Leto V., štev. 189
Ljubljana, torek, 12. avgusta 1924
Poštnina pavšal irana.
Cena 2 Din
!xfaa}a ob 4 zjntraj.
Stane mesečno 20-— Din jz tnozsmstvo 30*— , neobvezno
Oglasi po tarife.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/i. Telefon St. 72.
Dnevnik za gospodarstvo
.j3
^eto ln politiko
Upravništvo: '
Ljubljana, Prešernova ul. št. 54. Telef. št 36.
Podružnic! t
Maribor. Barvarska nI. 1 Celje, Aleksandrova <v
Račun pri poštn. čekor, zavodu štev. 11.842.
Velik govc-r Nesrečna
Deklaracijska debata na višku
SvotaKaria Pribiceviča — Uničujoča kritika vladn«
Mar j a Pribiceviča — Uničujoča araa&a zun. m:n"stra — Veliki kravali,
Beograd, 11. avgusta, r. Tudi današnja j Dr. Marinkovič se končno zopet vrača dopoldanska seja skupščine je bila zelo na notranjo vladno politiko m veli, da živahna in polna incidentov. Po izvršenih i vsebuje vse, kar ima povedati, vladna formalnostih je dr. Lukinič zahteval od. deklaracija. Drugega sporazuma m. (Opo-predsednika skupščine pojasnilo, zakaj se zicija pripominja: eRadič •
vlada ne udeležuje rajprave. Oglasil se tut" ni še niti eden od vladinib poslancev. Navzlic temu hoče vlada deklaracij-Bko debato že zaključiti. Sodelovanje vlade in vladnih strank v debati je pa tem . potrebnejše, ker je vrhovni gospodar j klici: Iiladenj, Metkovič, Derventa!) vladinega bloka Stjepan Radič podal so- j	"Minila oooldne m nad
trdi baš nasprotno !•) Govornik razlaga obširno vladno izjavo. Da pride do sporazuma, je vlada namesto dosedanje bojažalinosti in napetih razmer ustvarila razpoloženje za ponehanje strasti in za sporazum. (Med-
Seja se je zaključila opoldne in nadaljevala ob 17.
Velik govor Svetojarja Frifoičeviča
Kot prvi na popoldanski seji je povzel besedo poslanec Svetozar Pribičevič. Njegov govor je trajal dve in pol uri in je napravil globok utis. Opozicija mu je burno ploskala in pritrjevala. Govorniko-va izvrstno dokumentirana izvajanja so padala na blokaše kakor udarci. Davido-vičevi demokrati so molčali, samo, radičevci so vpili od jeze. Bilo je dovolj, da se je pojavil g. Pribičevič na tribuni, že so radičevci začeli kričati.
V največjem hrupu začenja Pribičevič svoj govor in pravi, da ne vsebuje vladna izjava
nobenega programa.
O nobeni glavni panogi javnega življe« nja ne reče jasne besede. (Velik nemir. Posebno kravalira zemljoradnik Voja La« zič, tako da ga mora predsednik kazno« vati s pismenim opominom). Nova vb; dasc imenuje sama z raznimi imeni. Pra« vi, da je vlada čistih rok, potem zopet, da je režim in končno vlada <rnarodnega sporazuma«. Ako gremo s stališča nar. edinstva je vseeno, kateri del naroda je na vladi, ali katero pleme našega naroda.
S stališča "Sporazuma™ pa to ni vseeno. Ako jc g. Davidovič se« stavil vlado sporazuma, bi morala biti v njej večina Srbov, večina Hrvatov in ve« čina Slovencev. Kako pa je v resnici sc« stavljena vlada '-narodnega sporazuma?«
Srbski del naroda je po svoji ogromni večini proti današ« njemu kabinetu. (Burno ploskanje pri opoziciji. Nekaj poslancev vladnih sku« pin kliče: «To jc jugoslovenska vladat«) Ne, gospodje, Vi odklanjate stališče na« rodnega edinstva, izbrali ste si stališče sporazuma in kot taki stojite pred to zbornico! (Protesti pri vladnih strankah). Ta konstatacija je vladi neljuba, ker se hoče pred vso državo in tudi pred ino« zemstvom pokazati kot vlada narodne sloge, nc more pa pokazati, da stoji za njo tudi srbski de! naroda. Ko so se lani vodili razgovori
s hrvatskim delom našega naroda ^	je proglasil Stjepan Radič samo radikal«
centalizem^raVačr^trditev, no stranJko za «Prav° ^stopnico srbske«
vjelskemu časopisju drugo deklaracijo o značaja in pomenu sedanje vlade in nje-ue politike, deklaracijo, ki se bistveno razlikuje od Davidovičevili izjav. Katera jc sedaj merodajua. Dr. Lukinič vpraša' zato predsednika skupščine, ali more pripraviti vlado, da se brez obotavljanja izjavi o politiki Radiča, kar je v tesni zve-ii s temelji naše države in obstoječega družabnega reda. Dr. Lukinič je prečital sobotno posebno izdanje «Slobodnega Doma?. Predsednik skupščine Jovanovič je odgovoril, da ma ni mogoče avtentično ugotoviti dogodke, ki se odigravajo zunaj mej naše države. Zato je kompe-lentna vlada.
Skupščina je prešla nato na dnevni red ln je govoril prvi poslanec Tajsič (rad.),
Vlada brani deklaracijo
Med splošnim zanimanjem se je oglasil liato k besedi zunanji minister dr. Marinkovič, ki je izvajal: iVlada je v svoji deklaraciji meritorno dovolj pojasnila svojo politiko. Kritike so bile naperjene predvsem proti stvarem, ki v deklaraciji niso bile omenjene. Ne vem, zakaj naj se imenuje v deklaraciji ustava (klici: cRadi Radiča !»)• Radič naj diktira vladi, kaj naj pove. Ako bi imela vlada namen, da iz-premeni ustavo, potem bi govorila v deklaraciji tudi o ustavi (klici: «AIi ste proti reviziji, ali za revizijo?:;). Prišel sem £e pred 18 leti v skupščino z revizionistič-nim programom in sem bil 18 let za revizijo ustave. (Ne delajte dovtipov!) Vlada bo izvedla najvažnejše principe ustave, da ne ostanejo na papirju načela narodnega jedinstva, ki so izražena v ustavi. Ustava je bila zgrajena dejanski na temelju, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, vendar pa ie dejstvo, da ne mislijo in ns čutijo vsi tako. Takšni ljudje se nahajajo v vladni večini in tudi v opozicijonalnio vrstah ljudje, ki ne mislijo tako. Ako so Hrvati in Srbi suveren narod, potem obstoja tudi suveren hrvatski narod. Deklaracija koalicijske vlade obsega to, v čemer so se koalirane vladne stranke zecii-nile. Za kritiko merodajno bo vedno samo to, kar se nahaja v deklaraciji. (Burni klici: Saj se tam ničesff ne nahaja!)
Minister je odgovarjal na to na očitke, da je vlada krenila v novo smer. On ni mnenja, da je naše državno edinstvo navezano na
ga naroda« in izjavil, da se more razgo« varjati edino le z njo. Danes stojimo pred situacijo, da je stranka g. Radiča začela pogajanja z manjšino srbskega dela naroda, da se sestavi vlada «sioge srbskega, hrvatskega in slovenskega na«
odnošajev z Rusijo ni tako priprosta! r°daf" (Burno ploskanje pri opoziciji)
, - »n,.Meni jc vseeno, an vladajo Hrvatje ah Slovenci v naši državi, samo da vladajo
da je prišel pasus o Rusiji v deklaracijo ca intervencijo radičevcev in izjavlja, da je ta pasus napisal on sam, ne da bi ga pozneje izpremenil. Kako bo delala vlada za obnovitev odnošaje" z Rusijo, za to je merodajna deklaracija sama. Obnovitev
stvar, kakor obnovitev odnošajev z Albanijo. Paziti je treba na to, ali Rusija priznava ostale vlade, ker js prišla sovjetska vlada na ta način na krmilo, da je proglasila nepriznanje vseh ostalih vlad buržua-tije in zanikala veljavnost mednarodnegn
dobro in pošteno. Toda vi, ki hočete ime ti kabinet »narodne sloge«, morate ime« ti v svoji vladi večino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tega pa nimate. (Živahno
prava. Vprašanje pa je sedaj, ali se bo odobravanje pri opoziciji, hrupni ugovo« Rusija vrnila k priznanju mednarodnega " Pn vladni.h skupinah). Hočem pokaza«
tnfci i ti> kaj je sloga v vladi. Poglejte samo
prava, ali pa naj se razpravlja na kaki j drugi podlagi, "'ako je razumeti dotični pasus v deklaraciji in ravno tako tudi naša solidarnost z zapadno-evropskimi državami v tem vprašanju. Deklaracija je Ma sestavljena v soglasju med skupinami, sicer pa stoji vsaka od teh. na svojem programu.
