveljavljeni s samoupravnim sporazumom na območju ljubljanskih občin.
o
■o
5 S
n. .o
o
cl
9
T3 O
Z-o
1.	občinski davek iz osebnega dohodka 2.	republiški davek iz osebnega dohodka 3.	prisp. za financiranje temelj, izobr. skupn. 4.	prisp. za financiranje temelj, kulturne sk. 5.	prisp. za financiranje republ. kulturne sk. 6.	prisp. za financiranje telesnokulturne sk. 7.	prisp. za financiranje dnevnega otr. varstva	0.20 5.10 1.23 0.18 0.74 0.47	0.20 18.33 5.10 1.23 0.18 0.74
8. prisp. za zdravstveno zavarovanje	11.48	
9. prisp. za pokojn.-invalidsko zavarovanje	2.43	—
10. prispevek za otroško varstvo	8.27	8.27
Skupaj prispevki iz osebnega dohodka	30.10	34.05
Neto osebni dohodek	69.90	65.95
Bruto osebni dohoddk	100,-	100,-
Količnik za obračun neto postavk na bruto postavke	1.4306	
b) Prispevne stopnje, po katerih se bodo obračunavali in plačevali davki in prispevki iz osebnega dohodka glede na stalno prebivališče delavca oziroma na občino, v kateri stalno živi delavčeva ožja družina.
Skupna stopnja
Občina		"5 ~a S «	® 3 ■o
001	Ajdovščina	O m Cl, .o 29.87	as 2 33.86
002	Brežice	30.01	34.-
003	Celje	29.47	33.46
004	Cerknica	29.29	33.49
005	Černomelj	30.03	33.75
006	Domžale	30.15	34.11
007	Dravograd	29.83	33.82
008	Gornja Radgona	30.56	34.08
009	Grosuplje	30.14	34.13
010	Hrastnik	29.12	32.77
011	Idrija	29.29	33.28
012	Ilirska Bistrica	29.59	33.58
013	Izola	29.55	33.54
014	Jesenice	30.01	33.92
015	Kamnik	29.32	33.36
016	Kočevje	29.98	33.97
017	Koper	20.55	33.54
018	Kranj	29.76	33.66
057	Krško	29.60	33.56
019	Laško	29.56	33.28
020	Lenart	30.47	33.99
021	Lendava	31.39	35.16
022	Litija	30.14	33.96
24, 26, 28	25 27 Ljubljana (vse občine)	30.10	34.05
029	Ljutomer	30.85	33.90
023	Logatec	29.91	33.90
032	Mozirje	29.57	33.56
030	Maribor	30.31	34.12
031	Metlika	29.97	33.96
033	Murska Sobota	31.25	35.07
034	Nova Gorica	29.78	33.75
035	Novo mesto	30.69	34.58
036	Ormož	31.17	34.88
037	Piran	29.55	33.54
038	Postojna	29.51	33.45
039	Ptuj	31.06	34.33
040	Radlje ob Dravi	29.83	33.82
041	Radovljica	29.61	33.56
042	Ravne na Koroškem	30.11	34.06
0.43	Ribnica	29.79	33.78
044	Sevnica	30.07	33.92
045	Sežana	29.93	33.92
048	Slovenj Gradec	29.89	33.80
046	Slovenska Bistrica	29.98	33.70
047	Slovenske		
Konjice
049	Šentjur
050	Škofja Loka
051	Šmarje pri Jelšah Tolmin Trbovlje Trebnje Tržič Velenje Vrhnika Zagorje Žalec
31.52 34.94 29.76 33.73 30.19 34.06
052
053
054
055
056
058
059
060 nad 100
29.31
29.64
29.12
29.83
33.28
33.63
32.49
33.82
29.49 33.28 29.37 33.28 30.14 34.13 29.85 33.58 29.31	33.28
V drugih rep. 30.10 34.05
Prispevki iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela
Prispevki iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, uveljavljani s samoupravnim sporazumom na območju ljubljanskih občin, so naslednji:
a) prispevki, ki jim je osnova bruto osebni dohodek delavca:
	Polni del. čas	Nadure
prisp. za zdrav, zavarovanje za primer nesreče pri delu	1.48	1.48
prisp. za zdrav, zavarovanje krije primanjkljaj iz 1973	0.52	0.52
prisp. za pokojn. in invalid, zavarovanje za primer nesreče pri delu	0.80	
prispevek za zaposlovanje	0.20	—
prispevek za obnovo Bos. krajine 1 % od neto os. doh.	0.70	0.70
prisp. za stanovanjsko izgradnjo Prispevek za zdravstveno varstvo v tujini 15 % od neto Prispevek za beneficiran staž 14 za 12 mes. Prispevek za beneficiran staž 15 za 12 mes.	6,- 10.49 3.5 5.2	6,-
Že skoraj dve leti je minilo, odkar smo v hišo pripeljali prvi avtomat. V tovarni imamo sedaj 14 avtomatov za hladne in tople napitke. V obdelovalnici je največja poraba pijač. Tam so v letu in pol porabili blizu 5000 kg kave, čaja, in kakava oziroma 200.000 kozarcev pijače. Avtomat obratuje noč in dan, kar je posebej ugodno za tiste, ki delajo ponoči. (Foto V. P.)
b) Prispevki, ki jim je osnova c) Prispevek, ki mu je osnova dohodek temeljne organizacije poslovni sklad temeljne organiza-
-7rlt*ii'yorirwv«i	___~ —______ i _
združenega dela:
1.	prispevek za republiško izobraževalno skupnost 8.14%
2.	prispevek za republiško raziskovalno skupnost 1.80%
cije združenega dela:
1. prispevek skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za tekočo valorizacijo pokojnin.	K. P.
Novice iz izobraževalnega centra
ZOPET SE JE NABRAL KOŠ NOVIC O DOGAJANJU V IZOBRAŽEVALNEM CENTRU. ŠOLSKO LETO GRE H KONCU, HKRATI PA SE ŽE PRIPRAVLJAMO NA NOVO IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE V ŠOLSKEM LETU 1974/75.
Mesec maj — mesec proslav mladih v poklicni kovinarski in elektro šoli
Poleg proslave prvega maja, ki so ga počastili mladinci v poklicni kovinarski in elektro šoli tudi s svečano številko svojega glasila Glas mladih, so učenci in učitelji izvedli vrsto akcij, ki imajo pomembno mesto v načrtu vzgojnega dela z mladino.
Dne 11. maja se je vseh 530 učencev s svojimi učitelji udeležilo manifestativnega pohoda po poteh partizanske Ljubljane. Za vse je bil pohod lepo doživetje, posebej pa za tiste učence prvega razreda, ki so se ga letos udeležili prvič.
V počastitev VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ smo izvedli tekmovanje v poznavanju zgodovine KPJ oziroma ZKJ v predvojnem obdobju, med narodnoosvobodilno borbo in v našem povojnem razvoju. Učenci so sestavili 30 tričlanskih tekmovalnih ekip, tekmovalo je torej 90 učencev iz vseh razredov. Drugi pa so na razrednih in medrazrednih tekmovanjih ter na zaključnem šolskem tekmovanju navijali za svoje sošolce. Zmagovite ekipe iz vseh razredov so bile nagrajene z enodnevnim izletom v partizanske kraje na Dolenjskem (baza v Rogu, Črnomelj, Kočevje).
Na dan mladosti je bilo sprejetih v Zvezo komunistov 35 učencev: 21, ki jih šolamo za Litostroj, in 14 učencev, tki jih izobražujemo za ZP Iskra. Na svečanosti je izročil članske knjižice mladim komunistom sekretar občinskega komiteja ZK Ljubljana-šiška tov. Franc Hribar. Tudi predsednik konference ZK Litostroj tov. Žilavec je mladim spregovoril o njihovi vlogi kot članov ZK.
Pripravljamo se na gradnjo telovadnice oziroma rekreacijskega centra
Ob koncu maja je bil prvi sestanek iniciativnega odbora za izgradnjo telovadnice oziroma rekreacijskega centra pri izobraževalnem centru. Iniciativni odbor sestavljajo predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij Litostroja in izobraževalnega centra. Izgradnja tega objekta bo uresničljiva naloga že naslednje leto, saj je ZP Iskra, s katero smo sklenili predlani dolgoročno pogodbo o sodelovanju pri izobraževanju strokovnih kadrov, že zbralo pogodbeno vsoto 300 starih
milijonov dinarjev. Izobraževalni center je v preteklih desetih letih v ta namen zbral 140 starih mi-
dovoljenja ter pripraviti še marsikaj za samo gradnjo.
Že na prvi seji iniciativnega odbora smo soglasno ugotovili, da ne gre le za izgradnjo klasične, nujno potrebne telovadnice, ampak da je treba združiti v tem objektu tudi prostore za re-
Hišica litostrojskih planincev je letos še posebno skrbno urejena in vedno na tekočem. Vztrajno obvešča, vabi in kliče: »Glejte, kako lep je naš svet. Pojdite z nami, da ga boste spoznali in vzljubili še vi!«
lijonov dinarjev. Sedaj je treba postaviti celotno finančno konstrukcijo (še preostali delež Litostroja in drugi viri) na podlagi določitve projekta, določiti je treba lokacijo, dobiti vsa potrebna
kreacijo zaposlenih litostrojča-nov, zlasti mladine. Še več: velika telovadnica naj bi rabila tudi za kulturne nastope in proslave. Zato bi moral biti pri njej oder, ki bi ga ločila od same dvo-
rane predelna, zložljiva stena, določiti je treba prostor- za gledalce. V tem objektu naj bi našle svoj prostor strelska, šahovska, judo sekcija in številne druge sekcije. Tu bi bila tudi mladinska soba. Seveda pa ne bi organizirali dejavnosti, ki ne sodijo v pedagoško šolsko in izvenšol-sko dejavnost, a so odraslim sicer potrebne (npr. kegljišče). Nujno potrebno pa bi bilo zgraditi pokriti bazen.
Sedaj iščemo primere podobnih zgradb, saj je že načrtovanje objekta, ki naj zadovolji toliko raznovrstnih potreb na enem mestu, zelo zahtevno. Upoštevali bomo izkušnje drugih in prevzeli čimveč dobrih rešitev, da bi pocenili stroške za idejni in gradbeni načrt.
Zaključni izpiti in sprejem novincev
Po 20. juniju, ko bodo končali s teoretičnim poukom učenci prvega in drugega razreda, bo opravljalo zaključne izpite 142 učencev tretjega razreda: 81 učencev za Litostroj, 61 učencev za ZP Iskra.
Tolikega števila učencev pri zaključnih izpitih še nismo imeli in ne samo za učence, tudi za učitelje bodo izpiti pomenili hud napor. Pač pa je 13 odličnjakov, ki so po predpisih oproščeni izpitov, že zaključilo šolanje.
Po izpitih in kratkih počitnicah se bodo sredi julija učenci zaposlili v podjetju, ki bo tako pridobilo 81 mladih sodelavcev.
Hkrati že skrbimo za vpis novih učencev za naslednje šolsko leto. Zadnja leta smo uvedli več
ukrepov, da bi vpisali čim več učencev. Potrebe po novih delavcih na vseh področjih so danes mnogo večje kot nekdaj, saj smo po vojni dobili številne nove gospodarske panoge in družbene dejavnosti. Poleg tega so se razvila številna nova gospodarska središča v krajih, od koder je prihajalo včasih največ učencev v našo poklicno šolo. Tako poleg razpisov v dnevnikih in v lokalnih časopisih pošiljamo na vse šole v naši republiki ustrezne plakate, sodelujemo z zavodom za zaposlovanje, obveščamo posebej manj razvita območja v Sloveniji, organiziramo obiske učencev osnovnih šol z ljubljanskega območja, obveščamo starše prek naših učencev in podobno. Končno smo letos obiskali tudi Knin, kjer smo pridobili za vpis v poklicno šolo 20 perspektivnih mladincev iz sosedne republike. Že več let namreč načrtno sodelujemo s tamkajšnjo občinsko skupščino, ki usmerja mladince s svojega nerazvitega območja v Slovenijo.
Načrt določa, da moramo sprejeti v našo poklicno šolo 138 učencev z nedokončano osnovno šolo na priučevanje za dela v kovinski stroki.
Da bi izboljšali praktični pouk učencev-kovinarj ev, nadaljujemo z modernizacijo strojnega parka, in opreme v delavnicah ICL. Odprodali smo 12 starih stružnic, ki jih je nekdanja industrijska šola dobila 1. 1948 po že večkratnem poprejšnjem remontu. Za izkupiček smo naročili stroje na kredit pod ugodnimi pogoji.
To in pa še nekatera nujno potrebna vzdrževalna dela bodo omogočila, da bomo do jeseni pripravili pogoje za delo v novem šolskem letu.
