GEOGRAFSKI OBZORNIK AVSTRALIJA - ODMAKNJENI OUTBACK Tomaž Podobnikar UDK 913(941 AVSTRALIJA - ODMAKNJENI OUTBACK Tomaž Podobnikar, Prostorsko informacijska enota ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Avstraliji, ki glede na Evropo leži spodaj, torej na drugi stra- ni zemeljske oble, pravimo v angleščini kar »down under« oziroma »tam doli«. Če zapustimo poseljene in rodovitne vzhodne avstralske obale, se znajdemo v pustem osrčju Av- stralije, znanem tudi po slikovitem izrazu »outback« ali »bo- gu za hrbtom«. Puščavska, z redkim grmovjem poraščena pokrajina podnevi žari v rdečkastih odtenkih, ponoči pa jo bledo osvetli markantno ozvezdje Južni križ. UDC 913(94) AUSTRALIA - OUTBACK Tomaž Podobnikar, Prostorsko informacijska enota ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenia Australia is almost an antipode to Europe on the Earth globe. Therefore, for the Europeans, it is simply located »down under«. Westwards from the inhabited, fertile eastern Australian coasts, there lies the sparsely settled, flat arid inland region of Australia, named Outback. This desert landscape where bush- es grow only sporadically, glows in numerous red hues in day- time, while in nighttime, it is only feebly illuminated by the stars of the Southern Cross. Ker v Geografskem obzorniku še nismo pisali o odmaknjeni celini, navrzimo nekaj splošnih podat- kov o Avstraliji. Avstralija (lat. australis južni) je s po- vršino približno 7 .682 .300 km2 najmanjša celina, če ne največji otok na svetu. Razteza se med 10° in 44° južne geografske širine ter 112° in 154° vzhodne geografske dolžine. V smeri vzhod-zahod meri ka- kih 4 0 0 0 km, v smeri sever-jug pa približno 3200 km. Obkrožajo jo morja, severno so otoki Papue Nove Gvineje in Indonezija, na vzhodu in zahodu pa In- dijski ter Tihi ocean. Celina je najbolj sušna in naj- ravnejša na Zemlji, z 1 8 ,5 milijoni prebivalcev pa najredkeje poseljena (nekaj več kot 2 prebivalca na km2), če odštejemo Antarktiko. Slika 1: King's Canyon, spektakularna soteska z do 200 m visokimi prepadnimi stenami. V staro, močno zaobljeno gorovje George Gill se ostro zarezuje soteska z občasnim vodotokom. (Foto: T. Podobnikar.) 13 i GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Simpson's Gap, aboriginsko Rungutijirpa. Suha kremenčeva soteska v Zahodnem MacDonellovem gorovju kaže na vztrajnost in moč narave. V naplavljeni strugi hudournika se začenja avenija trdoživih rečnih evkaliptov. Ta drevesa, ki jim pravijo tudi »gum tree«, se ob suši hranijo z vodo, shranjeno v »gumijastih« listih. (Foto: T. Podobnikar.j Najstarejši avstralski prebivalci so Aborigini, ki naj bi bili potomci prvih prazgodovinskih naseljen- cev z jugovzhodne Azije. Prvi Evropejci so se poja- vili v Avstraliji v 16. stoletju. Najprej so jo razisko- vali Nizozemci, potem Portugalci in nato Angleži, ki so ustanovili prvo kolonijo. Danes je Avstralija s še- stimi državami in dvema ozemljema zvezna parla- mentarna država in ustavna monarhija v Common- wealthu z britansko kraljico na čelu, ki jo zastopa generalni guverner. Predvidoma bo leta 2 0 0 1 posta- la republika. Avstralijo lahko razdelimo na tri velike naravne pokrajinske enote (7): • zahodna planota, ki jo sestavljajo od 2 0 0 od 8 0 0 m visoke puščavske ravnice in osamela pla- notasta gorovja, • osrednje nižavje z jezerom Eyre ( - 1 2 m n. v.) ter