Dr. Marinkovič je za tem razpravljal 0 odnošajih s sosednimi državami in nanaša}, da dela vlada na to, da goii prijateljske in prisrčne odnošaje s sosedi. Ako pa bodo iz Bolgarije in Albanske še naprej pošiljali tolpe na naše ozemlje, potem so nemogoči korektni odnošaji. (Ploskanje). (Trifkovič kliče: Radič pa pravi v <Slobodnem Domu*, da živijo v Macedoniji Bolgari ne pa srbski narod.) Minister Marinkovič: V tej hiši in zunaj nje ni nobenega človeka in stranke, ki bi mogel hoteti, da odstopimo le ped zemlje sovražnikom. (Te ministrove besede so izzvale velik nemir. Klici: Kaj pravijo radičevci?)
Predsednik je nato odredil 10 minutni odmor. Po odmoru je dr. Marinkovič nadaljeval svoj govor ter je najprej razpravlja! o naših odnošajih napram Italiji.
Naglaša, da so stranke današnje vlade bile proti zvezi z Italijo, izvzemši ministra Nastssa Petroviča. Sedaj so pristale nanjo, farno da bi imela država več koristi od lega.
kako je vlada sestavljena.
Ne bi se čudil, da je jugoslovenska mu« slimanska organizacija prevzela finančno ministrstvo, ako bi bil njen zastopnik prvi strokovnjak v državi. Smatral bi, to kot normalno in naravno. Toda poleg tolikih kapacitet v stranki g. Davidovi« ča, prevzame ta resort človek, ki o finan« cah absolutno nič ne razume. (Viharno odobravanje pri opoziciji). Dr. Spaho ni postal finančni minister zato, ker jc fi; nančni strokovnjak, ali finančni organi« zator, ampak le zato, da pokaže v Bosni kaj vse premore njegova organizacija. (Klici pri opoziciji «sramota!»). Kakšna sloga je to, kakšna vlada narodne sloge, ako ne more biti finančni minister dr. Voja Veljkovič ali dr. Kumanudi, am« pak mora biti dr. Mehmcd Spaho! (Klici pri opoziciji: «Kje je Siavko Šečerov?« Buren smeh). V Franciji je navada, da je finančni minister tudi budžotni refe« rent. Zamislite si, gospodje, našega pro« računskega referenta Šečerova, ki mora biti državni podtajnik pri dr. Spahu! (Smeh na klopeh opozicije).
Slovenski klerikalci so prevzeli vse privredne resorte. Nc bi temu oporekal, ako bi bili ti gospodje strokovnjaki v teh vprašanjih. Toda g. -.Veseniak ini bo moral sam nriziu-ti. da
kritika vladne politike —-povzročeai po klerikalcih
ni strokovnjak v zadevah agrarne refor« me. Gospodje od SLS, ali kakor jo na« zivljejo radičevci epopovska stranka«, so prevzeli ta ministrstva, da pokažejo g. Davidoviču, da so močni v sedanjem po« ložaju. Toda ne samo gospodarske resor« tc imajo oni v rokah, ampak tudi
našo prosveto, ki ji stoji na čelu šef klerikalizma in ultramontanske shizme. (Velik nemir v zbornici). G Dav.dovič, ki ima pred oč« mi napredno učiteljstro, hoče veljati kot ideal, ki se je vedno hvalil, da jc brani« telj napredne in svobodne misli. Zaradi klerikalnih strankarskih računov je iz« ročil našo prosveto stranki, ki ie sestav« ni del črne intcrnacionale in ki je odvis« na od Vatikana. (Burno ploskanje pri opoziciji). To ministrstvo je izročeno stranki, čijc glavna stvar jc klerikalna in šele potem narodna, odnosno plemenska j propaganda. (Burno odobravanje pri po« slancih opozicijc). Tako sestavljena vlada zastopnikov mohamedanskih bc«
gov in klerikalcev hoče v naših očeh in pred inozemstvom veljati za napredno, za levičarsko, kot stranici leviča'skega Moka, ana.opna or,, vladi, ki je danes na krmilu v Franciji (Buren smeh). In kaj je
geslo današnje francoske vlade? i Njeno geslo jc, boj zoper klerikalizem. ! Ko je prišel na v!ado Herriot, ki nam je simpatičen ne samo kot francoski rodo« ljub in državnik, ampak tudi kot bojev« nik proti klerikalizmu, je podal v sena« tu in v zbornici izjavo, da je glavna toč« ka njegovega programa boj zoper kleri« kalizmu, ki ga hoče strogo izvesti v po« j litičnih reformah, predvsem v spoštova« ! nju načela laiške šole in pouka in ukinie« ! nju diplomatskih odnošajev z Vatikanom i Herriot bi se čudil, ako bi slišal, da se i z njim vzporeduje na Balkanu vl-ida, v i kateri sede klerikalci. Ljudje s takim ! programom spadajo na Francoskcm med ! skrajne desničarje, pri nas pa se naziv« ! Ijajo levičarje, ker pač sede na levi stra« ni skupščine. (Buren smeh). ! Pribičevič analizira potem sestavo vlade. ; Govori najprej o Spahovi muslimanski organizaciji. Nihče ne more biti član ta« kc stranke, ako ni musliman. Ali je na zapadu kaka levičarska vlada, ki zahteva da mora biti njen član katolik ali musli« man? Je to verska stranka in, ker je | omejena lc na Bosno, tudi obenem pokra jinska. Stranka g. Korošca je stranka i rimskih klerikalcev. V njegovo stranko ne more noben nekatolik. Ta stranka je regionalna, omejena samo na Slovenijo.
Ta vlada, ki jo sestavljajo koniesional-ne in regionalne stranke se nam hoče predstaviti za levičarsko in napredno vlado! (Buruo pritrjevanje.) Najbolje so se j smestili v vladi slovenski klerikalci. G. j Korošcu se je posrečilo, da je član več blokov. Predvsem je v zagrebškem federalističnem, bloku, ki ga tvorijo on, Spaho in Radič. Potem je vstopil v opozicijski blok z Davidovičsm in Spahom. Za tem je g. Korošec skušal razširiti svoio i potiliko blokov in hote! vstopiti v blok z j radikalno stranko. Niega nič ne ovira, da ! ne bi bi! obenem v vseh Imenovanih blo-j kih z gg. Radičem, Davidovičem in Paši-| čem. To je fina politika, gospodje. O. Ko-j rošcu, ki jc šef klerikalne stranke, ie i uspelo, da je dobi! narodno prosveto v j svoje roke. (Klici: Sramota!) Francija, j ki je čisto katoliška država ... (dr. Hoh-njec: so tudi protestantje. Pribičevič: Koliko jih je? Hohnjec: Dosti jih je. Smeh. Pribičevič: 4 procente jih je...) gospodje v tej državi nobenemu ne pade na um izročiti prosveto, šole in deco klerikalcem. Dvomim, da jc v Evropi človek, ki ne pozna onih značilnih besed Gambette: klerikalizem to je sovražnik človeštva. ' (Ploskanje in klici: Tako je, tako je! i Protest iz vladnih grup. j V nadaljnein govori g. Pribičevič
o načelih vladnih skupin.
Načela, ideje, programi se smatrajo v I prečanskili krajih, kot evangelij. To se ne more reči za program, ki ga imajo de-
■	mokrati g. Davidoviča. G. Davidovič pravi, da so to fraze, a g. Radič nc misli tako. Poživljam gospode iz vrst HRSS da se izjavijo ali ne mislilo resno o svojem programu, f Radičevci: Resno, resno!) Govornik citira <-Slcbodni Dom», ki piše v svoji številki od 27. julija, torei tri dni po sestavi vlade, o Makedoniji sledeče: Današnja bolgarska vlada ie najbolj pokvarjena in najnolj odurna vlada na Balkanu. Zato se je pogodila s Pašičem. A pogodila se ie v tem. da ie izdala Ma-
•kcdonce Pašiču.* (Strahoviti nemiri.)