H. P.
Zmagali sta zamisel in temeljitost
(Nadaljevanje s 1. strani) presekom in hotel je zvedeti kaj več, če je bila njegova odločitev smotrna tudi s tehničnega stališča. Za obravnavanje tega vprašanja so namenili ves drugi dan razgovorov.
Po zaslugi Vodogradbenega laboratorija iz Ljubljane, ki je o svojih preizkusih na modelu 1: 30 izdelal izčrpno in bogato ilustrirano poročilo, je ta razprava prerasla v pravi tehnični »show«. Fotografije in diagrame smo razobesili po tablah in stenah ter sistematsko razložili potek laboratorijskih raziskav, ki je potrdil pravilnost kupčeve izbire. Piko na »i« tej razpravi smo napravili s predvajanjem 20 minutnega barvnega filma o model-
Ohlajevanje v tekočem dušiku
V Litostroju smo se odločili, da bomo za izvedbo natisnih spojev uporabljali postopek ohlajevanja, to je krčenje (kontrakcija) enega od spojnih delov. Ohlajevanje je glede na segrevanje enostavnejše in s tem tudi cenejše, saj so za ohlajevanje potrebne cenejše naprave. Z ohlajevanjem tudi ne poškodujemo površine elementa, niti njegove strukture, kar se lahko pripeti pri segrevanju.
Potrebno krčenje enega od spojnih elementov dosežemo z ohladitvijo, tako da ga potopimo v tekoči plin. Zaradi varnosti pri delu uporabljamo tekoči dušik TNz, ki ima zelo nizko temperaturo ( — 196 °C) in veliko hladilno sposobnost. Ob tem naj poudarimo, da je delo s TNa ob upoštevanju varnostnih predpisov varno in nekomplicirano.
Naše podjetje je za transport in hrambo TNz nabavilo pri UNION CARBIDE posebno posodo s prostornino. 1601 in s proizvajalcem TN2, Tovarno dušika Ruše, sklenilo posebno pogodbo o dobavi. Za ohlajevanje manjših elementov že imamo posodo s prostornino 33 litrov, medtem ko bo za elemente večjih izmer ali
posebnih oblik priprava sredstev konstruirala takšne posode, ki bodo prilagojene posebnim zahtevam. Vse te posode morajo biti dobro toplotno izolirane, zato da preprečimo izgube TN2 z izparevanjem in tako dosežemo večji ohlajevalni efekt.
Tovarna dušika Ruše je za primer poškodbe pri tem delu izdala osnovna navodila za varno delo s TN2, za hrambo tega plina in za nudenje prve pomoči. Ta navodila so dobili obra to vodje in prek njih vsi tisti, ki bodo natisne spoje izvajali po tem postopku.
Tovarna dušika Ruše je tudi izdala navodila za konstruktorje in tehnologe o izvedbi natisnih spojev strojnih delov z ohlajevanjem v TN2 pri temperaturi — 196 °C. Za tiste spoje, ki so strokovno posebno zahtevni, nudi proizvajalec tako svoje strokovnjake kot tudi konzultante.
Namen članka je v tem, da bi zainteresirane konstruktorje in tehnologe obvestili o novih napravah in postopku, zato da bi ta postopek ali naprave upoštevali v prihodnjih konceptih konstrukcij ali postopkov.
Inž. Slavko Mrežar
nem preizkušanju, ki ga je prav tako posnel Vodogradbeni laboratorij .
Uspeh ni izostal. Inženirji investitorja, ki smo jih globoko občudovali o pravilnosti svojih zamisli, niso varčevali z izrazi občudovanja našega načina pristopanja k težavnemu tehničnemu vprašanju. Zaradi splošne zanimivosti teme smo popoldne celotni »show« s filmsko predstavo ponovili pred skupino mlajših inženirjev iz Wellingtona, film sam pa smo morali pustiti kar tam ...
Poročanje novozelandskega časopisa
V maloobljudeni deželici, kakršna je Nova Zelandija, daje celo nepomemben družbeni ali gospodarski dogodek hvaležno snov za široko obravnavanje v časopisju, radiu in televiziji.
Prelomitev s tradicijo in zaupanje tako pomembnega posla jugoslovanskim podjetjem (naročilo za generatorje je prejel Rade Končar!), je doživelo v tisku kajpada toliko večji odziv. Vladi naklonjeno časopisje je o dogodku poročalo objektivno, tisk vladne opozicije se je razpisal na svoj način.
»Sunday Herald« npr. je 27. I. 1974 objavil mastni naslov: »Nafta utegne biti vzrok skrivnemu poslu z rdečimi« in nadaljeval z nekoliko manjšimi črkami: »Naročilo vredno več milijonov dolarjev za dobavo turbinske in generatorske opreme hidroelektrarni na Južnem otoku je bilo na skrivaj zaupano Jugoslaviji. — Naročilo, ki ignorira dosedanja tradicionalna dobavitelja — Kanado in Anglijo — je mogoče pojasniti kot namerni ukrep vlade, da bi utrdila vezi z deželami komunističnega bloka«. Članek se pričenja z naslednjim sumničenjem: »Ni nobene skrivnosti, da imajo take dežele, kot je Jugoslavija, višek nafte, kajti arabnke države, ki so utrpele izgubo zaradi embarga zahodnim državam, si prizadevajo, da bi več izvažale komunističnemu bloku.
Članek se potem zresni in navaja nekatere tehnične in finančne podatke o poslu in omenja med drugim, da so Kanadčani
jezni zaradi »preklopitve« investitorja na jugoslovansko opremo. Članek nadaljuje s poročanjem o potrebi trgovske izravnave z Jugoslavijo ter končno z zadnjimi odstavki, ko poroča o razgovoru novinarja s predstavnikom ministrstva za električno energijo, preklicuje svoje bombastične naslove. Predstavnik ministrstva je na vprašanje, na kateri osnovi so dobavo opreme zaupali Jugoslaviji, odgovoril, da je v konkurenci sodelovalo 12 podjetij, da je ministrstvo pregledalo ponudbe tako po finančni kot tehnični strani in da so pri odločitvi o dobavitelju upoštevali oboje, kar pomeni, da ni bila sprejeta najnižja ponudba. Članek se konča z odgovorom, ki ga je dal g. McGuigan novinarju na vprašanje, če je na odločitev vplivala tudi zunanja politika. Odgovoril je: »Sploh ne! Pogodbo smo podpisali v resnici samo na osnovi cene in tehničnih garancij.«
S poročilom o pisanju novozelandskega časopisa smo hoteli opozoriti, da imamo v delu tamkajšnjega tiska mnogo strožjega »inšpektorja«, kot so inženirji Lloyda, ki bodo nadzirali našo proizvodnjo. Če bi šlo z izdelavo kaj narobe, potem bi šele naplet-

li zgodbice in nas sesekljali v zrezke!
Sedaj smo na vrsti
Na pridobitev posla smo upravičeno ponosni, saj ni majhna stvar, zmagati v močni konkurenci za opremo tako velike elektrarne. Litostroj je s to ponudbo dcjkazal, da je po zaslugi uigrane skupine projektantov in izvirnih tehničnih rešitev sposoben uspešno posegati v mednarodno konkurenco.
Toda podpis pogodbe je šele prvi korak. V resnici je z vso težo dela in odgovornostjo Litostroj šele sedaj na vrsti, ko bo zamisli s papirja pričel pretvarjati v jeklo. Vsi, ki kakorkoli sodelujemo pri izvajanju naročila, se zavedamo usodne povezanosti tega posla s prihodnostjo naše turbinske proizvodnje. S tem poslom, ki bo pomenil utrditev Litostroja kot pomembnega proizvajalca strojne opreme za hidroelektrarne, se nam odpirajo široka vrata v svet. Neizkoriščenih voda je še dovolj, energije vedno bolj primanjkuje in vodne turbine bodo še kako potrebne.
Tovariši, pljunimo v roke! Splačalo se bo.
L. Šole, dipl. ing.
bi ... 1
tsBIlfc
Model izstopnega dela hidroelektrarne z izstopnimi odprtinami sesalnih cevi in žaluzijskih regulatorjev tlaka ter tolmun za uničevanje energije, izdelan v Vodogradbenem laboratoriju v Ljubljani v merilu 1 1 30 — med obratovanjem
združena podjetja s t r ojeg r ad nje
Dne 21. maja 1974 so predstavniki dvanajstih podjetij slovenske strojegradnje svečano podpisali samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela. Naša želja je, da bi članom kolektiva predstavili vse združene. S tem namenom tokrat prinašamo nekaj osnovnih podatkov podjetij v okviru združenih podjetij- strojegradnje. Seveda pa bomo dali vedno prostor tudi prispevkom iz združenih kolektivov, ki nam bodo bolj približali njihovo življenje in delo. S tem se bo krepila izmenjava izkušenj, kar lahko pripomore k širši aktivnosti različnih dejavnosti zlasti na področju družbenopolitične in samoupravne prakse.
ATMOS,
tovarna industrijske opreme, metalnih konstrukcij in livarna Hoče pri Mariboru, ima 400 zaposlenih. Izdelujejo gradbene stolpne žerjave, opremo za asfaltne baze, lažje mostne in kon-zolne žerjave in kmetijsko mehanizacijo. Pomembna je tudi livarska dejavnost, kjer ulivajo sivo litino in aluminij.
GOSTOL,
goriške strojne tovarne in livarne iz Nove Gorice, ima naslednje temeljne organizacije združenega dela: TOZD Livarska oprema, TOZD Prehrambena oprema, TOZD Livarna, TOZD Tolmin in delovna skupnost skupnih služb podjetja. Podjetje z nekaj več kot 700 zaposlenimi uresničuje proizvodni program, v katerega spada oprema za opekarne, pri čemer izdelujejo različne mešalce tudi za kemično industrijo. Program livarske panoge pokriva štiri področja dejavnosti: projektiranje, standardne stroje za livarne, čistilne stroje ter stroje za odpraševanje in ventilacijo.
H1DROMET AL,
tovarni izdelujejo viličarje do 3000 kg nosilnosti s celo vrsto priključkov in različnih izvedb glede na namen kupcev.
KLADIVAR,
tovarna elementov za avtomatizacijo iz Žiro v, ima nad 100 zaposlenih. V okviru svojega programa proizvajajo: elektrokom-ponente, npr. različne elektromagnete hidravlične komponente, med katere sodijo razni ventili, vibracijsko tehniko, kot npr. tresalnike ali vzbujevalnike in indikatorje, ki so neke vrste varnostne naprave.
KOVINO,
kovinska industrija iz Unca pri Rakeku, ima blizu 70 zaposlenih. Izdelujejo opremo notranjega valjčnega transporta za lesno in drugo industrijo, jeklene konstrukcije, žerjavne kabine, razne zvarjence ter kovinsko galanterijo.
METALNA,
tovarna za investicijsko opremo in izvajanje inženiringa iz Maribora, ima nekaj manj kot 3000 zaposlenih. Organizacijo sestavljajo naslednje temeljne organizacije združenega dela: TOZD Tovarna investicijske opreme, TOZD Tovarna kmetijske mehanizacije, TOZD Tovarna gradbene opreme v Senovem, TOZD Tovarna lahkih konstruk-
cij Krmelj, TOZD Montaža investicijske opreme, TOZD Družbeni
standard in Delovna skupnost skupne službe. V okviru svojega širokega proizvodnega programa izdelujejo vse vrste opreme za hidro- in termocentrale, opremo za jedrske elektrarne kot tudi za ladje in industrijo sploh. Na področju kmetijske mehanizacije proizvajajo vse vrste škropilnic in naprav za škropljenje kot tudi druge stroje. Pomembna veja proizvodnje so žerjavi z opremo in druga dvigala ter vse vrste lahkih konstrukcij. Sami pa opravljajo tudi vsa montažna dela in-vestijske opreme.
MLINOSTROJ,
tovarna strojev v Domžalah, ima 170 zaposlenih. Njihov razvojni in proizvodni program obsega proizvodnjo transporterjev za razsuti in kosovni material, raznovrstna sita za prehrambeno in drugo industrijo, posebno pozornost pa posvečajo napravam za filtriranje onesnaženega zraka.
RIKO,

ribniška kovinska industrija iz Ribnice, ima nad 200 zaposlenih. Njhova proizvodnja je znana po opremi za letališča. Izdelujejo pa še opremo za čiščenje snega in popravilo cest ter razno kovinsko opremo po naročilih.
kovinsko in strojno podjetje iz Mengša, v svojem sestavu nima temeljnih organizacij. V tej delovni organizaciji je blizu 100 zaposlenih, proizvodni program pa imajo takole začrtan:
izdelujejo naprave za odpraševanje, čiščenje zraka in vode, bojlerje, peči za centralno kurjavo, instalacije vodovodnih napeljav in centralne kurjave. Nadalje opravljajo montažo vodovodov in kovinskih konstrukcij, opremljajo objekte ter postavljajo silose.