nižavje ob rekah Murray in Darling ter • vzhodno višavje z najvišjim avstralskim vrhom Mt. Kosciusko (2230 m). Kar 6 0 % površine celine nima odtoka v morje (8). Na severnem delu Avstralije prevladuje vroče trop- sko podnebje z deževnim monsunom med novem- brom in marcem ter sušnim obdobjem s celoletno ko- ličino padavin od 7 5 0 do 1500 mm. Na jugozaho- du je podnebje sredozemsko z 9 0 0 mm padavin, na jugovzhodu zmerno toplo, drugje pa večinoma puš- čavsko s 100 do 2 5 0 mm letnih padavin. Avstralijo poseljuje izredna mešanica flore in fav- ne. Njeno nevsakdanje rastlinstvo so evkalipti, ki jih najdemo skoraj povsod po celini, največ na severu in jugu celine. Znanih je kakih 7 0 0 teh drevesnih vrst. Obalni evkaliptovi gozdovi proti notranjosti celine pre- hajajo v savane in grmičasto stepo, scrub ter v pol- puščave in puščave, ki obsegajo osrednji in zahod- ni del Avstralije. Tipično avstralske rastline so tudi ču- dovite avstralske akacije, banksije ter velikanske pra- stare praprotnice, za katere so do nedavnega misli- li, da so že zdavnaj izumrle. Za ostali del sveta so še bolj opazne neverjetne en- demične živalske vrste kot kenguru, koala, kljunaš, kljunati ježek, oposum, vombat, dingo, smejoči ša- kal, ptič tekač emu, ter mnogo najrazličnejših papig in kakadujev. Tod živi jo strupeni pajki in kače ter ne- 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Devil's marbles ali vražje frnikole so jajcem podobne gigantske granitne klade, naključno razmetane po Outbacku, 100 km južno od Tennant Creeka. Nastale so z erodiranjem navpičnih in vodoravnih razpok prvotne skalne gmote. Po aboriginski mitologiji naj bi ta »jajca« znesla mavrična kača. (Foto: T. Podobnikar.) varna roparja, slanovodni in sladkovodni krokodil. V avstralskem živalskem svetu so vodilno vlogo prev- zeli vrečarji, ki so po naravi zelo dobro prilagojeni življenjskim razmeram na sušni celini. Vrečarji so dom- nevno že pred 100 milijoni let živeli v Severni Ame- riki in se od tam najverjetneje razšir i l i v Južno Ame- riko ter Avstralijo, ko sta bili ti dve še del velike južne celine Gondvane. Prvotni sesalci so kasneje prodrli do vseh gondvanskih celin, med njimi pa le redki do Avstralije, ki se je že zgodaj ločila od prakontinenta. Kopenski most z Azi jo se je že pred nekako 50 milijo- ni let pogreznil v morje, s tem pa se višji sesalci, ki so se razvili v Azi j i , niso mogli razširiti na Avstrali jo (9). Omeniti velja, da so Evropejci z naseljevanjem Avstralije močno spremenili naravno ravnotežje. Ogrozi l i in iztrebili so marsikatero živalsko in rast- linsko vrsto. K temu je posredno zelo pripomogla na- selitev živali, ki so jih pripeljali s seboj. Zajci, v Av- straliji brez pravih naravnih sovražnikov, so na pri- mer opustošili pašnike, mačke in lisice so iztrebile mno- go avstralskih vrečarjev, vzreja ovac, ki jih je več kot ljudi, pa je prav tako spremenila okolje. Večji del avstralskih ovac najdemo v »outbacku«, ki obsega večji, južni del Severnega ozemlja in del Zahodne Avstralije. Živinorejske farme so ogromne, nekatere celo večje od površine Slovenije. Pokraji- na je geološko zelo stara (predkambrijske kameni- ne do 3 ,7 milijard let) in erodirana. Večinoma rav- no površje prekinjajo nagrbančena, razmeroma nizka rjavordeča gorovja, ki jih sekajo globoke so- teske. Te občasno dolbejo nestalni vodotoki, suhi med sušami in