! Obstanek kraljevske vlade ;e odvisen od HRSS.
■	ki zahteva «neza\isno hrvatsko republiko | v mednarodno priznanih mejah južnih I Slovanov*, in ki poleg tega izjavlja, da v
Radič zopet v Jugoslaviji
Maribor, U. avgusta, s. Danes ob pol 14. je prispel z dunajskim brzovlakom čez našo <rranico Stjepan Radič. V njegovem spremstvu sta se nahajala r.jegov zet inž. Košutič in podpredsednik HRSS dr. Maček, l:i se je v soboto odpeljal na Dunaj.
Radič ie imei s svojimi tovariši rezerviran kupč Is razreda.
Obmejne oblast} so bile v največji zadregi, kaj naj ž njim storijo. Proti Radi-ču tečejo preiskave radi veleizdaje io prejšna vlada je bila vsem pograničnim
šanje, katero akcijo hoče najprvo pod-vzeti in ali bo zahteval, da njegovi pristaši prevzamejo politično upravo Hrvatske g. Radič ni hotel dati nobene izjave. Naglo se je obrnil ter dejal: Sedaj ni čas govoriti, temveč treba je delati, HRSS se bliža svoji zmagi.«
Po polurnem postanku je brzovlak nadaljeval svojo pot proti Zagrebu.
Zagreb, 11. avgusta, r. Danes okoli pol 6. popoldne se je pripeljal z brzini vlakom z Dunaja Stjepan Radič v spremstvu svoje hčerke in inženirja
nretsna vtaua ie c.ia vsem pugraitiKuuu - i"^.......- - -j- - -	DO;(J
uradom izdala naredbo, da ga takoj are- Košutiča ter podpredsednika HIteb
.	vrH a+o so. mn ne.ha.la. na-
tirajo, čim bi prekoračil granico. Ko so carinski organi vstopiti v kupe se je Radič oho!o cglasi!: »Tu nemate nikakvog posla« ter je pokazal diplomatski potni list izstavljen od zunanjega ministra. Z diplomatskim pasušem se ie izkazal tudi n?n?am policijskim organom.
dr. Mačka, ki sta se mu peljala naproti. Radič je s svojim spremstvom izstopil na bivšem južnem kolodvoru. Sprejema ni bilo nobenega. Radič je naglo odšel s kolodvora in sedel v lsi i vošeka s hčerko in dr. Mačkom, v drugem vozu pa se je peljal inženir
Na kolodvoru se
, I Košutič s prtljago. Oba voza sta se 1 ie kmalu razneslo, Mtr0 1-aJa k Prpi6evi palači, kje* da se nahaja v dunajskem hrzoviaku ; izstopij Ra(ijč. Pred hišo se je zbra-Radič. Radovedna publika pa ni prišla ]q kakih -q om]adincev. ki so klicali:
ca 'n P^.-lii' ch ril ln	...	. ■ v ■ I 1 T ( __ * -
na svoj račun, ker se je Radič skrit in je zagrnil vsa okna z zavesami.
Napram sopotniku, ki ga je spoznal v koridorju in ogovorit, .ie Radič izjavil: Kakor sem že svo.i čas naznani!, se vračam sedaj, ko !e došla na krmilo prijateljska vlada, v svo.io hrvatsko domovino, da nadaljujem borbo za osvoboditev hrvatskega naroda. Vse gre dobre. Nova vlada ima moje popolno zaupanje. Podpiral jo bom, da omogočim smotre ni ra
«Živio pobedniče!» Radič se je prikazal na balkon in se zahvalil s poklo-nom. izpregovoril pa ni niti ene besede. Kasneje je prišlo pred palačo nekaj sto liudi. večinoma mladenieev, ki so hoteli prirediti Radiču manifestacije. Kmalu je prišel oddelek policije in policijski uradnik je sporočil ljudem, da je po višjem nalogii prepovedana vsaka manifestacija in jih je prosil, naj se razidejo. kar so manifestanti
vo? načrtov, ki so merodajni za politiko I tudi storili. V hišo k Radiču ni prišeT HRSS. V Beograd ne <p-em. Hrvatsko na- j nihče.
rodno zastopstvo bo v beograjski skup- j Stjepan Radič izgleda zelo dobro m ščini podpiralo g. Davidoviča, dokler bo nihče ne bi rekel, da je bolan. Male treba. Vse drtiffo bodemo videli. Na vpra-1 se je tudi odebelil in pobelil.
Makedoniji ni srbskega naroda. Zato v vladni deklaraciji ni niti stavka o narodnem in državnem edinstvu. (Burno pritrjevanje.)
V tem so pričeli radičevci po povelju g. Predavca zapuščati skupščinsko dvorano. (Opozicija jih ironično pozdravlja: «Srečno pot».) V deklaraciji vlade tudi
ni stavka o jugoslovenstvu.
Prosim gospode iz vladnih grup, da vzamejo mikroskop in da poiščejo v tej deklaraciji «ve!ikega Jtigoslovcna« g. Davidoviča, ki je izdal krilatico: Jugoslove-ni na okup! (Burni klici z vseh strani.) Edini znaki jugoslovenstva v tej vladi so ^jugoslovanska* muslimanska organizacija g. Spaha in «.!ugoslovarski klub» Ko-roščevih klerikalcev. (Buren smeh.) Zakaj se je g. Davidovič odrekel? Ker je prva vladina grupa HRSS, ki noče ničesar slišati o jugoslovenstvu! (Tako ie!) Demokratska stranka je osnovana na ideji narodnega edinstva. To ie opravičilo njene eksistence. Žalostno, da Davi-dovičeva grupa ne upa več govoriti o svoji glavni ideji! G. Voja Marinkovič je pojasnjeva
deco? Da smo Slovenci, Hrvati in Srbi eii narod ali trije narodi? Ali bo veljalo, kar predpisuje ustava ali to, kar meni minister prosvete? (Burno pritrjevanje.) G. Davidovič .je na svojem zborovanju tik pred sestavo vlade povdarjal, da se je sestavil opozicijski blok z namenom, da izvede edinstvo. G .Davidovič ne sme javno povedati demokratski publiki, da vodi kako drugo politiko, nego politiko narodnesra in državnega edinstva. Zato govori svojim volilcem, da bo on provc-del to edinstvo. Drugače ne sme reči. G. Korošec pa je izdal proglas, v katerem pravi, da Slovenci, Hrvati in Srbi niso en narod in zahteva za Hrvate in Slovence samopredeljenje. G Pašič, g. Trifkovič, jaz in vsi drugi politiki smo zahtevali samopredeljenje, toda za naž celokupen narod in zahtevali smo ga za Srbe. Hrvate in Slovence v njihovi skupni zajednici. kot en narod. Nismo pa in nemoremo zahtevati za Srbe posebno, za Hrvate posebno in za Slovence posebno opredelienje. Samoopredelitev za poedine dele cašega naroda, bi značila naše državno razsulo.
--------------------Kako more g. Davidovič sprovesti na-
zakaj deklaracija ne cmenia ustave, j rorjno jedinstvo v sporazumu z onimi, ki
Ne vem ali ic tukaj g. 2ika Raiajlovič. ki j se protivijo temu edinstvu? (Burno pri-je nekoč v imenu demokratskega kluba ! trjevanje.) Ko je g. Herriot zahteval pro-ob priliki pretresa deklaracije homogene ! VPfji)0 cerkveno-političnih zakonov v radikalne vlade g. Pašiča v glavnem pri- j Franciji, se je zvezal s socialisti, ne pa s govarjal to, da se nc omenja ustava. G.; i;ierikalci. Voja Marinkovič se brani ter pravi: Ali, Kako se more ne mislimo ustave spreminjati. Ako bi jo j hoteli spreminjati, potein bi stavili tozadevni predlog. G. Nastas Petrovič pa jc rekel, da je sicer glasoval za vidovdan-sko ustavo, v duši in srcu pa ie proti nje;. Ker je 011 razen predsednika vlade eden najvažnejših mož v kabinetu, znači njegova izjava, da je to
protiustavna vlada, ki dela proti vidovdanski ustavi. Potem lahko razumemo, zakaj sc ne omenja ustava. G. Voja Marinkovič nas tolaži, da vlada ne bo spremenila ustave. Seveda, gospodje Vi niti niste dobili mandata
provesti ideja s protivniki ideje?