INDOS,
industrija transportnih in hidravličnih strojev v Ljubljani, ima nad 300 zaposlenih. V tej
ODLIKOVANJE
Dne 12. 5. 1974 sta Mestni odbor ljudske tehnike in Republiški svet za tehnično kulturo podelila najvišja odličja za dosežke pri razvoju Ljudske tehnike. Zlato plaketo Ljudske tehnike za razvoj splošne tehnologije in za zasluge za razvoj letalstva v Sloveniji je prejel dolgoletni član našega kolektiva, tehnolog — konsultant Vinko Kabaj. Le-ta je še od leta 1970 nosilec zlate plakete Edvarda Rusjana, ki jo je prejel za zasluge za razvoj letalstva v Sloveniji.
STROJNA TOVARNA TRBOVLJE

85TT

lavnice, ima 400 zaposlenih. V svojem obratu izdelujejo enoosne prikolice, kabine za bagre, viličarje in druga vozila, zložljive palete ter nakladalne stranice in kesone za tovornjake.
LITOSTROJ,
ima naslednje temeljne organizacije združenega dela: TOZD Tovarna strojev, TOZD Tovarna orodja, TOZD Tovarna konstrukcij Sevnica, TOZD Izobraževalni center in Delovna skupnost skupnih služb. V podjetju je 1400 zaposlenih, ki uresničujejo naslednji proizvodnji program: projektirajo, izdelujejo in montirajo stroje in opremo za rudarstvo, gradbeništvo, črno in barvno metalurgijo, kemično industrijo ter energetske in druge objekte.
VIATOR,
prometno, hotelsko in turistično podjetje Ljubljana, TOZD de-
livarna in tovarna strojev Ljubljana, ima blizu 3400 zaposlenih. Podjetje sestavljajo naslednje temeljne organizacije združenega dela: TOZD Proizvodnja polizdelkov, TOZD Proizvodnja finalnih izdelkov, TOZD za investiranje, vzdrževanje, energetiko in transport, TOZD Servis, TOZD International, zastopanje tujih firm, TOZD Zunanje storitvene enote, TOZD Izobraževalni center in Delovna skupnost skupnih služb. Proizvodni program obsega naslednje dejavnosti: turbine, črpalke, dvigala, viličarje, diesel motorje, opremo za industrijo, ulitke in tipizirane strojne dele.
Prva seja DS ZPS
Gostol iz Nove Gorice je bil gostitelj izvoljenih predstavnikov iz 12 kolektivov združenih podjetij strojegradnje, ki so se zbrali na 1. seji delavskega sveta.
Po pozdravnih besedah direktorja tovarne Gostol in opravljenih formalnostih so člani delavskega sveta ZPS izvolili za predsednika tov. Vladimira Birso iz Gostola, za podpredsednika pa sta bila izvoljena tov. Franc Pan-ko iz STT Trbovlje in tov. Jože Pleterski iz Indosa.
Delavski svet je izvolil še svoj izvršilni odbor in imenoval kolegijski poslovodni odbor.
Po končani seji so si vsi udeleženci ogledali obrate Gostola,
člani izvršilnega in kolegijskega poslovodnega odbora pa so se tudi sešli na 1. seji. Ker je delavski svet razrešil strokovno koordinacijsko komisijo kot dotedanji organ plenuma ZPS, so bili oblikovani novi strokovni teami, in sicer za področja:	marketing,
proizvodna politika, programiranje in razvoj, investicijska politika in naložbe, financiranje in ekonomika ter kadrovska politika.
Predsednik poslovodnega odbora je generalni direktor našega podjetja dipl. inž. Marko Kržišnik, izvršilni odbor pa vodi tov. Ljubo Robnik, dipl. inž. iz Metalne Maribor.
Delo komunistov
Na razširjeni seji sveta Zveze komunistov Litostroja konec maja sb na podlagi gradiva 10. kongresa ZKJ sprejeli vrsto tehtnih zaključkov in priporočil. Potem ko so navzoči poslušali referat o boju za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja in o vlogi ZKJ, so v sklepih posebno pozornost posvetili izobraževanju komunistov, o čemer bo izdelan temeljit akcijski program. Pomembno je ideo-loško-politično izobraževanje zlasti mladih komunistov. K mladim se zveza komunistov obrača še posebej, saj bo v bodoče posvečena njihovemu družbenopolitičnemu angažiranju stalna pozornost. Svet ZK pa tudi priporoča upoštevanje sklepov aktiva mladih komunistov. Med sprejetimi sklepi sta pomembna še dva. Svet ZK se zavzema za ustanovitev »informativnega centra« pri organih upravljanja, ki bo sistematično skrbel za pravočasno, pravilno in čimbolj-šo informiranost. Še posebej delovno pa izzveni sklep komunistov, da se morajo v prid dviganja produktivnosti dela vsi sestanki družbenopolitičnih organizacij sklicevati samo v popoldanskem oziroma prostem času.
Zapišimo: čimprej od besed k dejanjem!
Vladimir Kovač
KAKO NAM PLINI LAHKO KORISTIJO
Plini imajo zelo velik pomen ne samo v tehniki, ampak predvsem za obstoj življenja na zemlji, saj sta zato potrebna osnovna elementa: kisik in dušik. Človek, živalstvo in rastlinstvo ju potrebujejo za dihanje; ogljikov dvo-kis in vodna para sta tudi tisti osnovni surovini, ki ju potrebuje rastlinstvo za fotosintezo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, prek katerih se sončna energija pretvarja v kemično energijo naše vsakdanje hrane.
Med plinoma kisikom in ogljikovim dvokisom obstaja tudi recipročni odnos, ki ga poznamo pod imeni asimilacija in disimi-lacija. Pri dihanju živih bitij se proizvaja ogljikov dvokis, rastlinstvo pa z ogljikovega dvokisa jemlje ogljik in vrača kisik v ozračje.
///
V naravi plini ne delujejo samo kemično, ampak tudi fizikalno. Zračni vetrovi nam kot »pometači« naše atmosfere in zemeljskega površja urejajo podnebje, uravnavajo temperaturo in stalno prenašajo vodo iz morij na kontinente v obliki megle, dežja in snega. Kot dobri toplotni izolatorji ohranjajo zračni plini tem-peraturo zemeljskega površja in ščitijo naš planet tudi pred premočnim sevanjem toplotnih, svetlobnih in ultravioletnih žarkov, ki jih stalno oddaja sonce.
Fizikalno izkoriščamo zrak kot najcenejši in najbolj razširjen medij za prenašanje energije in materije. Zračni kompresorji poganjajo razne pnevmatične naprave in orodja. Plini poganjajo eksplozijske motorje, toplotno energijo prenašamo od ogrevalnih peči v druge prostore s pomočjo zračnih kaloriferjev in ventilatorjev, s plini segrevamo industrijske peči in druge tehnične naprave. S pomočjo plinov proizvajamo tudi nizke tempera-
ture v naših hladilnih napravah in hladilnikih, nadalje izkoriščamo izparilne toplote in nizke temperature utekočinjenih plinov ali pa s plini izvajamo poznane termodinamične procese.
Z zračnim tokom sušimo materiale v sušilnih napravah, ali pa donašamo vlago materialu v napravah za vlaženje.
In končno, s kompresijo zraka ustvarjamo elastična telesa, kot so npr. blazine za ležanje, polnimo pa tudi pnevmatiko za vozila.
Kemična industrija uporablja pline pri raznih sintezah, od katerih naj omenimo samo nekatere. Nemca Haber in Bosch sta izumila sintetiziranje amonijaka iz vodika in dušika. Iz tega izdelujejo umetna dušična gnojila in dušikovo kislino ter njene soli-nitrate, ki so temelj za proizvodnjo črnega in brezdimnega smodnika in raznih drugih brizantnih razstreliv, kot so dinamiti, trotili, amonali itd. Iz vodika in klora sintetiziramo vodikov klorid, iz katerega izdelujemo solno kislino, proizvajamo pa tudi razne plastične mase na osnovi polivinila in temu podobnih klorovih derivatov.
Iz rudnin, ki vsebujejo žveplo, proizvajamo plin žveplov dioksid, iz katerega izdelujemo žveplovo kislino kot eno osnovnih snovi velike kemične industrije.
Iz koksa in premoga dobivamo ogljikov dioksid kot surovino za proizvodnjo sode in pri proizvodnji sladkorja iz sladkorne pese.
Med vsemi že navedenimi kemičnimi procesi in postopki je najvažnejši proces, ki ga imenujemo gorenje ali oksidacija, pri katerem je kisik najbolj pomemben. Pri tem mislimo predvsem na oksidacijo ogljika, vodika in njunih kemičnih spojin, kot so razni ogljikovodiki, pri katerih se razvija mnogo toplote. Le-ti nam dajejo nove produkte sežiga, kot so npr. ogljikov dioksid in vodna para.
Kurivo preteklih stoletij je bilo les — snov, ki jo sestavlja celuloza, v 19. stoletju je pričelo novo kurivo — premog izpodrivati les, v tem stoletju pa smo postopoma premog zamenjavali z nafto. V zadnjem času so se nafti kot sodobnemu kurivu pridružili naravni gorljivi plini, kot so zemeljski plin metan in pa spremljevalca nafte plina propan in butan. Ves svet je že prepre-žen s plinovodi, ki dobavljajo
te cenene produkte naše zemlje kovinski in drugi industriji za pogon njihovih peči, gospodinjstvom pa tudi najbolj idealno kurivo za kuho, peko in ogrevanje. Na žalost, v Jugoslaviji še nismo 'izkoristili tega, čeprav se nam ponuja to sodobno plinsko kurivo tako z juga kot s severa. Vzrok najdemo v tem, da nimamo denarja za investicije sicer dragih, zato pa izredno rentabilnih plinovodov.
Gorljivi plini (metan, propan, butan, vodik, mestni plin, plavž-ni plin in generatorski ter vodni plin) se razlikujejo med seboj po svoji kurilni vrednosti, to je po tisti količini kalorij, ki nam jih daje 1 Nm3 ali pa kg plina.
Za pline, ki imajo kurilno vrednost, kot so generatorski in vodni plin, ki vsebujeta v glavnem le ogljikov monoksid in vodik, kaže danes tudi industrija vedno manj zanimanja. Industrijska podjetja opuščajo nekdaj tar ko cenjene generatorske naprave zato, da bi se preusmerila na bolj visoko kalorične pline, kot so metan, propan in butan. Razlika v kalorični vrednosti je namreč preveč vidna: medtem ko nam dajeta generatorski in vodni plin v poprečju 1000 do 1500 kcal/Nm3, nastane pri sežigu metana 9520 kcal/Nm3, propana 24320 kcal/Nm3, pri sežigu butana pa že 32010 kcal/Nm3.
Plina propan in butam sta torej kot nekakšna kralja med plinastimi gorivi in zato ni nič čudnega, če se ves svet zanju tako zanima in bi se vse industrije želele priključiti na mednarodni plinovod. Poleg tega, da imata tako veliko kalorično vrednost, je za ta plina premalo to, da ne vsebujeta škodljivega žvepla in da sta produkta njunega popolnega sežiga samo ogljikov dioksid in vodna para, ki s sajami in drugimi plini ne onesnažuje našega ozračja. Glede na to, da imata dba visoko kritično temperaturo, ju je tudi lahko utekočiniti, kar je za cene-nen transport teh plinov neprecenljive vrednosti.
Oksidacija kot kemičen proces, pri katerem je udeležen kisik, nam sicer po drugi strani poveča tudi mnogo skrbi zaradi rjavenja naših jeklenih konstrukcij in predmetov. Na ta način naredi oksidacija svetovnemu gospodarstvu ogromno materialno škodo, ki gre v milijarde. Tako se nam zmanjšuje že tako ali tako vedno bolj pičla zaloga železa.
Mnogi znanstveniki se že leta in leta stalno borijo proti tej naravni nadlogi na najrazličnejše načine, a žal še vedno ne dovolj uspešno.