prenapolnjeni med deževnimi obdobji. Ero- z i ja je v teh gorovjih razkrila velika nahajališča zlata, urana, diamantov, železa, cinka, boksita ter nafte. Podnebje outbacka je puščavsko s poletnimi temperaturami prek 45 °C in zimskimi, ki se včasih spustijo celo pod ničlo. Sušo lahko kadarkoli preki- nejo redke nevihte. Predstavo o pravem podnebju osrednjega dela Avstralije močno popačijo na veči- ni kart vrisane precej velike modre lise, ki naj bi pred- stavljale jezera. V resnici so to suha slana jezera ali polja s tanko plastjo soli na površini, ki se z vodo napolnijo le, ko kakšen tropski ciklon zablodi v no- tranjost dežele. Ti cikloni so lahko tako siloviti, da 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK napolnijo jezera z vodo tudi za nekaj let (3). Poleg silovitih viharjev in poplav lahko doživimo, vendar težko preživimo, nekajletna sušna obdobja brez ene same kapljice dežja ter izredno visoke temperature. Podnebje prehaja na severu outbacka brez prave- ga subtropskega pasu v tropskega z vedno vročim in izredno suhim obdobjem med aprilom in septem- brom ter z visoko vlago, nevihtami in tropskimi ciklo- ni med oktobrom in marcem. Outback je tudi dežela Aboriginov in grmovja. Presenetljivo je, da v suhem outbacku, kjer se veči- na drugih dreves posuši, uspevajo tudi evkalipti, na videz nežna, občutljiva in navadno tudi precej viso- ka drevesa. Evkaliptom, ki jim pravijo Avstralci gum tree, uspevajo v outbacku predvsem v strugah obča- snih vodotokov. Njihovi debeli, »gumijasti« listi za- držujejo vodo pred izhlapevanjem, korenine pa se- gajo globoko v zemljo. Nekateri biologi menijo, da je skrivnost njihove odpornosti v mehki, svetleči skorji, ki odbija vročino tudi ob požarih, tako da jih večja drevesa navadno preživijo (7). Pogosto se zgo- di, da les zgori, lubje odmrlih dreves pa ostane. Av- stralsko pokrajino namreč pogosto pustošijo poža- ri, ki pa celo omogočajo razmnoževanje nekaterih vrst evkaliptov. Severno ozemlje in njegov outback nimata formal- no definiranih meja, kljub temu pa je proti država- ma Queensland in Južna Avstralija ograjen z 2 m vi- soko in skoraj 10 .000 km dolgo najdaljšo ograjo na svetu, ki ščiti prirejo ovac teh dveh držav proti din- gom (1). Zaradi majhne populacije in občutljivega gospodarstva Severno ozemlje ni opredeljeno kot dr- žava. Danes tu živi le 1 % vsega avstralskega pre- bivalstva. Aborigini predstavljajo 22 % prebivalstva Severnega ozemlja. Največji mesti sta Darwin (bli- zu 8 0 . 0 0 0 preb.) na tropskem severu, imenovanem top end, in Alice Springs (24 .000 preb.), srce out- backa, ki leži v arteški kotlini, tako da mu vode ne primanjkuje. Do nedavnega je bila najpomembnejši nacional- ni izvozni artikel volna. Tradicionalna trgovina z vol- no je še vedno velik posel predvsem v outbacku, striž- ci ovac pa najbolj cenjeni fizični delavci v Avstrali- ji. Cenjeni so bili tudi sloveči gonjači kavboji, ki so do šestdesetih let tega stoletja vodili živino na trg ali do železnice. Danes nadaljujejo njihovo dediščino - V . 'niit Slika 4: Dingo (canis familiaris dingo] je divji pes. V Avstralijo je prišel iz Azije pred kakimi 6000 leti. Pri Aboriginih živi tudi udomačen, vendar raje tuli kot laja, mladiče pa povrže le enkrat letno. (Foto: T. Podobnikar.] 