V politiki se more zvezati samo ono, kar je po idejah sorodno, ne pa kar je oddaljeno med seboj, kakor nebo in zemlja, kakor svetloba in tema. Hrvatska seljačka republika je tako daleč od državnega jedinstva, kakor nebo od zemlje. Naj mi kdo pove ali je to resna politika, ki jo vodi danes g. Davidovič in ali more on učvrstiti narodno edinstvo z največjim' protivniki edinstva?
V toku nadaljnjega govora g. Pribiče-viča 'C prišlo do velikih nemirov in skupščinska seja je morala biti prekinjena.
—, *•	.	.,lja	m,,.u,« "... k*-.......—
za spremembo ustave, .-.e molčite tore; j ^^ jg de]j| pamf]ete protj Pribičeviču. zato, ker kočetc spreminjati ustavo, an;-1 Ta oh zakijučku svojega govora izia-
(Burno ploskanje
pak ker Je nc moret v opoziciji.)
Trdi sc gospodje, da c
narodno edinstvo zapečateno s krv jo, in da se bo akc bo treba tudi s krvjo branilo!
Dolcrntrajno odobravanje in vzklika-nre: T^ko je, živel Pribičevič!« S to izjavo se lahko vsi strinjamo, vsi, ki -nio. za narodno in državno jedinstvo. 'Odobravanje r i-.pomri.T-.) Ali franenski revolucionarji niso 6 krvjo l>rr-rfli jedinstva Franci ■? Da ni bilo teli, ne b: bilo moderne Francije.
Mi uru uin danes pred seboi vlado, ki po izjavi zunanjega ministra ni složna v glavni tečki, v vprešerju narodnega jedinstva. To je najvažnejše vprašanje. Ustava pravi, da mora šola učiti deco, da so Srbu Hrvati in Slovenci rn narod. G. Korošec, ki ima v rekah prosveto, ni j menti. za narodno jedinstvo. Kako bomo »čili'
j vil. da smatra pod svoio častjo, se bra-! niti proti obtožbam bivših avstrijskih slug. Opozicija je Pribičeviču prirejala burne ovaci.ie.
Konec seje ob 21., prihodnja jutri.
■wn" ■ « umu*
VPRAŠANJE ZAGREBŠKE HIDROCENTRALE.
Zagreb, 12. avgusta, r. Zagrebški gra-donačelnik Heinzel je prejel od ljubljanskega velikega župana drja Baltiča dopis v katerem se vse trditve, da je oblastna uprava odklonila koncesi.o za zagrebško hidrocentralo pri Brežicah zavračajo ket neistinite. Veliki župan sporoča, da se dotični odlok še izdeluje in da bo v najkrajšem času izdelan ter se odločno zavaruje proti očitku, da bi bili za odločitev merodajni katerikoli politični mo-
Občinske volitve v mariborski oblasti | Razmejitev z Italijo gotova
Tudi pri nedeljskih volitvah v severnem delu mariborske oblasti so napred njaki na celi črti napredovali, klerikalci pa nazadovah. - Vse večje obcme
so v naprednih rokah
V	nedeljo so se VTŠile oočansbe volitve v severnih srezih mariborske oblasti. Kakor pri vseh dosedanjih volitvah se je pokazalo tudi pri nedeljskih, da pridobiva demokratska in sploh, napredna misel vedno trdnejša Ha med prebivalstvom po naši pokra-jini, doeim klerikalci povsod in rapid-no padaio. Ljudje so siti brezplodne hujskaške tigrovske politike in se vračajo v demokratsko stranko, katere politika je edina res stvarna in skozinskqz dosledna.
Vsa štajerska mesta in vsi večji trgi imajo tudi napredno večino. V Šoštanju"klerikaci sploh niso postavili liste, Koniice, ki so bile dosedaj v klerikalnih rokah, so dobile napredno večino, ravno tako sta ostali v naprednih rokah mesti Ormož in Slov. Bistrica. Sija .Vi o se je postavil trg Središče. kjer so klerikalci obdržali komaj polovico dosedanjih mandatov, dočini so naprednjaki napredovali za ICO %.
V	oznaSbo klerikalnega nazadovanja samo par primerov z lanskimi -knnščinskimi volitvami:
V	občinah Črešnjevec, Pretrež in Vrhloga so dobili klerikalci lani 160 glasov, letos -50 glasov. V občinah Pobrežfe in Zirkovci lani 223, leto-' 116. V Sp. Poljskavi lani 88, letos 40 glasov. V Sv. Križu nad Mariborom iani 162, letos 68 glasov. V Sv. Petru pri Mariboru lani 266. letos 179 glasov. V Središču in Obrežu lani 294, letos v obeh občinah 133 glasov. Sv. Lovrenc na dr. p.: lani 210, tokrat 94 in Sv. Barbara v Halozah: lani 78, letos 20 glasov.
Vsa čast zavednim naprednim in
narodnim volilcem!
*
V	nasledniem objavljamo posamezne izide, kolikor nam jih je bilo do tinoči znanih.
SREZ MARIBOR DESNI BREG.
Slovenska Bistrica: SLS 92 (7), Napredna meščanska 75 (5), gospodarska lista 76 (5). Zadnji dve sta demokratski.
Brezje: KZ 30 (2), SLS Sp.Pol.jčane 57 (5), Km. delavska stranka 32 (2). Črešnjevec: SLS 43 (3), soc. dem. napredna G2 (6).
Hošniea: Kmečka delavska str. 19 (2), SKZ 47 (5).
Sv. Martin na Poh.: SLS 38 (5), NRS 11 (2).
Polsltava: SLS 40 (4), enotna go-(napredna) 115 (13). (2), slov. del. zveza
Krčevina: klerikalna lista (Inkretova) | Bučečki vrh: Lista gospodarskega na* radi potvorbe podpisa razveljavljena; I predka 23 (3). JDS (?) 13 (1). SLS 28 (3). socialisti 95 (8). napredna gospodarska Breg: Gosp. str. 105 (7), Soc. dem. str.
lista 96 (91	1 (10).
Sv Martin pri Vurbergu: SLS 42 (5), j Brstje: SKZ 37 (3), SLS 54 (4) napredna gospodarska str. 24 (2).	i Dragovič: SKS 19 (4), Kmetska delav.
Sv. Peter: napredna 95 (6), SLS j ska zveza 19 (3).
vas: SLS 69 (6), napredna
Janežovci: SLS 28 (5), Kmečka zve za 13 (2).
Lotič: SLS 14 (5), Gosp. str. 5 (2). Hajdin: SLS 4 (1). Kmečka zveza 15 (1), Lista Franca Pinteriča 29 (2), Lista
179 (11).
Polička 10 (1).
Selnica na Dravi: SLS 39 (5), napredna 93 (12).
Vnkovski dol: SLS 43 (4), napredna 28 (3)
Sv. Lenart v Slov. gcr.: klerikalci in kmetov in delavcev 32 (2) nemškutarji 75 (6), naprednjaki 48 (3).
Sv. Benedikt: SLS 56 (5), kmečka ljudska stranka 42 (4).
V dveh občinah (Sv. Marjeta na Dr. p. in Vrhloga) sta bili klerikalni listi razveljavljeni in izvoljeni samo napredni, v 16 občinah so bile vložene^ kompromisne, večinoma napredne liste, v ostalih občinah deloma lokalne, brez strankarskega obeležja, deloma klerikalne.
SKS 86 (8), SLS 19 (1), Zveza posestni« kov in delavcev 8 (1).
Podvinci: Kmečko delavska stranka 22 (2), SLS 52 (7).
Rogoznica: SLS 61 (6). Agrarna refor. ma skupnih interesentov 42 (3). SREZ KONJICE.	SlomS: SKZ 12 (2), SLS 22 (4). K a to.
Konjice: SLS 64 (8), JDS 65 (9), Nem- liška socialistična stranka 6 (1). ška lista je bila razveljavljena.	i Drstelja: SLS 28 (5), SKZ 16 (2).