Čeprav sta fizika in kemija danes že zelo razviti, poleg tega tudi teoretično dobro poznamo že vse fizikalne in kemične procese pri plinih, pa se plinov mnogi ljudje še vedno boje, tako kot so se nekoč bali naši predniki. Vzrok temu je nepoznavanje lastnosti plinov in zato marsikoga razni pojavi plinske tehnike, kot so plinski požari, eksplozije in zastrupitve vedno znova močno presenečajo. Upravičena je torej zahteva, da se morajo s plini in plinskimi napravami pobliže seznaniti ne samo tehniki, inženirji in projektanti ter konstruktorji, ampak tudi vsi tisti več ali manj kvalificirani delavci, ki imajo s plini opraviti na svojih delovnih mestih. Vedeti moramo, da so plini koristni le takrat, če jih pravilno uporabljamo in nato s plinskimi napravami tudi pravilno ravnamo. O vsem tem bi morali več pisati, saj bomo le tako preprečili nesreče, ki ogrožajo naše zdravje in iz leta v leto povzročajo večjo materialno škodo. Zavedati se moramo tudi tega, da zaradi nepoznavanja tehnike plinov, lahko pridemo navzkriž z našimi normami, standardi in predpisi, ki jih mdra vsebovati tehnična zakonodaja vsake količkaj razvite države.
Ing. Ivan Šavor
IZ MASE
KULTURME KROMIKE
Le redkokdaj imamo priložnost sprejemati med svoje vrste nosilce kulture drugih jugoslovanskih narodov. V soboto, 1. junija letos, so nas obiskali člani kulturno-umetniškega društva splitske ladjedelnice.
Nadvse prisrčno srečanje je bilo v preprostem okolju naše delavske restavracije. Pripravili so nam bogat program »Dalmacija v pesmi in plesu«. Člani našega kolektiva z družinami so v prijateljskem razpoloženju poslušali stare narodne dalmatinske pesmi in gledali plese, ki spadajo že v zgodovino dalmatinskega ljudstva.
Program so izvajali: instrumetalni ansambel, moški pevski zbor pod zelo uglajenim vodstvom profesorja Josipa Veršiča, oktet in folklorna skupina.
Iz razpoloženja v dvorani je bilo čutiti, da naši ljudje spoštujejo kulturo drugih jugoslovanskih narodov, da je ta obisk velikega pomena, in lahko rečemo, tudi dramilo za našo kulturo. Kulturno-umetniško društvo splitske ladjedelnice, ki šteje 72 članov, nam je po svoji dejavnosti lahko za zgled, kako lahko tudi delovni ljudje kljub vsem dolžnostim in težavam vsakdanjega življenja najdejo čas za kulturno dejavnost. Lahko smo prepričani, da imamo tudi v naši delovni organizaciji pevce in pevke, da imamo mnogo talentov, ki bi lahko delovali v primernem okolju in pogojih. Seveda bi jih morale v njihovem prizadevanju podpreti naše družbene organizacije.
Lasten pevski zbor bi nam prepeval lepe slovenske pesmi, a tudi naša folklorna skupina bi nam lahko prikazala stare slovenske plese. Skrajni čas je, da pričnemo resno delati tudi na tem področju. Splitski gostje so nam dokazali, da resno delo obrodi sad, seveda brez truda ne gre. Vse kar smo videli pri njih in kar smo slišali o njihovem življenju in delu, nam ostaja kot zgled za naprej. Postanimo bolj delavni na področju kulture, da bomo tudi mi dokazali, da ljubimo, kar je našega v pesmi, plesu in slovenski besedi.
J. O.
S fotoaparatom na HE Ajbi
Na lepotici naših voda, reki Soči, gradimo hidrocentralo Ajba v cevni izvedbi. Ko so na gradbišče prispeli prvi večji deli opreme, smo bil tam in vam pripravili majhno fotoreportažo.
Dobro viden napis LITOSTROJ opozarja, da tu gradimo	, sta
jav
Raztovarjanje je potekalo brez posebnih zastojev
Le prijeti ga je bilo treba pravilno in že je v spustu	,6kaj <
‘Pr. p; 'Od n e
Kot v škatlico so zloženi veliki kosi RADE KONČARJA in LITOSTROJA
POSLOVANJE V LITOSTROJU
V preteklih letih smo v Litostroju poznali več načinov vodenja proizvodnje. V pričetju obratovanja so jo organizirali v lansirni službi, ki je kasneje prerasla v obratne pisarne. Njihove naloge so bile predvsem v tem, da so skrbele za finalno proizvodnjo, medtem ko se je s predhodnimi oddelki (konstrukcija, nabava, livarne in pločevinama) ukvarjala planska služba. Za vodenje neposredne proizvodnje smo leta 1953/54 vpeljali KARDEX, ki smo ga ukinili okoli leta 1959.
Približno v tem času so pričeli organizirati ekonomske enote, ki pa v ekonomskem smislu niso zaživele, saj so se kmalu preimenovale v proizvodne enote. Vsaka od teh enot je imela vodstvo, tehnično pisarno, konstrukcijo s tehnološkim oddelkom, dva obrata z montažami in proizvodno kontrolo. Vse ostale dejavnosti so bile v drugih sektorjih (prodaja, projektiva, nabava, kontrola). Leta 1966 je tovarna prešla v naslednjo organizacijsko obliko, to je skupno obdelavo in montažo. Tehnologija se je osamosvojila, konstrukcija se je priključila projektivi, a pro-' izvodna kontrola je prišla v sestav službe kvalitete. Ostale dejavnosti v podjetju so poslovale tako kot prej. Da bi poenotili celotno plansko terminsko vodenje, so ustanovili PTO, ki so ga podredili tehničnemu vodstvu.
Iz vsega naštetega ugotovimo,
1 da smo v preteklosti poznali že štiri načine vodenja proizvodnje, vsak od teh je lahko po svoje zelo dober, če ga vsi upoštevajo, ali pa povsem odpove, če dela vsak po svoje. Prav gotovo je vsak tak sistem slab, če ne dose-jže svojega končnega cilja, to je večji uspeh podjetja.
Na podlagi dolgoletnih izku-išenj skušamo vpeljati v podjetju Itak način dela, da bi sleherni član delovne organizacije zares odgovarjal za svoje delo.
I Ob podpisu naročila takoj vemo, za koliko smo proizvod prodali in v katerem roku ga moramo izdelati. Znano nam je, kdo v tem procesu sodeluje (izdelava dokumentacije v PRS, nabava materiala v NS, izdelava polizdelkov v Pl, obdelava in montaža v FI). Popolnoma razumljivo ie, da imajo pri tem procesu izredno pomembna vlogo tudi finančni in kadrovski sektor in IVET.
Litostroja smo komisijam posvečali žal premalo pozornosti in med drugim je tudi tu iskati razlog za nekatere slabe rezultate.
V	zadnjem času skušamo te faze povezati v eno celoto, tako da vodja določene faze prevzema dogovorjene obveznosti nase in posluje tako, da svoj cilj čimprej doseže.
Da bi ugotovili, koliko časa porabi določena faza za to, da dokonča svoje delo, smo preverili njihove rezultate. Iz teh izsledkov smo naredili sestavljenko (z nekaterimi prekritji) in jo izdali kot rpkovnik. Ko bomo tega sprejeli, naj bo ta sestavljenka izkustveni rokovnik in zakon za vse sodelujoče v tem procesu.
V	tem primeru sploh ne gre za diktiranje roka — tega je bilo v preteklosti kar precej, ampak za dogovor oziroma za sporazum, kakšno vlogo naj ima posamezna faza. Prvi dve fazi nimata za podlago tehnoloških časov, menim, da tudi nima nobenega pomena o tem razpravljati, medtem ko sta dve proizvodni fazi časovno pogojeni z norma urami, sem pa štejemo tudi lansira-nje, transport, popravila, izmeti itd. V tej fazi delovnega procesa
norma ure sploh niso pomembne, saj je veliko bolj pomembno spoštovanje danih obveznosti in ukrepanje pri odpravljanju ozkih grl v proizvodnji.
V zadnjih letih se trudimo za to, da bi se vsi zavedali svojih delovnih dolžnosti in da bi vedeli, za kakšne cilje se borimo. Res je, da smo o vsem tem že govorili, marsikaj obljubljali, toda danih obveznosti le nismo izpolnjevali.
Glede na neuspehe našega dela v finalizaciji proizvodnje ne moremo trditi, da je za to kriva obdelava materiala na posameznih strojih; morda je temu kriva neustrezna notranja tehnologija. Upamo si trditi, da bi bistveno skrajšali sam delovni proces, če bi posamezniki uporabi vso svojo energijo za to, da bi čimprej rešili svoje probleme. Morda bi kazalo tudi odpraviti miselnost in navado nekaterih članov naše delovne organizacije, ki vidijo vzroke za neuspehe povsod drugje, le pri sebi ne. Naši proizvodi niso dokončni, saj jih v vsakem trenutku spreminjamo in jih po zahtevi kupca dopolnjujemo, in sicer ne glede na to, da s tem povzročamo marsikaterim oddelkom večje ali manjše težave, ki so jim potem vzrok za neizvrše-vanje njihovih obveznosti.
Menimo, da je res že skrajni čas, da spremenimo našo miselnost, ki je stara že več desetletij, in se pričnemo zavedati, da je izpolnitev skupnih obveznosti res stvar nas vseh.	T. B.
Rdeča trdnjava še stoji
Minilo je pol stoletja, odkar so slovenski delavci zabeležili prvo večjo zmago nad Or jun o — Organizacijo jugoslovanskih nacionalistov. To je bilo 1. junija 1924 v središču zasavskih revirjev. Zmaga nad Orjuno v Trbovljah je pomenila zlom jugoslovanskega fašizma. Takrat so se po vseh evropskih državah začele uveljavljati reakcionarne sile, ki so se zgledovale predvsem po italijanskih fašistih. Zlom jugoslovanskih nacionalistov, in to na samem začetku, je pomenil velik uspeh delavskega razreda ne samo v Jugoslaviji, temveč po vsem svetu.
Po dogodkih v Trbovljah so delavci po vsej Jugoslaviji spoznali, kdo so v resnici fašisti. Uporabljali so najbolj podle metode mučenja in z nasiljem skušali postati udarna sila kapitalistov proti njihovim nasprotnikom, zlasti komunistom. Zato ni bilo le slučajno, da so orjunaši želeli razviti prapor samo v rdeči trdnjavi, Trbovljah, kjer je bilo mnogo delavcev-komunistov. Komunisti, čeprav še neizkušeni, so kmalu spoznali, kaj pomeni Or-juna. Od oblasti so zahtevali, da prepove razvitje prapora, vendar tega oblast ni storila. Komunisti so zato sklenili organizirati pred-volino zborovanje, da bi s tem onemogočili orjunašem pohod nad Trbovlje. Ta pohod orjunašev je podpiral takratni jugoslovanski režim in jih celo zavaroval z orožniki. Orjunaši so v sprevodu korakali od železniške postaje proproti središču. Ko so prikorakali do Delavskega doma, so naleteli na številne delavce. V prvi vrsti so stali mladi delavci, pripadniki proletarskih akcijskih čet, ki niso dovolili prehoda orjunašem. Rudar Franc Zupan je izpulil orjunaško zastavo. Orjunaši
Pohod ob mejnikih rdeče trdnjave
Če razdelimo štiri glavne de-avnosti v faze, dobimo dve pripravljalni, in to PRS in NS, in Ive proizvodni fazi, Pl in FI. Še rse do nedavnega smo posvečali rse preveč pozornosti končni fa-i, to je obdelavi, montaži in še lekaj drugim predhodnim fazam, 'pr. PRS, NS in Pl. Vse te pred-'odne faze so se s svojimi uspeli hvalile, ne glede na končni Iroizvod. Od končne faze priča-lujemo končni proizvod, v ka->rem je vgrajena tudi dejavnost redhodnih faz. Ob vsem tem se (toramo zavedati tudi dejstev, da zadnja faza enakovredna osta-(polna vmesna skladišča, izvrševan j e norma ur na delavca I id.)
IV
Ohranjevanje tradicij NOB ter vključevanje mladih v koncept splošnega ljudskega odpora je bil naš glavni cilj pri organizaciji pohoda »Ob mejnikih rdeče trdnjave«. Koncept spošnega ljudskega odpora nam daje temelj za uresničevanje samoupravnih pravic na področju obrambe. Nas mlade čakajo na tem področju mnoge pomembne naloge, 'kot so: krepitev moralnopolitičnih vrlin in patriotizma, vojaško strokovnega in fizičnega usposabljanja ter neposredno vključevanje mladih v vse organizacije in odbore, ki delujejo na našem obrambnem območju.
