198 Sokol plenilec Falco cherrug Saker Falcon – one individual observed at Medvedce reservoir (UTM WM53, SE of Pragersko, NE Slovenia) on 13 Aug 2003 Na koledarju pi{e 13.8.2003. Dopoldan je, sonce pa že neusmiljeno pripeka. V sredini avgusta {tevilo mlakaric Anas platyrhynchos in lisk Fulica atra v Medvedcah skokovito naraste, tako da porabim kar precej ~asa, preden pre{tejem vse ptice na vodni povr{ini. Ob pregledovanju nasipa za hip uzrem ujedo s smetanasto rjavo glavo. Pomislim, da je rjavi {karnik, ter takoj spet usmerim teleskop proti ujedi. Poleg zelo svetlo rjave glave opazim {e tanek brk na licih in srednje rjav hrbet. Po teh zna~ilnostih ugotovim, da gre za sokola plenilca. Sokola opazujem kako minuto, dokler ne izgine v nizkem letu za nasipom. To je že tretje opazovanje te vrste na Dravskem polju, obe prej{nji opazovanji pa sta iz pomladnih mesecev. [Vogrin, M. (1996): Sokol plenilec Falco cherrug. – Acrocephalus 17 (75/76): 84.]. Med naslednjimi rednimi obiski Medvedc sokola nisem ve~ opazil. Podatek o opazovanju sokola plenilca je potrdila Nacionalna komisija za redkosti. Matjaž Ker~ek, Kungota pri Ptuju 44, SI–2325 Kidri~evo, Slovenija, e–mail: matjazkercek@yahoo.com Sloka Scolopax rusticola & pegasta sova Tyto alba guttata Woodcock & Barn Owl – on 21 Oct 2005, a Woodcock was found dead on Pragersko – Ptuj road (UTM WM54, WM64, Dravsko polje, NE Slovenia); on the very same road, three killed Barn Owls were also found between 23 and 28 Nov 2002; these and several other unpublished data clearly indicate that this part of the road is extremely dangerous for birds Ravna cesta Pragersko – Ptuj gotovo spada med najbolj »~rne to~ke« za ptice v SV Sloveniji. ^e jo primerjam z drugimi cestami v SV Sloveniji, na njej nadpovpre~no pogosto naletim na povožene sove ali druge ptice. Z Željkom [alamunom sva na primer 21.10.2005 na tej cesti na mestu, ko se za~ne gozd pred Kidri~evim, na{la povoženo sloko, malo pred njo pa {e malo uharico Asio otus. V zapiskih pa sem na{el {e tri podatke o povoženih pegastih sovah s tega odseka (23.11.2002: 1 os., 28.11.2002: 2 os.). V {ir{i okolici je Dominik Bombek istega leta prav tako v novembru na{el {e tri povožene pegaste sove [Bombek, D. (2003): Pegasta sova Tyto alba guttata. – Acrocephalus 24 (118): 112]. ^e kje, potem bi prav na tej cesti kazalo podrobneje raziskati vpliv prometa na ptice in pripraviti ukrepe za zmanj{anje njihove smrtnosti. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija e–mail: damijan.denac@nib.si Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook ^rnoglavi galeb Larus melanocephalus Mediterranean Gull – breeding attempt with Black– headed Gull Larus ridibundus in a Black–headed Gull colony at Ptuj reservoir (UTM WM74, NE Slovenia) in May 2005 V koloniji re~nih galebov Larus ridibundus na malem ptujskem otoku se je 14.5.2005 zadrževal odrasel ~rnoglavi galeb. Medtem ko tega dne {e ni kazal gnezditvene aktivnosti, je bilo kasneje, 22.5.2005, njegovo vedenje že povsem druga~no. Aktivno je dvoril in prina{al hrano re~nemu galebu. Po njegovem vedenju sode~ je {lo za samca, ki je snubil samico. Ona je prineseno hrano sprejemala, vmes pa gradila gnezdo. Pri