Vitanje: Gosp. mešč. lista (nemška) 13 . Formin: SLS 20 (3), KZ 25 (4).
(3),	slovenska gospodarska stranka 44 ! Gorenjski Vrh: SLS 54 (7), Slov. repu.
(4)!	Udeležba volilcev ie bila skoro pol- blik. kmetska delavska str. 23 (2).
no številna,	i Gruškovec: Slov. republ. seljačka str.
Stranice: SKS in JDS-lista 51 (6), SLS | 10 (5), Napredna gosp. lista 9 (4). 49	1 Polanci: Ljudska kmečka str. Vojsk
"Tolsti vrh: lista Ambrož 32 (1), JDS ! 26 (4), Skupina Plohi 9 (1). SLS 31 (4).
TRIGLAV NAŠ. KOREKTURA PRŠ CERKNICI DOSEŽENA, VPRAŠA« NJE GRAMCE PRI PLANINI POLITIČNO.
Beograd, 11. avgusta, r. Od pondeljka	nista mogli zediniti ter je vprašanje pre;
ie zborovala v Opatiji naša in italijan.	pjščeno političnemu sporazumu med
ska obmejna komisija, ki je razpravjala	obema vladama. Od naše vlade je seda;
o definitivni utrditvi odnosno o korek.	odvisno, da se to vprašanje za Jugosla,
turah jugoslovensko = italijanske meje.	vijo ugodno reši ter obmejnemu prebi<
Italijanski komisiji je načeloval general	valstvu omogoči normalno življenje. Vacelli, šef naše kom is i :e je bil pukov. | Dne 15. t m. se sestane v Rimu meŠ3,
nik Draškič. Komisija je v soboto svoje	na juooslov«nsko=italijanska komisija, ki
delo končala.	U2j definitivno uredi nekatere še nt iz*
Vrh Triglava ostane Jugoslaviji. Meja	vedene podrobnosti iz pogodbe o Reki,
gre tik pod vrhom.	Gre predvsem za točno ugotovitev po^
Pri cerkniškem jezeru je dosežena kos	graničee cone pri Reki in o carinskih
rektura v prid Jugoslaviji, Granica bo	predpisih za to cono. tekla tako. da ostane ceio jezero v jugo* i Včeraj sta posetiia zunanjega ministra
(1),	Lista Franca FinteriCa zv uj, msis sjovensj-i p0sesti.	Marinkovida italijanski poslanik Bodrero napred. gosp. udruženja maiih posestni. G|e{je korekture pri Planini odn. Ho.	ter prvi sekretar poslaništva Sola ter iz« kov in delavcev 45 (3), Lista združenih terdej;ci je naga komisija čvrsto vztra,	razila željo, da bi Jugoslavija čim preje
netov in delavcev 32 (2).	ja]a pri ^tevi, da naj iz gospodarskih,	podpisala 9 že dovršenih konvencij med
Moškanjci: Neodvisna stranka 35 (3),	prometnih in tehničnih razlogov teče gra	obema državama. -
Gosp. str. 4 (0), SLS 41 (4).	niča po katastralnih mejah. Komisiji se -
Muletinci: SLS 26 (5), Gosp. zveza 14	______| _ ____^^^.u^a^-^gBgiaa
(2)Pasinje:	Delavska gosp. str. 76 f7), ' deljskega priznanja, da so mistificirali on tozadevnega predloga za določitev- na--	' " 'javnost s tem poročilom* seveda niso in grade n! -miti sestavil, niti naročil za
ne bodo objavili. Svoj glavni namen —	svojo osebo, res pa je, da le bi\& gospci
oblatenie O rune v beograjski javnosti —	podžupan dr. Ivan Stanovnik kot častni
so dosegli. Se več! Tudi sobotno poroči-	predsednik stanovanjskega oblastva !
lo »Slovenca, je pisarna črno-žoltih de-	predlog za svojo nagrado sam in last«
nuncijantov porabila zato, da je opozo-	noročno podpis aL O- dr. Stanovnik is
rila ministra policije na »prevratnost Or-	eden prvih vodilnih mož SLS v Ljubljani,
june». — V estalem pa živi zadnji čas	kar dokazuje, da ga je stranka postavila
škofov list samo še od laži, ki jih kot	za ljubljanskega podžupana. Radovedni
senzacije širi povsod, kjer je kak naivnež	smo ka. pravi nato, da je preje! dr. Sta«
da se pusti od .Slovenca« varati. Poro-	novnik 2000 Din nagrade za častno funk-ča se nam, da so vsi Orjunaši, o katerih ! cilo, SLS, ki tvori bistven del sedanje je »Slovenec, pisal, da so zbežali v Italijo, ves čas v granicah naše države. O. Vlado Oalzinja, nam je danes posla! urad
no potrdilo, da je bil do 10. VIII. 1924 v
eskadrcnu
"ospodarska"stranka 43 (2\ SLS 32 (2). I Sv. Andraž v Slov. goricah: Gosp. na* ; vojaški službi pri D ačkem -----------
c 1	- -	-—~ predna lista 27 (3). Gosp. str. SLS 113 : konjiške podoficirske škole v Subotici. G.
stranka 11 Ml. I Dehrljih se e <e včerai iavil. da do-
Zreče: napr. gospodarska str. (.JDS) 68 (61, SLS 124 (U).
Padeški vrh: KDZ (SLS 31 (6), SLS 17 (3).
V ostalih občinah je bila vložena samo po ena lista, v Vrholah pa sploh nobena, SREZ SLOVENJGRADEC.
Slcvenjgradec: Napredna lista (demo-krati in radikali) 64 glasov (5 mandatov), i ke Pobrže 19 (1). SLS 47 (3), združena gospodarska stranka, I Sv. Barbara v Halozah: Gosp. napr. oziroma Nemci 65 (5), združeni socijali- 20 (2), Gosp. lista izven strank 36 (4), stični blok (narodni socialisti in socialde- i SLS 5 (1). Slov. republik, str. kmetov in mokrati) 59. (4). Na napredni listi so iz- de'avcev 15 (2).
vladne koalicije za pobijanje korupcije.
(13), Sp'ošna de'avska stranka 11 (1).
Sv. Bolfenk v Halozah: SLS 13 (6), KZ 4 (2), De'avska zveza 2 (1).
Pobrže: SLS 52 KZ 15 (1), Krneč, ko delavska zveza 11 (1), Napr. str. 7 (0) Želarska stranka 29 (2), Napr. gosp. str. Drvenšek 8 (1), Obče gospodarske stran.
J. Debelak se je še včeraj javil, da dokaže, da se nahaja v Ljubljani živ ln zdrav. G. inž. Kranjec je U. t. m. zopet nastopil svojo službo. Na dopust je odšel 1. t m. ter ga poranil deloma za članske
11. avgusta: ZAGREB. Elektno tržišče se je pričelo tudi ta teden z nestanovitno tendenco Večje zanimanje je bilo za Hipo. Slavo-nijo, Sečerano. Promet je bil v splošnem majhen. — V devizah j j bila danes ten-denca neznatno čvrstejša. Tečaji so se v
voljeni gg. Rojnik, Debevee, Sprab, Kopač in Druškovič. Šoštanj: meščansko-obrtna lista (slo-
spodarska stranka Pretrež: SKZ 7
16 (5).
Vrhloga: gospodarska stranka (napredna) 60 (6), gospodar, in delavska stranka 31 (3).'
Bohova: SLS 3 m., dom. kmečka stranka 4 m.
Dosroše: tri klerikalne liste 32 (3), 14 (2), 22 (2).
Frani: Kmet. delavska stranka 7 m., jveza obrtnikov in delavcev 2 m.
Gorica: kmet,, delavska zveza 30 (4), ?LS 25 (2).
S n. Hoče: zveza del. lj. 30 .'3). stranka kmet. del. ljudstva 18 (1), SKZ 43 (4), obrt. del. SLS 6 (1).
Gor. Hoče: SLS 19 (3), zadruž. gosp. Stranka 22 (4), obrt. str. 3 (0).
Sv. Lovrenc na Pohoriu: SLS 43 (5), j obrt. stranka (nemška) 69 (8), soc, dem. j (4).
Sv.' Miklavž: Soc. dem. 38 (4), SLS
35 (31.