Koncept splošnega ljudskega odpora pomeni in vsebuje celovitost vbrambnih priprav v mirnem obdobju ter učinkovito delovanje celotnega družbenega sistema v primeru vojne. Prav za-adi tega bomo morali vse dr-avljane aktivirati ter jih uspo-obiti ta,ko, da se bodo v zapičenih razmerah sodobne vojne ahko uspešno prilagodili in us-nerili svoje delo k obrambi dežele. Prav ta prehod celotnega družbenega sistema od mirovnega k vojnemu je lahko odločilen in prvi pogoj uspešnosti obrambe nasploh. Vsi se danes zavedamo, da je za mednarodne odnose, žal, še vedno značilna blokovska razdelitev sveta in da stalna politična in gospodarska nasprotja nenehno ogrožajo mir na svetu. Jugoslavija kot neodvisna in neuvrščena država se je v današnjem svetu uveljavila kot pomemben dejavnik miru, varnosti in enakopravnosti. Na našo neodvisnost, prav tako pa tudi na neodvisnost drugih dežela stalno pritiskajo države z drugačno politično družbeno ureditvijo in velesile ki teže k sporazumevanju na račun nas malih narodov.
Temu pritisku smo izpostavljeni kot samoupravna socialistična družba, ki ima zelo pomemben vojaškostrateški in geografski položaj. Prav zaradi tega je krepi-
tev obrambnega sistema tako pomembna, saj na ta način krepimo svojo neodvisnost in s tem pomagamo izboljšati položaj in vpliv vseh miroljubnih sil na svetu. Prav dobro se zavedamo, da bomo pridobitve naše socialistične revolucije in neodvisnosti naše domovine branili z vsemi sredstvi in proti vsakomur, ki bi nas ogrožal.
Dne 8. junija 1974 smo se ob 8. uri zbrali pred Litostrojem. Bilo nas je 46. Vzdušje je bilo, kot mi mladi temu pravimo, »prav pohodno«. Vsi smo bili pripravljeni na dolge ure hoje in petja.
Z avtobusom smo se pripeljali do Trbovelj, kjer so se nam priključili predsednik ZZB občine Trbovlje, prvoborci s tega območja ter predstavniki mladinskega aktiva STT. Na pohod smo krenili v urejenih vrstah. Najprej po 5 km dolgi poti na Tabor (702 m), kjer smo imeli prvi počitek in kosilo. Vzdolž vse poti so iz grl vseh sodelujočih na pohodu zadonele partizanske pesmi. Po desetminutnem počitku smo nadaljevali pot do Čebinj (7 km), kjer je bila ustanovljena KPS. Na tem mestu nam je tovariš, ki je bil prvoborec na tem območju, opisal dogodke iz tistih dni. Pogovor je bil zelo dolg in
zanimiv in bo ostal mladincem še dolgo v spominu.
Iz Čebinj (909 m)) smo po 5 km dolgi poti krenili proti Partizanskemu vrhu. Na cilj smo prispeli okrog 18. ure; po večečji smo skušali zakuriti taborni ogenj, ki pa nam zaradi neugodnih vremenskih razmer ni zagorel. Kljub temu smo se počutili »kot mladi partizani . Organizirali smo tudi veselico, kjer nas je harmonikar, mladinec iz STT, zabaval vse do poznih ur. Seveda smo medtem organizirali program z najrazličnejšimi igrami in šalami.
Po enajsti uri smo se vsi utrujeni pripravili na spanje, tako da smo že ob 7. uri zjutraj lahko spočiti bili na zajtrku.
Ob 8. uri smo se s Partizanskega vrha napotili proti Čemšeni-ku — 16 km. Vsem se nam je zdela neskončno dolga pot. Hodili smo vse do 14. ure. Kosili smo na Prvinah v domu ZZB. Od tod smo se vsi skupaj podali proti Izlakam, od koder smo se z avtobusom odpeljali do Zagorja in od tod z vlakom v Ljubljano.
Za pohod lahko rečemo, da je bil zelo uspešen, saj smo bili mladi kot velika družina. Kljub temu, da smo prehodili dolgo in naporno pot, smo bili vseskozi dobre volje. Med vsem pohodom smo peli in se mnogo pogovarjali. Spoznali smo se med sabo, spoznali nove kraje, spoznali in si na lastne oči ogledali prizorišča bojev med NOB, kar je še bolj utrdilo vero in spoštovanje tradicij NOB.
so potegnili pištole in začeli streljati na delavce. V spopadu so padli štirje delavci in en otrok, Franca Fakina pa so po zverinskem mučenju v kamnolomu ustrelili. Iz svoje nemoči, ker jim pohod ni uspel, so zažgali rudarski dom ter divjali in razgrajali po Trbovljah.
Upamo, da bo takšnih pohodov in podobnih manifestacij še veliko.	J. Fileš
L Prvi koraki pohodne enote — nasmejani obrazi. 2. Pesem je donela iz mladih grl. 3. Zbor po prvem počitku — še vedno nasmejani.
4. vrnitev po Čemšeniški planini — heroji so utrujeni (foto: J. Fileš)
Ob 50. obletnici spopada so Trbovlje, okrašene s transparenti, slavnostno pričakale goste na zborovanju:	20.000 udeležencev
zbora, med njimi številne družbenopolitične delavce iz Slovenije in Jugoslavije ter povabljene iz zamejstva.
Takrat se je začel boj delavskega razreda za napredek in uresničitev načel oktobrske revolucije, boj proti mračnim silam fašizma in nacizma. Na zborovanju je govoril tov. Stane Dolanc, sekretar IK CK ZKJ. V svojem govoru je poudaril pomen dogodkov pred 50 leti. Rdeči revirji so že takrat rekli svoj »NE« fašizmu, ki se je takrat začel šele porajati. Obenem je tov. Dolanc opozoril na sledi fašizma v današnji Evropi, pri naših sosedih v Italiji, fašistični režim generala Franka in ostale v svetu. Delovni ljudje Jugoslavije vedo, kaj pomeni fašizem. Nikoli več ne bomo dopustili, da bi se v naši državi razvijale ideje fašizma, nacionalizma itd. Zavedati se moramo, koliko žrtev je padlo v borbi, ki so jo povzročile mračne fašistične samoupravne ureditve, je v govoru poudaril Stane Do-s lanc.
Nato je navzoče pozdravil tudi vodja delegacije KP Španije Ig-nacio Gallego. Zatem pa je bil f kulturni spored, ki so ga izvedli 4 zasavski komorni zbori in godba na pihala.
Ob koncu slovesnosti je Fran-i| ce Popit, predsednik CK ZKS, ob navzočnosti preživelih borcev v spopadu z Orjuno odkril spomenik akademskega kiparja Stojana Batiča. Spomenik stoji pred muzejem NOB in prikazuje upor proletarcev proti nasilju, ki so ga povzročile fašistične sile.
ZANIMALO VAS BO
Starostna pokojnina
Ker večkrat prejmemo vprašanja o načinu uveljavljanja pravic do starostne pokojnine, češ da je to urejeno v vsaki republiki drugače, smo se odločili, da bomo, kolikor je v naših močeh, skušali na posamezna vprašanja odgovoriti.
Po ustavnih dopolnilih je normativna dejavnost na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v pristojnosti federacije in republik kot tudi zavarovancev samih. Tudi v prihodnje se bodo z razvojem samoupravljanja večale pristojnosti skupnosti, tako da bodo zavarovanci in upokojenci sami odločali o obsegu svojih pravic in dolžnosti, s tem pa tudi prevzemali večjo odgovornost za smotrno urejanje tega pomembnega področja socialne varnosti.
Tako je bilo z zveznim zakonom določeno, da lahko do konca 1973. leta zavarovanci uveljavijo pravice do predčasne pokojnine v primeru, da so do 31. decembra 1973 izpolnili pogoj starosti 55 let (moški) oziroma 50 let (ženske) in pokojninsko dobo 35 let oziroma 30 let. Posameznim republikam pa je bilo prepuščeno, ali možnost predčasne upokojitve še zadržijo ali ne.
Po številnih razpravah je bilo v socialistični republiki Sloveniji odločeno, da možnost predčasne upokojitve velja samo do 31. decembra 1973. S 1. januarjem 1974 veljajo določila, po katerih mora zavarovanec ob uveljavitvi pravic do starostne pokojnine izpolniti enega od pogojev:
—	starost 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske)
ali pogoj
—	pokojninske dobe 40 let (moški) in 35 let (ženske).
Institut predčasne upokojitve je po ostalih republikah urejen tako:
—	Enako stališče kot socialistična republika Slovenija sta zastopali tudi SR Črna gora ter Bosna in Hercegovina, kjer je enako, kakor pri nas, potekel rok za uveljavitev predčasne pokojnine 31. decembra 1973.
Ostale republike pa so prehodni rok podaljšale in, sicer:
—	SR Srbija do 31. 12. 1981,
—	SR Hrvatska nedoločeno,
—	SR Makedonija do 31. 12. 1978,
—	AP Vojvodina brez omejitve roka,
—	AP Kosovo do 31. 12. 1980.
Pogoji za uveljavitev predčasne pokojnine so ostali v vseh republikah in avtonomnih pokrajinah, ki so to obliko upokojitve še zadržali, isti, kot so veljali doslej za vso državo, to je starost 55 oziroma 50 let in pokojninska doba 35 oziroma 30 let. Tudi odstotek zmanjšanja pokojnine za vsako leto predčasne upokojitve je ostal enak. Ob tem opozarjamo, da predčasno upokojeni zavarovanec ne more uveljaviti pravice do varstvenega dodatka, prav tako ne more uveljaviti odstotnega povečanja pokojnine glede na udeležbo v narodnoosvobodilni vojni, vse druge pravice pa uživajo enako kot ostali starostni upokojenci.
Porodniški
dopust
Pomembno novost prinaša republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki stopi v veljavo s 1. 1. 1975 pri ureditvi koriščenja porodniškega dopusta. In sicer traja porodniški dopust najmanj 105 dni, če pa delavka zahteva lahko:
1.	nadaljuje izrabo porodniškega dopusta še 141 dni, ali
2.	zahteva, da dela po štiri ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti.
Pomembna novost je tudi določba, ki govori, da se roditelja lahko sporazumeta, da izkoristi podaljšani dopust za negovanje otroka namesto matere oče. V
primeru materine smrti pridobi pravico do preostalega dopusta oče oziroma oseba, ki otroka neguje.
S samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu pa se uredi način koriščenja delovnega časa delavke, .ko dela štiri ure na dan, oziroma razpored celotne odsotnosti z dela, s tem da povprečni delovni čas odsotnosti traja 4 ure dnevno. V tem času se delavki izplačuje osebni dohodek za 4 ure na dan ne glede na razpored delovnega časa.
Ker smo tudi na tem področju naleteli na vprašanja, kako je koriščenje porodniškega dopusta urejeno v drugih republikah, skušamo na to odgovoriti s spodnjo informacijo.
—	Socialistična republika Srbija ima z republiškim zakonom predvideno, da traja porodniški dopust najmanj 105 dni, vendar se daljši porodniški dopust lahko predvidi z družbenim dogovorom, 'ki ga podpišejo družbenopolitične skupnosti, skupnost zdravstvenega zavarovanja, občinski sindikalni svet in gospodarska zbornica. Do otrokovega osmega meseca starosti pa ima delavka pravico delati 4 ure dnevno.
—	V socialistični republiki Hr-vatski ima delavka najmanj 105 dni porodniškega dopusta. Ko poteče ta dopust, pa lahko nadaljuje s koriščenjem dopusta do 180 dni, računajoč od dneva nastopa porodniškega dopusta, ali dela po 4 ure dnevno, če to zahteva, do takrat, ko otrok izpolni osem mesecev starosti. Po preteku porodniškega dopusta 180 dni ali dela s skrajšanim delovnim časom do otrokovega osmega meseca starosti ima delavka možnost izrabiti dodatni porodniški dopust, ki traja do dopolnjenega otrokovega enega leta starosti. V tem času gredo delavki pravice iz zdravstvenega zavarovanja, teče ji tudi pokojninska doba, vendar pa ima pravico do nadomestila iz sklada zdravstvenega zavarovanja le, če njen dohodek ožjih članov družine ne presega 1.000 din mesečno na člana ožje družine.
—	V SR Bosni in Hercegovini traja porodniški dopust najmanj 105 dni, z družbenim dogovorom pa se lahko določijo pogoji, po katerih ima delavka pravico do porodniškega dopusta daljšega kot 105 dni in skrajšan delovni čas po preteku otrokove starosti osem mesecev.
—	V SR Makedoniji ima delavka pravico do porodniškega dopusta neprekinjeno 180 dni.
—	V SR Črni gori se z družbenim dogovorom lahko določi, da je porodniški dopust daljši kot 105 dni.
Dodatni
dopust
Invalidom
Letni dopust delavcev traja najmanj 18 in največ 36 delovnih dni (v izrednih primerih, ki jih našteva zakon). Dolžina letnega dopusta se odmerja glede na pogoje delovnega mesta (teža dela, zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesna in duševna napetost pri delu in drugo), delovno dobo in druga obdobja, ki so izenačena z delovno dobo, in posebne socialne razmere.