predaji hrane sta glasno komunicirala že o~itno kot (me{ani) par~ek. 29.5.2005 ga je v koloniji opazoval {e Alen Ploj, kasneje pa ga tam nismo ve~ videli. Teritorialni ~rnoglavi galeb je bil v koloniji na Ptujskem jezeru že opazovan [Smole, J. (2002): Prvi teritorialni ~rnoglavi galeb Larus melanocephalus v Sloveniji. – Acrocephalus 22(109): 225–226], zato je najverjetneje le {e vpra{anje ~asa, ko se bosta pri nas sre~ala samec in samica in bomo pri~a uspe{nemu gnezdenju. Pojavljanje odraslih ~rnoglavih galebov v SV Sloveniji pa ima tudi že svojo zgodovino. Na Ledavskem jezeru na Gori~kem je Iztok Geister 9.7.1984 opazoval sedem odraslih ptic [Geister, I. (1990): Prelestne prikazni. – Samozaložba, Ljubljana]. Od 70–ih let naprej se je evropska populacija ~rnoglavega galeba okrepila [BirdLife International (2004): Birds in Europe: Population estimates, trends and conservation status. BirdLife Conservation Series No. 12. – BirdLife International, Cambridge], zato je vrsta lahko raz{irila svoj gnezditveni areal. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: damijan.denac@nib.si Jakob Smole, Cafova 4, SI–2000 Maribor, Slovenija Mala uharica Asio otus Long–eared Owl – breeding site found in 2005 near Zavrh on Meni{ija plateau (UTM VL58, central Slovenia) at 730 m a.s.l. Petje male uharice sem nedale~ od Zavrha na Meni{iji prvi~ zasli{al ob mraku dne 22.3.2005. Na isti lokaciji na nadmorski vi{ini 730 m sem petje potem sli{al {e ve~krat, nekajkrat že podnevi. Da je bila gnezditev uspe{na, se je pokazalo v za~etku junija, ko sem prvi~ sli{al ogla{ajo~e se mladi~e. Samega gnezda nisem uspel najti, mladi~e, ki sem jih poslu{al {e do druge polovice julija, pa sem najpogosteje opazil v kro{njah smrek ali borovcev, v me{anem sestoju nedale~ od makadamske ceste. V bližini se raztezajo tudi ve~ji ko{eni travniki in pa{niki, kjer sem ve~krat opazoval odrasle male uharice, ki te povr{ine verjetno uporabljajo za 199 lov. Na isti lokaciji se pojavlja tudi lesna sova Strix aluco, nekoliko dlje v okoli{kih gozdovih pa je mo~ sli{ati {e koza~o Strix uralensis in koconogega ~uka Aegolius funereus. Za zdaj je to prvo znano gnezdenje male uharice za obmo~je Meni{ije. Podatek je toliko bolj zanimiv, ker mala uharica velja za nižinsko vrsto. Pregled znanih podatkov je pokazal, da je bila v polovici primerov zabeležena na nadmorskih vi{inah 250 – 370 m [Tome, D. (1996): Vi{inska raz{irjenost sov v Sloveniji. – Acrocephalus 17 (47): 2–3]. Kljub temu pa ta podatek ni edina izjema, saj so jo na Pohorju in v Julijskih Alpah na{li celo na vi{inah okoli 1400 m [Boži~, L. & Vrezec, A. (2000): Sove Pohorja. – Acrocephalus 21 (98/99): 47–53; Miheli~, T. (2000): Mala uharica Asio otus. – Acrocephalus 21 (98/99): 98.] Miha Krofel, Zavrh pri Borovnici 2, SI–1353 Borovnica, Slovenija, e–mail: mk_lynx@yahoo.co.uk Veliki skovik Otus scops Scops Owl – on 7 May 2003, 1 ind. observed resting during the day in a young and dense willow tree stand at Ljubljansko barje (UTM VL49, central Slovenia) near the village of Drenov gri~ Na Ljubljanskem barju sem imel 7.5.2003 naravoslovno ekskurzijo. {ele proti koncu kraj{ega predavanja na Jur~evem {oti{~u med Drenovim