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK rjfmOm i •, I > LJUilP • Slika 5: Mutitjulu na vznožju Uluruja, rdeče skale. Eden izmed petroglifov - prazgodovinskih slik na kamnu. Del slike predstavljajo značilni koncentrični krogi. Večina takšnih slikarij ima religiozni pomen. Izdelali so jih v tradicionalnem slogu, ali pa kakor so jih videli v sanjah. Uporabljali so naravne barve, kot sta rumena in rdeče-okrasta ali ogljena, zmešana z vodo ali sokom orhideje. (Foto: T. Podobnikar.) vozniki cestnih vlakov, imenovanih Road Tram, naj- večjih cestnih vozil na svetu. To so prave cestne po- šasti, sestavljene iz mamutskega tovornjaka, ki vle- če do štiri prikolice. Taki tovorni vlaki na do 62 ko- lesih so do 53 m dolgi in prevažajo do 150 glav go- vedi ali 6 0 0 ovac. Seveda pa cestni vlaki tudi oskr- bujejo prebivalce z vsem potrebnim (10). Avstralija je torej dežela tovornjakov, avtobusov in avtomobi- lov. Najpočasnejši motorizirani način potovanja po Avstraliji je z vlakom, ki pripelje na Severno ozem- lje le z juga, do Alice Springsa. Na Severnem ozemlju je na račun neučinkovite gradnje avstralskih železnic že leta 1 877 , ko so na- meravali zgraditi železniško progo med Adelaido na jugu in Darwinom na severu celine, začela nastaja- ti slovita legenda o vlaku Ghanu. Prek 5 0 let je tra- jalo, da so zgradili železnico do polovice, Alice Springsa. Danes, več kot 100 let kasneje, še vedno premišljujejo o dograditvi zadnjih 1500 km proge do Darwina. Osnovna napaka pri gradnji železnice je bila, da so jo, nehote, zgradili prek poplavnega ob- močja. Gradili so namreč v dolgem sušnem obdob- ju, po dograditvi pa je progo poplavljalo vsakih ne- kaj let ter, in kar je še huje, vedno znova tudi odpla- vilo! Avanturistično potovanje so konstruktorji pope- strili še tako, da je bila proga v prvem delu poti ši- rokotirna, nato ozkotirna, nakar so potniki zadnji del poti do Alice Springsa presedli na »kamelji vlak«! Ka- mele so vodili Afganistana, po katerih je Ghan tu- di dobil ime. Hitrost vlaka po slabi progi ni prese- gla 3 0 km/h, potovanje pa so nekoliko olajšali le- ta 1929, ko so železno cesto podaljšali do Alice Springsa. Šele leta 1980 so kopico napak in prob- lemov končno odpravili z dograditvijo proge po no- vi, vzhodnejši trasi (6). Na oddaljenih kmetijah redko poseljenega Sever- nega ozemlja so Avstralci s svetom povezani le na ne- kaj načinov: Pri premagovanju ogromnih razdalj velja omeniti leteče zdravnike, Flying Doctor, ki z letali ob klicu S O S pridejo tudi do najbolj oddaljenih krajev. Tudi pošto dostavljajo in pobirajo na odcf^je-mh fcn;- mah kar s poštnimi letali. V Alice Spririg&J imajo od' GEOGRAFSKI OBZORNIK leta 1950 šolo prek radia, School ofthe Air, ki med šolskim letom deluje od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. Najmlajši otroci, ki ž ivi jo na več sto ki- lometrov oddaljenih farmah, spremljajo pouk kar do- ma. Z učiteljem jih povezuje oddajno-sprejemni si- stem, le enkrat v letu pa se z njim tudi srečajo. Danes uživajo podobne ugodnosti kot priseljen- ci iz Evrope tudi praprebivalci Avstralije, Abor ig in i . Ob prihodu Evropejcev pa ni bilo tako. Ko so leta 1788 Angleži ustanovili prvo kazensko kolonijo, jih je v Avstraliji živelo prek 3 0 0 . 