Pri kriteriju posebne socialne razmere je zajet tudi kriterij, ki predvideva dodatni dopust za:
—	delovne invalide II. in III. kategorije invalidnbsti 2 dni;
—	delovne invalide II. in III. kategorije invalidnosti z več kot 50 % telesno okvaro 3 dni;
—	vojaške invalide in civilne žrtve vojne ter za ostale invalide z več kot 30 % telesno okvaro 2 dni dopusta.
Če je delavec istočasno vojaški, delovni ali drug invalid, se upošteva le en kriterij invalidnosti, in sicer tisti, ki je za delavca ugodnejši.
Glede na to ponovno vabimo vse delavce, ki izpolnjujejo kakšnega zgoraj navedenih kriterijev, da socialnemu delavcu, ki pripravlja seznam upravičencev do tega dopusta, nemudoma predložijo odločbe o invalidnosti, kajti Je na osnovi take dokumentacije bo dodatni dopust priznan.
Nanizali smo le del informacij, podrobnosti pa lahko posameznim interesentom posredujemo v socialni službi kadrovsko-sploš-nega sektorja.
M. Kreft
Razgovor na cesti
Videti je bilo, da se dolgo časa že nista videla, saj sta si imela povedati mnogo. Začela sla pri zdravju, nato sta nadaljevala o stanovanjih, o draginji in nazadnje še o razmerah v družini.
»Veš, kaj so delali otroci ta teden,« je začel prvi. »Vso staro šaro so mi pospravili po podstrešju in vse stare časopise so odpeljali na zbirno postajo. To so storili zato, da bomo podprli boj proti raku in za gradnjo novega kliničnega centra.«
»Kaj praviš, papir ste dali za boj proti raku? Lepo je to. Ampak veš kaj sem jaz razmišljal, in to prav o tej humani akciji?«
»No, povej.«
»Tole, tisti denar, ki ga zahteva RTV za snemanje reklam-
ne oddaje za to humano akcijo, naj bi raje odstopili v prid boja proti raku in za klinični center. Kaj misliš, ali ne bi to pomenilo toliko denarja, kot nekaj ton starega papirja. Veš, pa še nekaj sem se spomnil. Tudi prošnje za krvodajalske' akcije bi bile lahko zastonj, tako da bi Rdeči križ lahko ta denar namenil kam drugam.«
»To pa res ni slaba misel. Glej, no glej. Sporočil bom tvoj predlog na RTV in zdi se mi, da ga bodo vsi delovni ljudje podprli.«
ZAHVALA
Zahvaljujem se sindikalni podružnici TOZD-FI za darilo in obisk v času moje bolezni.
Prav posebno se zahvaljujem mojstru Artaču, tovarišu Milenku in sodelavcem za obisk v bolnici.
Franc Tavčar
ZAHVALA
Dne 31. maja letos je odšel v pokoj tovariš Franc PUCELJ, na-vezovalec v montaži talnih transportnih sredstev. V Litostroju se je zaposlil 1. avgusta 1960. Še veliko zdravih let.
Kolektivu podjetja LITOSTROJ želim izraziti svojo prisrčno zahvalo za solidarnost, ki jo je izkazal na poziv sindikalne podružnice TOZD-PI. Za mojo družino je kolektiv zbral veliko koristnih in uporabnih predmetov.
Zagotavljam vam, da bodo otroci, ki so bili ob mojih skromnih dohodkih le redko deležni kakega darila, znali ceniti in spoštovati podjetje, v katerem sem zaposlen, saj so darila, ki so jih prejeli, daleč presegla vsa pričakovanja.
Vsem neznanim posameznikom, ki sd prispevali darila, kot tudi sindikalni podrožnici TOZD-PI še enkrat najlepša hvala.
JANEZ TRUNKELJ prip. peska
v livarni jeklene litine
Ob 80-letnici prve slovenske planinske koče
Toda na srečo ni manjkalo navdušenih hribolazcev, ki so bili tudi narodno zavedni. Ljubljanski planinci trgovskega in uradniškega stanu so se združili v klubu »Piparji«. Trije med njimi so na izletu na Stol julija 1892 sklenili, da bodo z besedo in dejanjem delali za ustanovitev Slovenskega planinskega društva.
Že novembra 1892 so poslali oblastem vlogo za ustanovitev društva in potrditev društvenih pravil, ki jih je januarja 1893 oblast potrdila, in že 27. februarja 1893 je bil ustanovni občni zbor. Na tem zboru je bil izvoljen odbor, ki mu je predsedoval profesor Franc Orožen. Odbor je 14. julija 1893 sklenil zgraditi kočo pod Liscem in dva dni kasneje so že imeli zemljišče, ki sta ga
Izletniki v kraljestvu gora (foto E. L.l
Pred stodvema letoma so se združili prijatelji gora v društvu »Triglavski prijatelji«, ki ga je vodil Šentvidčan Ivan Žan, kaplan v Srednji vasi. Še isto leto so postavili kočo z imenom Triglavski temelj. Žal je društvo propadlo kmalu po odhodu Žana iz Srednje vasi, in to prav v času, ko so Nemci začeli postavljati svoja oporišča v naših gorah.
»Bohinjska in Soriška občina rade volje prepustili zastonj«.
Marca 1894 so začeli delavci sekati les, ki so ga vlačili tudi uro daleč, saj v bližini ni bilo dovolj drevja.
Junija 1894 so zravnali teren in iz posekanega drevja do začetka julija postavili lično leseno planinsko kočo, dolgo 11,5 m, široko 6,5 m in visoko 6,5 m, z verando pred vhodom. Stroški gradnje in opreme so znašali 1008 goldinarjev ali 2 mesečni plači zdravnika — začetnika. Slovesna otvoritev koče je bila 15. julija 1894. Že v soboto, 14. julija, se je odpeljalo z opoldanskim gorenjskim vlakom iz Ljubljane 50 članov in prijateljev »Slovenskega planinskega društva«. V Lescah so presedli na vozove, okrašene z zelenjem in zastavami. »V Bohinjski Beli so izletnike pozdravljali s streljanjem, nežne roke pa so jim delile dehteče cvetje. Pred Bohinjsko Bistrico je bil postavljen slavolok z napisom: »Odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se Bohinjska«. Goste je sprejel bistriški župan in tajnik Ravbehar, ki je mnogo prispeval k zgraditvi koče. Naj povemo še to, da je bila vsa Bohinjska Bistrica v zastavah.
Izletniki so se nato odpravili proti novi koči, kamor so prispeli zvečer okrog devete ure. Predsednik društva jih je toplo pozdravil. Njihov prihod je pozdravljalo tudi streljanje iz pušk in topičev, pod Liscem pa je gorel velik kres njim v pozdrav. Žal je naslednje jutro močan dež onemogočil izlet na Črno prst, a tudi sama otvoritev te koče se je zakasnila. Ko je veter razgnal oblake, je profesor Orožen pričel s slovesnostjo. Poglejmo, kaj piše kronist.
»Profesor Franc Orožen je z lepimi besedami razložil pomen turistike, omenil delovanje .Slo-
venskega planinskega društva" ter stavbe prve koče, v kateri so ravnokar izletniki preživeli nekaj ur. Toplo se je zahvalil občini Bohinjski Bistrici, vsem Bohinjcem, posebno pa občinskemu tajniku g. Josipu Ravbeharju za vodstvo in nadzorstvo stavbe te koče in za prireditev lepega sprejema ter tako otvoril kočo. Društveni odbornik g. Josip Hauptman — eden glavnih Piparjev in pobudnikov za ustanovitev »Slovenskega planinskega društva« (op. pisca) — je potem hvaležno poudarjal zasluge načelnika g. profesorja Orožna za razvoj in napredek društva ter je v znak hvaležnosti celega društva krstil prvo slovensko kočo po prvem načelniku .Slovenskega planinskega društva’ .Orožnova koča’.
Prikazala se je sedaj izza zagrinjala tabla in na njej je bilo čitati:
Slovensko planinsko društvo Orožnova koča 1846 m, 1894.
Veselo so zagrmeli streli, tamburaši so zaigrali in pevci zapeli. Načelnik se je zahvalil za to odlikovanje in dejal, da mu ta dan kot najlepši njegovega življenja ostane vedno v veselem spominu.« Tako kronist.
Od tedaj so minila leta, zgrajenih je bilo nešteto postojank, izmed katerih so nekatere, žal, zgorele med zadnjo vojno. Nekaj požganih so obnovili, nekaj pa so jih zgradili novih. Ideja, ki so jo uresničili prvi planinci, se vse bolj širi in vse več mladih obiskuje gore, kjer se kuje tovarištvo, navajajo se na odpoved, utrjujejo zdravje in spoznavajo nobliže našo slovensko zemljo. To vse nam pride prav v primeru vojne, saj čim bolj poznamo teren, toliko manj žrtev bi imeli. Ob spominu na otvoritev prve slovenske koče bomo planinci ob obletnici še bolj širili planinsko misel in še bolj skrbeli za naše okolje, ki ga civilizacija vse bolj uničuje. Obenem pa se bomo hvaležno spominjali vseh planincev, ki se s svojo dejavnostjo trudijo za ohranitev prirode, ki je temelj našega življenja.
Dr. Edo Tepina
Skrb za zdravje zaposlenih
Skupaj z uradno pošto je prispela v socialno službo tudi lepa barvna razglednica: »Pozdrav iz Radenske!« sem komaj razbrala, podpisa pa nikakor nisem uspela »dešifrirati«. V mislih sem preletela vse znance, a med njimi ni bilo nikogar, ki bi sodil v ta oddaljeni del Slovenije. Verjetno bi ime prijaznega pošiljatelja pozdravov ostalo za vedno nepojasnjeno, če ne bi kartica s podobno vsebino prispela tudi na naslov tovarniškega sindikata.
Dognali smo, da nam pozdrave pošilja eden od tovarišev, ki mu je sindikat omogočil zdravljenje v naravnem zdravilišču. Ob tem pa sem se spomnila, da širšemu kolektivu ta možnost verjetno še ni dovolj poznana, saj jo je sindikat uvedel šele v letošnjem letu, glede na svojo vsebino pa zasluži, da o njej napišemo kaj več.
Naša delovna organizacija spada v tisto industrijsko panogo, v kateri prevladujejo delovna mesta, ki od človeka terjajo večji fizični napor, delovni pogoji pa kljub vsem varstvenim ukrepom predstavljajo določeno nevarnost za zdravje delavca. Seveda ni dovolj, da to dejstvo le ugotavljamo, nasprotno, z vsemi sredstvi si moramo prizadevati, da bi bilo zdravje delavcev v čim manjši meri ogroženo. V primerih, da pride neglede na naša prizadevanja do okvare zdravja, pa moramo prizadetim nuditi ustrezno • pomoč. Izraz tega načela je tudi akcija sindikata za organizirano zdravljenje kronično bolnih sodelavcev v naravnih zdraviliščih.
Na podlagi analize zdravstvenega stanja zaposlenih je socialna služba ugotovila, da je bolniški stalež v neprestanem porastu, da obenem narašča tudi število^ delovnih invalidov ter kroničnih bolnikov, ki imajo sorazmerno več bolezenskih izostankov. Še posebno neugodno je ocenila dejstvo, da ima precej delavcev dve, tri ali celo štiri kronične bolezni hkrati. Med kroničnimi obolenji prevladujejo obolenja okostja in sklepov, obolenja prebavil ter obolenja dihalnih organov, v zadnjem času pa so v porastu bolezni srca in ožilja. Vsem delavcem, ki bolujejo za katero od naštetih bolezni, naj bi v doglednem času omogočili zdravljenje v naravnem zdravilišču.
Sindikat že vrsto let z različnimi ukrepi skuša zmanjševati škodljivi vpliv težkih delovnih pogojev na zdravje delavcev. V okvir teh ukrepov vsekakor sodi predvsem organizirano letovanje delavcev v počitniških domovih podjetja. Žal pa je ta oblika preventivnega letovanja neustrezna za delavce, katerih zdravje je že prizadeto. Tem delavcem bi bilo potrebno omogočiti preventivno zdravljenje v naravnih zdraviliščih, kjer bi si ob ustrezni negi in oskrbi nabrali novih moči za delo. Oba načina letovanja, tako v počitniških domovih podjetja za delavce, ki delajo v težkih delovnih pogojih, ter socialno ogrožene delavce, kakor tudi v naravnih zdraviliščih določil obe obliki. Ker je zirano skrb za čim boljše zdravstveno stanje delovnega kolektiva. Zato je sindikat v svojem poslovniku o preventivnem letovanju oz. zdravljenju v zdraviliščih, določil obe obliki. Ker je potrebno, da se z določili poslovnika seznanijo vsi, ki bi bili za eno od navedenih oblik preventivnega letovanja zainteresirani, poslovnik v celoti objavljamo.