gri~em in Bevkami sem se zavedel, da nas je ves ~as iz gostega vrbovja, od nas oddaljenega vsega dva metra, z vi{ine kakega metra in pol nepremi~no opazoval veliki skovik. Bil je sivo obarvan in iz priprtih o~i mu je sijala rumena {arenica. Ko sem novico sporo~il poslu{alcem in so se ti obrnili proti njemu, se je spla{il in odletel. [e danes sem presene~en, da je za dnevno po~ivali{~e izbral gosto mlado vrbovje, po katerem se je le s težavo prebijal, ko je zletel. Prej bi ga pri~akoval na kak{nem starem visokodebelnem sadnem drevesu ali glavati vrbi. Bržkone mu je gosto vrbovje dajalo varno zavetje pred neslutenimi plenilci. Damijan Denac, Gorki~eva 14, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: damijan.denac@nib.si Kratkoprsti {krjanec Calandrella brachydactyla Short–toed Lark – 1 observed at [empasko polje (UTM VL08, W Slovenia) on 20 Apr 2002, feeding and singing; a few days later not found there any more Dne 20.4.2002 smo se z Andrejem Figeljem ter Michaelom Szabom, kljub tisti dan spremenljivemu vremenu s pogostimi plohami, odpravili na [empasko polje. Le to leži v spodnji Vipavski dolini ob vznožju Trnovske planote. Neko~ je kazalo Acrocephalus 26 (127): 197–203, 2005 podobo kulturne krajine, kakr{no lahko danes vidimo pri Aj{evici ali v vipavskih Mlakah. Danes pa je to meliorirano polje brez mejic in pove~ini posejano s koruzo. Eden redkih gnezdilcev tu je ~opasti {krjanec Galerida cristata, ki ga je želel videti tudi Michael. Ko smo stopili iz avtomobila, smo poleg ~opastega sli{ali tudi petje poljskega {krjanca Alauda arvensis in hribskega {krjanca Lullula arborea. Pozornost smo usmerili v jato belih pastiric Motacilla alba in rumenih pastiric Motacilla flava, ki so se prehranjevale na bližnji sveže zorani njivi. Med njimi se je dvajset metrov pro~ od nas smukal svetel pti~ vrab~je velikosti. Ker smo bili opremljeni s teleskopom smo si ga ogledali zelo dobro. Na prvi pogled smo družno ugotovili, da je {krjanec, nismo pa vedeli kateri {krjanec je. Bil je manj{i kakor poljski {krjanec in svetlej{i kot hribski {krjanec. Tudi kljun je bil kraj{i in bolj stož~ast. Da gledamo kratkoprstega {krjanca so nam dokon~no potrdili belo grlo in prsi ter ~rnikasta proga prek peruti. Nato je nekajkrat poletel na vi{ino {tirih metrov, naredil kraj{i krog, medtem pa nekaj malega zapel. A vendar je bila ptica tu le na preletu, saj je ob ponovnih obiskih nisem ve~ zasledil. Podatek je potrdila Nacionalna komisija za redkosti. Jernej Figelj, Pav{i~evo naselje 29, SI–5000 Nova Gorica, Slovenija Hrva{ka / Croatia Griffon Vulture Gyps fulvus Beloglavi jastreb – 1 ozna~en osebek opazovan 4.9.2005 v bližini jezera Sakada{, naravni park Kopa~ki rit (UTM CR25, V Hrva{ka) On 4 Sep 2005, a large raptor flew above me near Lake Sakada{, Kopa~ki rit Nature Park (UTM CR25). Despite the unfortunate fact that the sun was not in the best position, I managed to make several photographs, from which it became evident that the bird was in fact a Griffon Vulture (see photo). Much to my surprise, the photograph revealed that the bird had a wing-tag with dark “KS” code on its right wing, as well as a colour ring on its right leg. On the basis of