0 0 0 . Evropejci so se v notranjosti Avstralije prvič srečali z Aborigini leta 1 825, ko so raziskovali ta ne preveč gostoljuben del celine. Kasneje so si predvsem zaradi pridelovanja volne prilastili zemljo, primerno za pašnike, in s tem povzročili konfrontacijo z Aborigini. Začelo se je kru- to iztrebljanje neoboroženih staroselcev, ubijali so jih kot živali, jih okuževali z nevarnimi evropskimi bo- leznimi, omamljali z alkoholom, brutalno izkorišča- li ter onemogočali enakopravnost. V 150 letih po pri- hodu v Avstralijo so jih zdesetkali na kakih 4 0 . 0 0 0 . Usoda Aboriginov se je v Avstraliji zanesljivo za- čela obračati njim vprid med 2. svetovno vojno. Po- časi so si izborili določene pravice, od volilne do uki- nitve posebnega dovoljenja za delo itd. Danes so for- malno enakopravni avstralski državljani in imajo od leta 1973 svoj parlament. Avstralska vlada jim po- stopoma vrača njihovo prvotno zemljo, največ na Se- vernem ozemlju. Do leta 1983 so imeli v posesti 28 % ozemlja tega območja, pridobivajo pa še nadaljnjih 1 9 % . Število Aboriginov spet narašča in jih je tre- nutno prek 2 0 0 . 0 0 0 , do konca stoletja pa naj bi jih živelo kakih 3 0 0 . 0 0 0 . Predstavljajo le 1,5 % vsega avstralskega prebivalstva. Danes jih večina ž iv i v revnih mestnih četrtih in na lastni zemlji, preživlja- jo pa se z državnimi podporami (8). Aboriginska družba je najdlje neprekinjeno tra- jajoča kultura na svetu z začetkom med zadnjo le- deno dobo pred kakimi 4 0 . 0 0 0 leti ali celo prej (2). Prišleki iz Az i je so domnevno pristali s čolni iz lub- ja na severu Avstralije in s seboj pripeljali pse, pred- nike dingov. Aborigini je skupno ime za plemena av- stralskih domačinov - avstraloidov. So temne polti, srednje visoki, s širokimi nosovi, precej poraščeni, s skodranimi, valovitimi lasmi in z razmeroma krat- kimi udi (5). Govorijo prek 5 0 0 jezikov, ki spadajo Slika 6: Uluru ali Ayersova skala je gigantski monolit, ki se dviga 340 m iznad ravne pokrajine. Skala, ki je mitološko izredno pomembna za aboriginsko pleme Anangu, se ob sončnem vzhodu ali zahodu obarva v živo rdečo barvo. (Foto: T. Podobnikar.) 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK v 30 skupin. Eno izmed teh skupin jezikov, Pama- Nyungon, uporablja prek 8 0 % vseh Aboriginov (1). Danes učijo otroke formalno le 30 jezikov. V sever- nem delu Avstralije precej uporabljajo novejši jezik kriol, ki vsebuje precej angleških izrazov s slovnico in izgovorjavo na aboriginski način. Aborigini živijo v polnomadskih lovsko-nabiral- niških skupnostih. Pri lovu sta jim pomagala premiš- ljeno izdelan bumerang in lučalo woomera (7). Eko- loško so zelo osveščeni in imajo izredno spretnost za preživetje v nemogočih razmerah negostoljubne de- žele. Vedno so živeli v popolnem stiku z naravo in prepričanju, da zemlja ne more biti lastnina. Spali so pod milim nebom ali si naredili preprosta zaklo- nišča iz rastlinja. Ogenj za gretje so si naredili z drg- njenjem palic, ali pa se enostavno zvili v klobčič drug z drugim, včasih celo z napol udomačenimi psi, so- rodniki dinga. Danes, ko večinoma živijo v hišah, vsaj poleti najraje spijo zunaj. Navadno hodijo bosi, ta- ko da imajo na podplatih debelo kožo. Aborigini imajo dodelan smisel za glasbeno in likovno umetnost. Aboriginski umetniki so v zadnjem desetletju raziskovali poti, kako zaščititi in obuditi nji- hove nekdanje, precej zatrte vrednote in jih deliti s šir- šo skupnostjo. V delu outbacka igrajo na spiritual- no glasbilo didjeridu, ki predstavlja mavrično kačo, ter rišejo po skalah in lubju. Njihove najstarejše