POSLOVNIK
izkoriščanja preventivnega letovanja in zdraviliškega zdravljenja delavcev organizacije združenega dela TZ Litostroj
1- Zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja in obnovitve delovne sposobnosti članov delovne skupnosti organizira sindikalna organizacija Litostroj za svoje elane:
a)	preventivno letovanje za de-Javce, ki delajo na zdravju škod-vVvih delovnih mestih — v potniških domovih podjetja ,b) zdraviliško zdravljenje kroničnih bolnikov, pri katerih obstaja medicinska indikacija za zdravljenje v zdravilišču.
2.	Izbiro kandidatov za preventivno letovanje opravi strokovna skupina v sestavi: zdravnik, socialni delavec, predsednik 10 sindikata ter člani komisije za soc. vprašanja.
Kriteriji, ki se uporabljajo pri izbiri kandidatov, so predvsem: socialno stanje, zdravstveno stanje, najmanj 2 leti delovne dobe v delovni organizaciji.
3.	Izbiro kandidatov za zdraviliško zdravljenje opravi zdravstvena služba prek zdravniške komisije na osnovi medicinske dokumentacije.
Kriteriji, ki služijo za izbiro kandidatov za zdraviliško zdravljenje, so: zdravstveno stanje, socialno stanje, status borca NOV.
4.	Čas letovanja ali zdravljenja:
a)	preventivno letovanje traja od 7 do 10 dni
b)	zdraviliško zdravljenje traja od 21 do 28 dni.
Za ves čas preventivnega letovanja morajo delavci prispevati svoj redni dopust.
Za zdravljenje v zdravilišču morajo delavci prispevati najmanj 10 dni rednega dopusta, razliko jim priznajo kot opravičen plačan izostanek.
Delavca lahko napotijo na preventivno letovanje ali zdravljenje v zdravilišče tudi večkrat zaporedoma, če to ugodno vpliva na njegovo psihofizično počutje in delovno sposobnost. Pri izbiri kandidatov imajo prednost tisti delavci, ki še niso bili na preventivnem letovanju oz. zdravljenju pa izpolnjujejo ostale pogoje po tem poslovniku.
5.	Stroški za preventivno letovanje gredo v celoti v breme sindikalne organizacije.
6.	Stroške za zdravljenje v zdraviliščih krijejo:
a)	sindikalna organizacija oziroma podjetje,
b)	Zavod za socialno zavarovanje iz sklada zdravstvenega zavarovanja,
c)	delavec.
Višina prispevka, ki gre v breme delavca, se določa po naslednji lestvici:
Dohodek na	Prispevek deti ruž. člana:	lavca v %
do	800 din	0
nad 800 do	1000 din	10
nad 1000 do	1200 din	20
nad 1200 do	1400 din	30
nad 1400 do	1600 din	40
nad 1600 do	1800 din	50
nad 1800 do	2000 din	60
nad 2000 din	70
Dohodek delavca ugotavljajo izključno na podlagi potrdil.
Razlika do polne cene za oskrbo in nastanitev gre v breme delovne organizacije oz. sindikalne organizacije.
Stroški za medicinske storitve gredo v breme sklada za zdravstveno zavarovanje delavcev.
7.	Potne stroške za preventiv-
no letovanje ter zdravljenje v zdravilišču plača delavec sam.
8.	Zdravljenja v zdravilišču po tem poslovniku ne more izkoristiti delavec, ki ga pošilja na zdravljenje v ustrezno zdravilišče določena klinična ustanova ali ima pravico do zdravljenja v naravnem zdravilišču, če je član ZB NOB.
9.	Delavec, ki iz neopravičenih razlogov ni koristil odobrenega letovanja ali zdravljenja v zdravilišču, izgubi pravico do takega letovanja v bodoče.
Poslovnik so z manjšimi spremembami potrdile vse sindikalne organizacije v TOZD, z njimi pa so bili seznanjeni delavski sveti TOZD, ki so akcijo sindikata v celoti podprli.
In kaj mora storiti delavec, ki želi na zdravljenje v naravno zdravilišče? Če je njegovo zdravje resnično ogroženo, bo zdravnik specialist verjetno že sam priporočil zdravljenje v ustreznem zdravilišču. Zdravnik v obratni ambulanti pa bo na predlog zdravnika specialista sprožil postopek pri zdravniški komisiji. Ta bo ocenila, če je zdravljenje v zdravilišču delavcu potrebno in koristno ter bo v tem primeru delavcu odobrila plačilo zdravniških storitev.
Stroške oskrbe in nastanitve bo moral delavec plačati sam, oziroma mu jih deloma povrne delovna organizacija, kot predvideva tudi naš poslovnik. Da bi zdravljenje naših delavcev v naravnih zdraviliščih potekalo čimbolj organizirano, smo sklenili tudi ustrezne dogovore z zdravilišči Radenci, Rogaška Slatina, Dobrna in Laško. Do sedaj je šlo na zdravljenje v zdravilišče 6 delavcev, pričakujemo pa, da bomo do konca leta na zdravljenje poslali še najmanj štirideset zdravstveno prizadetih sodelavcev.	H. C.
V atriju magistrata je bila od 13. do 23. junija IX. republiška razstava mladinske fotografije. Na to razstavo je poslal svoja dela tudi član našega kolektiva Jaka JERAŠA. Za sliko »BREME«, ki jo objavljalo, je prejel najvišje priznanje - eno izmed treh podeljenih — zlato plaketo Janeza Puharja.
Dalj časa pri svojem malčku
Prvi otroški jok, ki pomeni protest malega bitja proti vsemu tujemu in neznanemu, označuje prelomnico v prehodu iz varnega materinega zavetja v neznan, nevarnosti in presenečenj polni svet, kjer se večkrat znajde sam, brez prepotrebnega varstva, topline in zavetja, je končno tudi zakonodajalcu omehčal srce. Postal je uvide vnejši do malčkov in njihovih mater, saj je uzakonil daljši porodniški dopust materam, ki so danes preobremenjene s službo, domom, vzgojo otrok in družbenopolitičnim delom.
Že dolgo je znana ugotovitev, da otrok potrebuje materino nego, predvsem pa vso njeno ljubezen in nežnost v najbolj nebogljenih trenutkih mladega življenja, zato smo vsi z odobravanjem pozdravili določilo nove republiške zakonodaje, ki v urejanju medsebojnih razmerij, ki nastajajo v združenem delu, daje pomembno mesto varstvu žena — mater.
Čeprav se nove določbe zako-
LITOSTROJČANI
Komisija za šport in rekreacijo pri sindikatu Litostroja se pridružuje vsesplošni slovenski akciji »NAUČIMO SE PLAVATI«. Ker nam je znano, da je visok odstotek odraslih neplavalcev v delovnih organizacijah, vam posredujemo program, kje in kdaj se lahko odrasli neplavalci naučijo plavati.
Eno izmed načel akcije TRIM je tudi: Nikoli ni prepozno. Vsi tečaji bodo v večernih urah za zaprtimi vrati in pod vodstvom plavalnih učiteljev.
PROGRAM PLAVALNIH TEČAJEV
KOPALIŠČE	DATUM	ORGANIZIRA	CENA	PRIJAVE IN INFORMACIJE
KOLEZIJA	1.—8. VIL 74	Plavalni klub Ljubljana	150.00 (0 dni)	PK LL, Hajdrihova 21a, tel. 62-420
KODELJEVO	1,—12. VII. 74	Odbor za športno rekreacijo pri TTKS Moste-Poljo	70.00 (10 dni)	TTKS Moste-Polje Koblarjeva 34. tel. 44-107
KODELJEVO	15.—26. VII. 74	Komisija za šport in rekreacijo TRIM servis	70.00 (10 dni)	MZTK. Tabor 14 tel. 322-529 ali blagajna kopališča
KODELJEVO	19.-30. VIII. 74	Komisija za šport in rekreacijo TRIM servis	70.00 (10 dni)	MZTK. Tabor 14 ali blagajna kopališča 43-561
ŠTERN	24. VI. 74	TTKS Ljubljana Bežigrad	vstopnina za 10 dni	TTKS Bežigrad. 312-176 ali blagajna kopališča
VEVČE	1. VIL 74	Plavalni klub	samo vstopnina	vodja kopališča
na o podaljšanem porodniškem dopustu pričnejo uporabljati s 1. januarjem 1975 in se uporabljajo tudi za delavke, ki so 1. januarja na porodniškem dopustu, ne bo odveč, če se podrobneje seznanimo z novimi določili iz samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD oziroma DS (delovni skupnosti skupnih služb podjetja) TZ LITOSTROJ.
Med nosečnostjo in porodom ima delavka pravico do nepretrganega porodniškega dopusta najmanj 105 dni, ki pa ga mora nastopiti osemindvajset dni pred porodom (v primeru, da bi delo ogrožalo mater in otroka, lahko nastopi porodniški dopust petinštirideset dni pred porodom, kar odobri zdravnik).
Po preteku porodniškega dopusta v trajanju 105 dni ima delavka pravico, če to zahteva, nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni ali pa prične delati štiri ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti. To novo določilo bo otrokom in materam prineslo več kot najsodobneje urejene jasli ali otroški vrtec.
V vsakdanjem življenju in pogovorih o otrocih, posebno o dojenčkih, večkrat potisnemo vstran očeta, ki se upravičeno počuti zapostavljenega, saj mu nehote odrekamo kvalitete, ki jih kot oče vsekakor ima, pa čeprav je njegov otrok še majhno, nebogljeno bitje. Tokrat se je zakonodajalec domislil že znane resnice, da tudi oče lahko nudi otroku potrebo zavetje in ljubezen, zato je omogočil delovnim ljudem, da v svojih sporazumih priznajo pravico podaljšanega porodniškega dopusta namesto materi očetu otroka, če otroka neguje in če sta se roditelja tako sporazumela. To določilo smo
sprejeli tudi v naš samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih in pomeni uresničitev enakopravnosti moškega in ženske ter njune skupne vloge pri vzgoji otrok.
Ko je otrok star dvanajst mesecev, ima delavka pravico delati štiri ure na dan, tudi dokler ni otrok star tri leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbne j-ša materina nega; natančnejše predpise o merilih za določitev nujne večje materine nege za otroka do treh let izda republiški sekretar za delo v skladu z medrepubliškim dogovorom. Obolenja oziroma stanja, ki jih upošteva, so bila doslej naslednja: tuberkuloza (vse oblike primarne in postprimarne tuberkuloze, ne gle-ge na lokacijo), sifilis in njegove posledice, posledice akutnega encefalitisa raznih vzrokov, vsakovrstne maligne neoplazme, vštevši levkemijo, bronhialna astma in astmatiformeni bronhitis, sladkorna bolezen in še vrsta drugih obolenj in stanj.
Delavka, ki dela štiri ure na dan od dvanajstih mesecev do treh let otrokove starosti, ima pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke po dejanskem delu.
Delavka, ki dela štiri ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti, ima v temeljni organizaciji pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke za štiri ure na dan, za delovni čas nad štiri ure na dan pa pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih.
Delavka, ki po izteku 105 dni porodniškega dopusta nadaljuje porodniški dopust še 141 dni, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka po posebnih predpisih.
Kot sem že poudarila, bodo pričela veljati nova določila s 1. januarjem 1975; do tedaj imajo delavke, ki so že oziroma ki bodo do konca leta izkoristile 105 dni, še osemindvajset dni dopusta, za kar ima delavka pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke v delovni organiza-
cii‘-	Iva Kosmač
Litostrojčani prvič na Madžarskem
V petek, dne 24 . 5. 1974, ob 14,30 smo se izletniki zbrali pred trgovino Slovenija avto. Dež neusmiljeno lije, ko se žalostni posedamo v Kompasov avtobus. Tolažimo se s pregovorom »Slab začetek — dober konec«.
Tako je avtobus s 50 potniki krenil na pot mimo Celja, prek Slovenske Bistrice, Ptuja, Ormoža in kaj hitro smo bili na jugoslovansko—madžarski meji — Goričan—Letenye. Izredno strogi in prodirni pogled našega carinika nas je skoraj preplašil, vseeno smo kar hitro opravili vse formalnosti. Nato smo pri madžarskih carinikih obvezno zamenjali naš denar in že smo sproščeno zadihali, se smejali šalam in dovtipom — smeh in slovenska pesem sta se oglasila na tujih tleh. Po dveh urah vožnje smo že zagledali razsvetljene kraje ob Blatnem jezeru. Jezeru, ki je dolgo 78 km, široko na najširšem mestu 11 km, na najožjem pa 1,5 km.