Morje: NRS 29 (3), SLS 34 (4). Podfcrež'e: Kmet. obrt. del. (kier.) 89 :5). Narodna 55 (3), soc. dem. 298 (17). Rodova: SLS 32 (4), kmet. del. stranka
15 (5).
Reče: SLS 42 (3). KDZ 10 (0), gosp. -tr. 59 (4), zveza obrtnikov in delavcev 26 (2), žele.rsko delavska zveza 8 (0).
Razva"'-?: Skupina Trinko 25 (2), SLS 35 (4). KDZ 29 (3).
Roeoza: neodv. kmetska delavska ■franka 11 (1), SLS 12 (2), Soc. dem.
Sv. Lovrenc"v Slov. goricah: KZ 38 (4), I spod napram svojemu ljubljanskemu ko-SLS 74 (5)	i le2u- ki zasluži v polni meri še eden pri-
Slatina: SKZ 15 (3). Slov. republikan. ' devek. Ljubljanski »Duca. ni le »dumm., venškonapredna v zvezi z zmernimi Nem- J ska seljačka str. 23 (4).	temveč je tudi v svoji duši pokvarjen m
ci) 105 (8), slov. lista 34 (2), soc. dem.! Sv. Lovrenc na Dravskem polju: SKS »Slovenčeva. razkritja niso e urnebesni 1(jo (7)	j 116 (12), SKZ 94 (9), Združena delavska blamaža, temveč tudi žalostna sramota
Velenje: soc. demokrati 87 (6), SLS 229 I stranka 49 (4).	| škofovskega libela.
(16), narodna lista 36 (3).	Dolena: SLS 32 (4). Gospodarska lista
Šmartno pri Slovenjeradcn: Gospodar- kat. obč. Rodni vrh 48 (5). ska stranka 62 (8), SLS 64 (9).	Jurovci: SLS 25 (3), Obrtniško kme=
Topolšica: SKS 76 (5), KZ 66 (5), KDZ tiška zveza 17 (1), Gosp. str. 25 (2), Zve.
za naprednih posestnikov in delavcev 13 (1).
sestanke Orjune. deloma za očvrstitev glavnem začeli na bazi od petka, toda sc svojega zdravja. Karkoli »Slovenec, na- ; tekom borze v posameznih devizah posko-piše o »Oriunl., je laž. Zato ie »Slove- ; čili. Posebno je poskočil Pariz. In =icer nec. škofov list in ima tudi papežev bla- za preko 17 točk. Blaga ni bilo preveč m goslov	I je morala Narodna banka intervenirati v
Nekdan i dunajski Duca Melbista je,' devizah na London, Italijo in Prago. Pro-kakor je iz vsega razvidno, skromen go- met je bil srednji, a trgovalo se je v
40 (3). SLS 54 (4).
Št. Janž pri Dravograda: KZ 64 (6), Kmečka SLS 23 (2). del. SLS 18 (1).
Št. Ilj pod Turjakom: SLS 105 (7), Združena lista SSJ, SKS in KDZ 45 (2).	....
V Skalah je bila socialdemokratska j ja je bila vložena samo po ena lista in lista razveljavljena in je volitev odpadla, j to deloma samo napredne ali samokleri« v ostalih občinah je bila vložena le po kaine, deloma kompromisne.
Politične beležke
-f- Iz denuncijantskesa arhiva ško-5ove?a lista. Pri svojih denuncijacijah
Nova Cerkev: JDS 33 (4), KZ 11 (1), Proti demokratskim poštnim uslužbencem
SLS 29 (4). V 23 občinah ptujskega sodnega okra.
gpvnem v devizah na Italijo, Prago in Švico. Notirale so devize: Dunaj 0.1136 do 0.1156, Budimpešta 0.1065 do 0.1085, Bukarešta 36.75 do 39.75. Italija izplačilo 362.7 do 365.7. ček 362.5 do 365.5, London izplačilo 366.8 do 369.8, ček 366.5 do 3695, New-York ček 80.6 do 81.6, Pariz 460 di 465. Praga 23S.25 do 241.25, ček 237.5 dn 2405. švica 1527.5 do 1537.5; valute: dolar 79.75 do 80.75, aK 0.11325 do 0.11525, K' 237 do 0. funt 362.5 do 365.5. francoski franki 455 do 0, mK 0.10 do 0.11; efekti: bančni papirji: Trgo 33 do 34, Hrvatska 4j do 42, Eskomptna 122 do 124, Hipo f3 do 64. Jugo 110 do 113, Ljubljanska kreditna 225 do 240, Praštediona 915 do
se je »Slovenec, poslužil tudi pobožne laži, da so demokratski poštarji dali nati- |---------
sniti svojo okrožnico v poštni tiskarni. I 920, Etno 123 do 126. Sla venska 108 do 0,
ena lista.
SREZ PREVALJE-Marenberk.
. Volil je samo sodni okraj Marenberk, ker so se v prevaljskem okraju vršile volitve šele lani. Iz marenberškega okraja so nam doslej znani sledeči izidi:
Rcmšnik: SLS 93 (13), združ. km. in , de1. 33 (4).
j Mu ta: soc, dem. 122 (8), slov. lista | 27 (1).
Brezno: SLS 57 (5), kompromisna Ii- j i sta 48 (4).
Sv. Primež na Pohorju: SLS 40 (4),; Km. del. zveza 35 (3).
Zg. Vižinga: dve lokalni listi brez strankarske barve, Sp. Vižinga 23 (9),! Zg. Vižinga 20 (8).
Laž .ie bila takoj ovržena. Dotična patri-jotična okrožnica je bila tiskana v Delniški tiskarni. Ker se je prva denuncijacija
V 13 občinah ormoškega sodnega okra	..,	. , ..„
ja samo SLS liste. V 4 občinah kom pro. Ponesrečila skuša škofova ^uzba.KO-misne. Občina Vičanci ni vložila nobene, vati drugo »Slovenec, _ napada De nlSko
tiskarno, da pod okrožnico m nati-.n:ia
Srpska 139 do 140: industrijski papirji: F -ploatacija 110 do 112, Dubrovačka 725 do 735. Šečerana 1035 do 1045, Isis 80 do 81, Narodna šumska 77 5 do 80. Nihag 84 do 86, Gutmann 700 do 740, Slavonija 92 do 95, Trbovlje 480 do 495,
SREZ PTUJ = ORMOŽ.
Središče: JDS jc napredovala za več kot 100 odstotkov, dobila 119 glasov in izbojevala 8 mandatov. Napredna kmeč. ka lista je dobila 84 glasov in 6 manda. tov. Klerikalci so dobili 53 glasov in od dosedanjih mandatov rešili komaj 3.
Ormož: Demokrati so kljub najpod= lejši protiagitaciji združenih klerikalcev in Nemcev izbojevali odločilno zmago. Dobili so 123 glasov in 11 mandatov, kle. rikalno . nemškutarska lista pa 76 gla.
Duca Meifeista Bertum
Pred leti se je daleč na okrog vse j smejalo, ko je dunajska »Neue Freic Presse. nasedla nekemu šaljivcu ter priobčila kot senzacijo prve vrste menda lz Rima datirano brzojavko o dalekosežni politični akciji, ki jo je začel v parlamentu sloveči vojvoda Duca Melbista Bertum Kmalu potem, ko je Preša izšla, je bilo namreč jasno, da' jo je nekdo strašno potegnil in da Duka Melbista Bertum, ni nič druzega kot »Du Kamel hist aber dumm.. (Ti »kamela, »si pa neumna).
Ta naslov bi lahko dal sedaj tudi »Slovenec. sebi In svojemu »izvirnemu, telefonskemu poročilu, ki ga je priobčil Iz
usKaruu. ua yuu wuuum«i ... ..«.»....... —	—	•	. . ..
i svoje firme, češ našo (klerikalno) tiskar-| Vevče 120 do 130; državni papirji: 7 od-1110 so oblasti v podobnem slučaju < kruto ] stotno posojilo 63 do 65. 4 odst. agrarne I preganjale^. Karkoli klerikalec napiše - 22 do 0, Vojna škoda 120 do 124. vedno se zlaže ali pa vsaj potvarja. Pro- BEOGRAD. Poslovalo sc je nad cu-| ti klerikalni tiskarni so oblasti nastopile, | riško pariteto na b:izi 6.5. Blaga je bilo ker je skrivoma v mnogih tisočih izvo- J prilično dovolj, toda po visokih tečajih.