v ka- men vklesane slikarije so stare vsaj 30 .000 let. Iz- delujejo jih v tradicionalnem slogu ali tako, kot so jih videli v sanjah. Tjukurpa ali sanjski čas je zaple- tena verska filozofija, sistem mišljenja in dediščina, ki so jo zapustili njihovi predniki. Definira, kaj je na- ravno, kaj je resnično in kaj je pravično ter odgovar- ja na vprašanja obstoja in smisla življenja. Sanjski čas, v katerega ljudje zdrsnejo, kadar zaspijo, pred- stavlja duhovni svet, zemljo in vse, kar živi na njej. Tisto, kar se jim dogaja v spanju, ima težo nekak- šne resničnosti. V sanjski čas spada tudi verovanje domačinov gle- de nastanka monol i ta U l u r u j a al i Ayersove skale. Aborigini pripovedujejo, da se je na začet- ku časa sveta mavrična kača prebudila iz dolgega spanja globoko pod zemljo. Ko se je hotela vzrav- nati, ji je bila v napoto velika skala. Mavrična kača jo je dvignila na površje in tako je nastal Uluru. V resnici je skala geološka posebnost, sestavlje- na iz granitnega peščenjaka, domnevno je največ- ji monolit na svetu, star 600 milijonov let. Danes ne najdemo nobene prepričljive razlage, kako je ta osam- ljena skala prispela ali nastala v središču Avstralije, še posebej zaradi njene izjemne oblike in zgradbe. Goli monolit je na erozijo izredno odporen, zaradi ovalne oblike pa se ga prst ne more oprijeti. Uluru je 867 m visok vrh, ki je 3 4 0 m dvignjen nad oko- liško, od erozije zravnano rahlo valovito ravnico. Znanstveniki predvidevajo, da leži kar dve tretjini mo- nolita, ki meri v obsegu 9 km, pod zemljo. V skali je polno majhnih votlin, prijetno hladnih v opoldanski vročini. Prek dneva se njegova barva spreminja od rožnate opoldne do živordeče ob sončnem zahodu. Angleško ime je skala dobila po nekdanjem premier- ju Južne Avstralije, Henryju Ayersu. V bližini, 32 km od Uluruja, leži skupina več kot 30 monolitov. Aboriginsko ime je Kata Tjuta, kar po- meni »veliko glav«, po kraljici Olgi iz Wùrttember- ga pa jih imenujejo tudi Olgas. Monoliti ležijo v 4 6 0 m visoki ravnici z najvišjim vrhom 1069 m. Ayersova skala in Olgas spadata v narodni park Uluru, ki je bil ustanovljen leta 1958 in leži v out- backu, na robu Velike Viktorijine puščave, 450 km jugozahodno od Alice Springsa (4). Od leta 1985 pripada območje Aboriginom, avstralska vlada pa ga ima v najemu za 99 let. Okolici Uluruja pravijo tudi avstralsko rdeče središče ali suho središče, saj dajejo železovi oksidi tudi okoliškim ravnicam zar- javelo rdečkasto barvo. 1. Australia, Library of Nations. Time-life books, 1987. Alexandria, Virginia. 2. Avstralija. The Cl A World Fact Book 1995, Washington (prek interneta). 3. Arden, H. 1991 : Journey into Dreamtime, Natio- nal Géographie, 179/1. Washington D. C. 4. Encyclopedia Britannica 1996. Chicago (prek in- terneta). 5. Ferfila, B., 1995: Indonezija, Avstralija in Nova Zelandija. Svet na dlani, 2. knjiga, Didakta. Ra- dovljica. 6. Finlay, H., Armstrong, M., Coxall, M., Murray, J., Williams, J. 1994: Australia - travel survival kit. Lonley Planet Publications. 7. Jugovzhodna Azija, Avstralija, Oceanija, Antark- tika. Dežele in ljudje, Mladinska knjiga, 1994. Ljubljana. 8. Natek, K., Perko, D., Žalik Huzjan, M.: Države sveta 1993. Ljubljana. 9. Parker Morris, B. 1969: Zakladnica narave. Mladinska knjiga. Ljubljana. 10. S cestnim vlakom čez Avstralijo. Nedelo, 15, 18.2.1996. Ljubljana. 19