V BALATON BOGLARJU, kraju, kjer je bil naš cilj, so nas že čakale naše madžarske gostiteljice, ki so nam razdelile sobe, in sicer polovici udeležencev v njihovem počitniškem domu, polovici pa v bližnjem hotelu, kjer smo se tudi vsi hranili.
Še isti večer, ko smo pozno, (ob 10. uri) prišli na večerjo, nas je presenetila pozornost, saj je vsako našo jedilno mizo krasila jugoslovanska zastavica. Zaigrala nam je ciganska godba »violine«. Ob glasbi smo se raznežili in uživali v nepozabnem okolju. Prvi vtisi so bili — pozornost, prisrčnost in s tem zelo dobro počutje.
Drugo jutro, 25. maja, smo se že zgodaj zjutraj odpravili na ogled glavnega mesta Madžarske BUDIMPEŠTE. Pot se je vila med zelenimi polji, vinogradi, nasadi jablan in hrušjk. Deževalo je kar naprej, tako da smo bili prikrajšani za lep razgled. V zelo slabem vremenu smo ob 10,30 prispeli v Budimpešto.
Najprej smo imeli prosto do poldneva. Nekateri so se takoj podali na lov za spominki. Omenim naj, da na Madžarskem prodajajo kot »suvenir« tudi ogrsko salamo, in sicer le za devize — dolarje, marke pa tudi za naše dinarje. Mislim, da smo salam kar precej nakupili — saj to je prav lep spominek — pa še nekaj imaš od njega.
Med tem prostim časom smo si nekateri sami ogledali naj starejšo župnijsko cerkev, ki so jo več-
krat popravljali in dozidavah. Zgradili so jo v več slogih — gotskem in romanskem.
Sprehodili smo se po novejšem visečem Elizabetinem mostu, se razgledali po Donavi, hiteli še do naj starejšega verižnega mostu, ki visi na dveh Galovih verigah, si ogledali staro krčmo »Matias pince« in že je prišel čas, ko smo se zbrali pri avtobusu ob dogovorjeni uri. Tu se nam je pridružila še mlada prikupna vodička Magdalena. Izvedeli smo, da je pravzaprav naše gore list. Njeni dedje in pradedje so se pred nekaj stoletji iz Srbije naselili v kraju blizu Budimpešte; tam še danes žive srbske družine — pravijo, da je to Srbska vas.
Kosili smo v originalni madžarski vinslki kleti (po madžarsko se reče »Boro kert«), najprej madžarski bograč — postrežen v kotličih kot specialiteto, nato pa še razne druge jedi. Naj povem, da smo bili kar preveč siti.
Po kosilu, ko smo odhajali, smo imeli nekaj smole z avtobusom, ki je nasedel pri parkiranju. S skupnimi močmi in pod-laganjem desk smo ga le spravili prek nerodnega klančka.
Popoldne smo se odpravili na skupinski ogled Budimpešte. Mesto je zelo veliko, saj ima nad 2 milijona prebivalcev. Razprostira se na obeh bregovih Donave. Budimpešto pravzaprav sestavljata dve mesti, na levem nižinskem leži Pešta, na desnem gričevnatem področju pa Budim. Mesto povezuje prek široke Donave šest cestnih in dva železniška mostova.
Mesto smo si ogledali med počasno vožnjo z avtobusom. Videli smo vladno palačo, mogočni parlament, nadalje spomenik ruskemu vojaku, armadi, ki je osvobodila Budimpešto, nakar smo se peljali mimo Jugoslovan-' skega poslaništva in izstopili na prostranem Trgu herojev. Sredi trga stoji mogočen spomenik s 36 m visokim obeliskom z nadangelom Gabrijelom na vrhu. Ob vznožju obeliska je upodobljeno 7 jezdecev — knezov. Postavili so ga leta 1896 v spomin na združitev sedmih madžarskih plemen. Tu je tudi grob neznanemu vo-jajku, v polkrogu med visokimi stebri pa stoje kipi pomembnih madžarskih kraljev, sedmograš-kih knezov in kipi borcev za svobodo.
Na trgu stoji tudi palača, v kateri so bogate muzejske zbirke.
Žal za obisk muzeja nismo imeli dovolj časa. Omenimo naj le to, da so tu zbrana dela mojstrov vsega sveta (nad 100.000 umetnin), med njimi tudi dela našega rojaka Meštroviča.
Od tu smo se odpeljali do NEP stadiona. Gradili so ga od leta 1948 do 1953. Sprejme 100.000 gledalcev in je opremljen z naj mo-' dernejšimi tehničnimi napravami. Ima 52 izhodov, tako da se lahko v najkrajšem času izprazni (10 do 15 minut). Poleg stadiona stoji še moderna športna dvorana z lastnim hotelom in z manjšim stadionom za treninge.
Mimogrede smo si ogledali še razvaline stare arene, ki 'izvirajo še iz leta 10 po našem štetju, nato smo se peljali prek Marga-retinega mostu, ki je povezan z Margaretinim otokom. Otok je priljubljena izletniška točka, kjer je več športnih igrišč, kopališč in mnogo lepih parkov.
Med našim ogledom Budimpešte se je vreme končno izboljšalo. Zasijalo je sonce, ko smo se zopet ustavili pred Matjaževo cerkvijo. Ta cerkev je eden od najstarejših njihovih spomenikov. Zgrajena je bila v 13. stoletju v romanskem slogu. Kralj Matjaž (Matija Korvin), po katerem se cerkev imenuje, jo je obnovil v 15. stoletju. V času 150-letne turške okupacije je bila ta cerkev spremenjena v mošejo. V 18. stoletju je bila obnovljena v baročnem slogu, v 19. stoletju pa v gotskem slogu. Med II. svetovno vojno je bila cerkev močno poškodovana, vendar so jo zopet obnovili. Notranjščina je razdeljena v tri s freskami okrašene ladje, skozi s soncem ožarjena okna pa je prihajala čudovita intimna svetloba. Zunaj cerkve smo se povzpeli še na bližnjo ribniško trdnjavo (palačo), ki je bila zgrajena v začetku tega stoletja (1901).
Z obzidja je čudovit razgled na budimpeštanske mostove, na Margaretin otok sredi reke in na mogočni parlament onkraj brega.
Nazadnje smo se odpeljali še v Citadelo vrh hriba. To je utrdba, ki so jo zgradili Habsburžani leta 1851. Od tu je čudovit razgled na mesto. Pred zidovi utrdbe stoji velikanski spomenik svobode v spomin osvoboditeljem mesta izpod nemške zasedbe in v spomin sovjetskim vojakom, ki so pri tem zgubili življenja.
V mestu je tudi veliko zdravilnih vrelcev, zato je tu naokoli veliko zdravilišč.
m-r
fp# -■	*
rr"—■—r—
--r:«	,
. *" ...........................
..ni*.-.......*enwičvAel*.
...A
51 ‘.
Znameniti stari verižni most v Budimpešti
Čeprav smo imeli za ogled le bore malo časa, smo pravzaprav mnogo videli. To mesto nam bo ostalo v lepem spominu, posebno še po čistoči in urejenosti.
Naj omenim, da smo bili gostje podjetja iz Budimpešte, ki nima prav nič sorodnega z našim Litostrojem. Zaposlenih ima okoli 5.000 delavcev in urejene nasade, parke in zelenice v Budimpešti in tudi v drugih mestih. V zadnjih letih si še prav posebno prizadevajo, da bi čimbolj olepšali svoje mesto. Prav gotovo bi bilo vsega posnemanja vredno, če bi tudi mi tako skrbeli za čistočo. Bili smo presenečeni, saj odpadkov niti cigaretnih ogorkov po cestah skorajda ni.
Proti večeru smo se vrnili do Balaton boglarja. Po večerji smo se zbrali v prijaznem počitniškem domu in pod vodstvom našega zelo dobrega pevca iz znanega partizanskega zbora peli pozno v noč.
Dne 26. maja smo okoli Blatnega jezera občudovali neštete počitniške hišice, hotele in počitniške domove. Ob tem ne smemo pozabiti na jezero Heviz, kjer so znane žveplene zdravilne toplice. Temperatura vode je 30 °C.
Od tu smo se peljali naprej po lepi pokrajini med griči in vinogradi vse do kraja Balaton fu-red. Kosili smo v prijazni čardi, po madžarsko »T61gyea csarda«. Ob postrežbi pri svečah in ci-
ganski glasbi so se nam razvnela srca.
Madžarka muzika nas je tako prevzela, da smo bili prav razpoloženi za nadaljevanje veseljačenja, a smo morali naprej do kraja Tihany, kjer nas je na najožjem delu jezera že čakal trajekt, ki nas je popeljal do večjega mesta Siofoka, a naš izlet smo v Balaton boglarju zaključili.
Zvečer po večerji so se naše žene pomerile v ruskem kegla-nju; zmagala je madžarska gostiteljica.
Dne 27. maja smo še tekali sem ter tja, da bi zapravili še zadnje forinte. Če se ne motim, se je tudi med nami našel junak, ki je zaplaval v mrzlo jezero. Korajža pa taka! Upajmo, da se ni prehladil.
Po kosilu smo se pri avtobusu še prav posebno prisrčno poslovili od naših gostiteljev. Na njihovo željo smo zapeli še slovensko pesem, pomahali v slovo in že smo bili na poti proti domu. Vse do meje nas je skrbelo, saj smo imeli kar precej mesenih spominkov, a na carini je šlo vse v naj lepšem redu. Cariniki so bili zelo prijazni, mi pa smo vsi srečni in veseli prispeli dokaj zgodaj v Ljubljano.
Na koncu še trikrat hura za našega vodiča in prijaznega šoferja Dušana!
TE-MA
Nezadovoljiva delovna disciplina
Za razvedrilo
Na vso srečo ne pri nas, temveč na drugi strani naše zemeljske krogle — v Novi Zelandiji!
Naš predstavnik je na steni neke pisarne v Aucklandu našel objavo, ki jo zaradi zanimivosti sloga objavljamo v prevodu:
dar se zaradi tako močno ukoreninjenih naravnih nagonov utegne primeriti, da bo roka krčevito zagrabila še po tem, ko je že nastopila smrtna odrevenelost.
?eZZ				4. JULO	IZRA- ŽANJA	DRŽAVNA. BU-q4JMA		PASI— RAMO SAD/E	eAsr	l/udska REPJBI- IKA	puape	SlROK PAS ZA PREVEZ R/MONA	V/SoKO PSTN- DREl/O	<RA7 blizu 7UCj. Pop. Neie	Polmer
			m m												
			1	\ N					SAMO- DEJNI APARAT						MA/HRE HIŠICE
vsvsirz Kzalj	kramj	tf-PRIP.							PRAV TAM! (E AT.J	Kketa					
										O Bh 6/A/A. KOVTZcIa Z»k«v/AS4 j					
PRODA- MIRA RIB												VZKLIK meta/kr. THAKAH- E/vrUA			
	zavaro vaim/ca EV ROP. Sokstvo					GROBn vohaCe SUKNo					OUBU._ ‘fiEDAi/fa				
						sever					&UCR- WALV				
AM- PER		TVECpiN											CESTMA ŽEIE2N.		
		JI/S71M											SAMO (NEMSib)		
MEDEHo PECIVO						SEŠTE- VAM								ITALIJA	
						eiemeau								K A AT/CA	
Re- ma SOČI							I								
TUJ Dvocfu -Sm/k				SAMo- qiAs- M/K		TOMO- SOV AVTO					VAŽEN ORfAN				
OBJAVA
Uprava je opazila, da nameščenci umirajo na nogah in nočejo pasti.
S TO NAVADO JE TREBA TAKOJ PRENEHATI!
Vsak nameščenec, jkaterega bomo našli na njegovem delovnem mestu mrtvega v pokončnem položaju, bo takoj padel s plačilnega seznama.
Če v prihodnje predstojniki opazijo uslužbenca, ki se že dve uri ne giblje, je njihova dolžnost, da raziščejo, kajti skoraj ni mogoče razlikovati med smrtjo in naravnim gibanjem nekaterih nameščencev.
PREDSTOJNIKE OPOZARJAMO, DA SKRBNO RAZIŠČEJO!
Za najprimernejši način smatramo, da podrže plačilno kuverto pred izbranim truplom. Ven-
Jurček grdo preklinja. Njegova mama pokliče starejšega brata Jožka in ga vpraša:
»Jožko, si ti naučil Jurčka te grdih besed?«
»Ne, mama, jaz sem mu samo povedal, katerih grdih besed ne sme govoriti.«
^ i ZJ

I
Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik Vladimir Kovač — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Telefon uredništva 56-021 (h. c.) int. 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru — 1974