Narodna banka ie pokrila povpraševanje
dih tiskala znani klero-kotrunistični letak. ki na zločinski način tujska proti državi. Okrožnica demokratskih poštarjev je pa bila privatna, kot manuskript izvršena tiskovina s podpisi 14 znanih državljanov, državnih uradnikov, in povrh jo je Delniška tiskarna še predložila ravnajoč se po splošnih predpisih, ako-ravr.o ji tega ni bilo treba, kompetentnim ! državnim uradom v cenzuro! »Slovencu.
. se pa »zdi. da sta cba slučaja identična: „ . x . z njegov ta ino tiskani anonimni komunistič-Postojne o veleizdajstvu Orjunašev ter n. )etak k, K3 zakon ozn,euje kot hudo-o velikih svotah lir, s katerimi podkupujejo fašisti naše Orjunaše. Tudi »Slove-
Skoke: Del. str. 45 sam. str. 24 (2). Studenci: soc. dem.
(4),
486
22 (4).	,	- ............
Rdeči breg: SLS 50 (4), združena lista sov in 6 mandatov, posestnikov in obrtnikov (napr.) 57 (5). | Obrež: SLS 80 glasov, 5 mandatov. Ruše: KDZ (kier.) 82 (5). soe. del. 84 Združena napredna lista 47 (3), Združe. (5). narodno napredna lista 98 (7).	j ni kmetiški delavci in obrtniki 22 (1).
SLS 17 (1). j Sv. Miklavž: Gospodarska lista 19 (1), ; SLS 74 (6), združeni volilci Sv. Miklavža (17). združ. , 21 (2).
Sv. Tomaž: Skupina volilcev župana Skerleca 49 (3), Jugoslovenska stranka 74 (5), Gospodarska stranka 22 (1).
Trgovič: Napredna gospodarska lista 10 (1), SLS 38 (6).
Bitanj: SKS 45 (5), Kmečka de'avska lista 9 (1), Gospodarska zveza 17 (1).
Vodranci: SLS 63 (5), Gospodarska stranka 25 (2).
Savci: Delavska zveza Fr. Kukovca 11 (1), Kmečka zveza Antona Goričana 33 (3), SLS 49 (5).
Rucmanci: Delavska ljudska stranka 70 (5), Kraj. str. Trnovci 14 (1), SLS 15
slov. lista 164 (6). komunisti 60 (2).
Tezno: Gospodarska delavska lista '(soc.) 41 (3), nadstrankarska 91 (6).
Zrkovci: dve klerikalni listi 27 (2), napredna srospodarska stranka 47 (5).
V ostalih občinah je bila vložena samo po ena lista, pet obmejnih občin še ni volilo.
SREZ 3IARIB0R LEVI BREG.
.Soč: SLS 15 (2), km. delavska str.
52 (7).
Ceršak: SLS 65 (5), gospodarska del. str. (napr.) 35 (2). Dragučeva: SLS 24 (3), združena km.
lista 40 (4).
Gradišče: SLS 27 (4), napredna 21 (3). Janževska gora: SLS 35 (3), napredna
61 (6).
Kamilica: SLS 70 (7), socialisti 22 (2), JDS 7 (0).
Sv. Kriz: Napredna gospodarska lista 75 dve klerikalni listi 78 (5).
Sp' ? :Lk: SLS 73 C61. SKS 15 £11.
I nec. se ie namreč strašno blamiral.
Pred par dnevi je dobil pismo, ki nosi vse znake krute šale. »Slovenec, je na podlagi tega pisma obtožil Orjuno, da živi, pod zaščito Mussoiinijeve vlade. Njegovo zlobno veselje nad tem razkritjem je dalo nekomu povod, da je ponoči »Slovencu. teleioniral »senzacijonalne. podatke, da so voditelji Oriune plačani od italijanske vlade. Vsaka druga redakcija bi bila mistifikacijo na prvi hip spoznala. !n hiical! Klerikalcem pa so se oo strastne zlr.be zaiskrile oči in njihova klevctniška natu-ra je očitne nesmisle vzela za »dokazana. dejstva. In tako je sobotni »Slovenec. objavil znane podatke o italijanskih stotisočakih
delstvo in ki so ga klerikalci v mnogih tisočih iztihotapili Iz svoje tiskarne na deželo, akoravno je bil konfisciran, in pa patrijotična okrožnica, podpisana s polnimi imeni 14 drž. uslužbencev ter predložena oblastem v cenzuro!
v devizi na Italijo in deloma na Pariz in New-York. Tendenca po borzi je bila nekoliko čvrstejša. Notirale so devize: Dunaj 0.113S do 0.1139. Budimpešta 0.107a do 0.11, Bukarešta 36.75 d" 37.25. Curih 1532 do 1534. London 366.5 do 866.75. Milan 363 do 364.5. New-York 81 do 81.5, Pariz 459 do 460, Pra?a 239 do 239 5. Sofija 0 do 62; efekti: 7 odst. posojilo 67 do 67/6. 4 odst. agrarne 24.5 do 25, Vojna škoda 134 do 13-1.5; termini: Curih za 30. septembra 1539, Dunaj za 17. t. m. 0.1138, Praea za 30. septembra 239.3. London za 30. t. m. 369-5.
CURIH: Beograd 6.60, Pariz 30.10. Milan 23.95. Praga 15.60, Bv.dimpešta 0.0C69, Dunaj 0.00745.
otisočakih.	temveč so molčali, ker so bili ta-
Vse kar je treznega se je krohotalo. a | "»caH. tennec so m
vse kar je poštenega se je tudi škanaali-ziralo. »Slovenec, ni mogel niti 24 ur vzdržati moraličnega potresa in je v nedeljo sam sebe — demantiral. Seveda je vsega kriva — Orjuna in klerikalna zloba in denuncijantska strast se je pri »Slovencu. spremenila v »novo lopovstvo Orjune. ...
Škofov organ skuša sedaj svojo bla-
D'NA.1: Devize: Beograd 884 do 888, Zanimiv čemanti. Poročali smo, Berlin 16.S70 do 16.970, Budimpešta 92.75
do 94.75, Milan 3214 do 3226. New-York 70.935 do 71.1S5. Praga 2105 do 2115; Talu-e: dolarji 70.460 do 70.860. lire 3220 do 3240. dinarji 8S3 do 889; efekti (v tisočih aK): jngoslov. papirji: Eskomptna 105, Trbovlje 420, Jesenice 900. Gutmann 620, Slavonija 80, šečerana 910; drugi ;-pirji: Donava-Sava-Jadran 438, Bank-v°rein 132, Landerbank 274, Živnostenska 838. Skoda 1350.
PRAGA: Beograd 42.25, Dunaj 4.715, Rim 155. New-York ,Vf..95.
BERLIN: Beograd 5.26, Dun^j 5.97, Milan 19.05, Praga 12.'<5. LONDON: Beograd 365, Rim 10050, Du-Budimpešta 350.000, Praga
kako se je zgodiio s telegramom notra-n ega ministra, ki je sporočil vel. županu in vsem občinam, da so povodom vladi-r.e deklaracije radičevski poslane! v>ta!i rživio kralj., ko sc se čitali kraljevi ukazi. Radičevci so v Beogradu protestirali proti tej »insinuaciji. in promptno je izšel v zagrebškem »Obzo-ru> in osiješkem »Hrv. Listu, polusluž-beni demanti: »Ni res, da so radičevski poslanci klicali «2ivio kralj., oni to niso
ko »taktni., da niso hoteli klicati .Zivio Radič, 2ivela republika!. Radovedni smo, ali bo' g. notranji minister tudi ta demanti objavil po vseh občinah ...	, . -f Gladko priznanje. V nedeljskem naj 330.000,
»Slovencu, odgovarja na naše vprašanje	W Y0RK. ^ d 125.25)
ki smo ga stavili na obč. gerenta dr. Pe-	n'% p * 20575
riča radi nagrade, k, jO je prejel bivši o63.7o, R,m 4o2, Praga
podžupan dr. Ivan Stanovnik kot *cast- —— ni» predsednik stanovanjskega oblastva \/nJ
Paria
(1), Neodvisna gospodarska sranka 33 mažo in sramoto pokriti z gostobesedno,...- k--------•- -	uv w
2 mandata.	i »razlago, iz katere pa je razvidno le to,! v znesku 2000 Din, sam pnzadet, gospod ^
Pušinei: Gosp ljudska str. 16 (3). SLS da nI nasedel samo po neprevidnosti in dr. Stanovnik^ K giaaRO prizna uu ic 24 (4).	j neumnosti, nego še boli vsled svoie stra- nrclel 2000 Din kot čas n. Rajona
Hum: Kmetiško delavska zveza 17(2), ' sti in zlobe, da bi škodoval nacionalistič- stanovanjske oblasti. On le pravi oa m SLS 43 (5).	j nemu pokretu. Da je skvaijena škofovska tega denarja prejel iz mestne blagajne.
Cvetkovck Napredna lista gosp. stran, morala po sredi, dokazuje tudi dejstvo, marveč iz čekovnega urada na podlagi kc 66 (5), Kmečka zveza 13 (1), NRS 16 da so klerikalci sobotno telefonsko vest, nakazila ^angeg« oblasta H ka-(1). Kmečko obrtn" zveza 17 (1), SLS , o veleizdajalstvu takoj teleioniral v vse kor da b. ta okol ščm. na	£
1 heozraiske listeu v katerih »a. «voie*a ne-1 Bremenila Tudl jjlše K- dr, Stanoval*, aa
prihranite 30% na časn, ako seVaš' dopisi tipkajo na
Erika ali pa Ideal
pisalnem stroju. 1119 a
The Rex Co., Ljubljana.
Neurie v Polhograjskem pogorju
NADALJNJE POBROBNOSTI O STRAHOTNI KATASTROFI. - ŠTEVILO ŽRTEV ŠE VEDNO NARAŠČA. - NEIZMERNA SKODA SE ŠE
NE DA PRECENITI.
V nedeljo je pohitelo v Medvode, .'mlinskem poslopju in podrla del stre-Soro Škofjo Loko in Polbovgracieo he. Precejšnjo škodo ima tudi trgovec vse polno Ljubljančanov in okoličanov Franc Erbežnik: v trgovini je namreč ter tudi veliko ljudi z Gorenjske. Vsi. pokvarjeno vse blago. Sploh ga skoro soglašajo v tem. Via je bila. to nedvom- i ni posestnika, ki bi mu neurje priza-no^ največja vremenska katastrofa v j neslo. Voda .je odnesla v hnbov.ru zadnjih desetletjih v Sloveniji. Ceiot-jnad Ločnico mnogo zemlje s polja in ne slike sicer še vedno ni mogoče do-1 veliko sadežev, ki so bili že izkopani biti toda škoda se ceni že sedaj na ali pa še v zemlji. Ker se je na šte-Eiilijone in milijone dinarjev. Ljud-, vilnih krajih odtrgalo tudi pobočje, stvo, ki ga je zadela nesreča, je silno imajo kmetje znatno
potrto in prosi nujno pomoči. Vedno croznejša poročila prihajajo.
Položaj v dolini Ločnice.
Potok Ločnica je popolnoma poplačil Ločniško dolino, ki je dolga poldrago uro hoda in široka 15—30 metrov. Voda je razdrla občinsko kolovozno cesto, ki vodi iz Sore v dolino
škodo tudi na košenicah. Pota pa so večinoma vsa opustošena. Voda je sedaj že popol noma vpadla. Škoda v teh krajih se ceni na 2—3 milijone dinarjev. V Sori.
V Sori je Ločnica odnesla ua deželni cesti Sora-Medvode leseni most in del cestišča. Porušila je dalje 4 za -do rudnika Knapovže. Mestoma jo je j sebne mostiče in občinski most. Trem tudi odnesla ali 'pa tako razrila, da so ; posestnikom mlinov in žag so valovi nastale skoro dva metra globoke ko-; odnesli jezove, v mlinskih poslopjih tanje. Leseni most pri Rakovniku pod pa- je meter visoko nagromadeuega Soro preko katerega % valila dežel- blata in kamenja. Najbolj so prizadeti na cesta iz Medvod v' škof jo Loko, | sledeči posestniki: kovač in Žagar Ga-so valovi odnesli, od dveh drugih mo- šper Pokom, Andrej Podviz, Jernej fetov v notranji dolini so ostali samo Križaj, Janez Petač, Marija Dolina.r, betonski «tebrL dočim je voda odnesla Valentin Križaj. Valentin Tehovnik, Vse mostnice. Na približno 20 krajih Marija Bele, Jakob Baumkirchner tn se ie odtrgalo pobočje hribov in so (Franc Dolinar. K sreči v Sori ni bilo vsulo v potok. Materijal je deloma ; človeških žrtev. Pač pa so v njenemu zasul strugo, deloma pa ga je potok ,ozemlju našli tri človeška trupla: ne-odnesel dalje, ga razmetal po poljih . kega okoli 50 let starega moškega, ki in travnikih in "iste popolnoma uničil, j je najbrže ponesrečil v hrastniški gra-Potok Ločnica ne teče več v prejšnji'pi, iz Ločnice pa trupli 141eUiega Lu-strugi, ampak si jc izbral čisto novo dovika Šemiča in hlapca Miho Justina, pot. Povsod je videti polno drevja, iesa in poljskih pridelkov. Dolina nudi v resnici pretresljivo sliko uničujočega dela razbesnolega elementa. Prizadeti posestniki in človeške žrtve.
Najbolj so prizadeti sledeči posestniki: 1.) T e h o v n i k o v i dediči ua Tehovcu. Voda je porušila na južnem delu stene mlina in se je porušila tudi streha. Vdrla je tudi v notranjost in
Ki so jih prenesli v mrtvašnico v Sori in v nedeljo pokopali.
V hrastniški grapi in Polhovem-gradcu.
Tako Hrastnica kaker tudi Bodo-veljšica sta že popolnoma vpadli. Razdejane pa so vse komunikacije. Kjer je bila prej cesta, je sedaj struga. V vse hiše ob potoku je vdrla voda in razdejala, kar ji je bilo na, potu. Tu
podvojilo in potro.iilo! Predavanja so bila nastopna: 1. Pomen udejstvovanja učiteljic izven šole — g. min. n. r. dr. Žerjav. 2. Prosvetno delovanje učiteljic
—	<r. ravnatelj A. Jug. 3.Poraen prave taktike pri vzgoji dece v šoli z ozirom na idejno vodstvo mladine — g. prof. Fr. Majcen. 4.Praktična navodila za koncipiranje prošenj pritožb itd., pomoč ljudstvu v raznih pravnih zadevah — g. Milen Cimerman, tajnik demokr. stranke. 5. Udejstvovanje v prosvetnih, političnih in gospodarskih organizacijah
—	dr. Stane P. ape. 6. Sokolstvo — g-prof. dr. P. Pestotnik. 7. Narodni ženski Savez v kraljevini SHS. njegov procrmni in cilj. S. a) TrternaciVinalni ženski Savcz; b) Jane Adams, socialna delavka. 0. Feministična alijr.nsa v državi SHS; politične pravice žen. — n zadnjih treh točkah -je poročala gdč. Lojzka š teb i jeva.
Izven navedenih predavanj, ki so sc jih udeleževale obiskovalke z velikim umevanjem in globoko pozornostjo, so ?i ogledale tudi več kulturnih, humanitarnih in gospodarskih zavodov ter in-situacij. V Dcčjcm domu. kjer jih jc vodil g. primarij dr. A m b rožič z vso ljubeznivostjo, so si ogledale vzorno urejeni zavod in razstavo vseh predmetov, ki spadajo v to stroko. Tu izrazilo učiteljice željo, da bi se priredil prihodnja leto strokovni tečaj, kar jim js ■r. primarij rade voljo obljub:!. Poselile so nadalje Delniško in Učiteljsko tiskarno. kjer so občudovale moderni tehnični napredek v grafični stroki. Knjižnico gospodarskega naprednega društva za St. Jakobski okraj jim je rs v kazal knjižničar g. II o <1 e. Ogledale so -i tudi tvor-nico nčil in šolskih potrebščin ter državno deško vzgajališče.
Tečaji so zaključile gdč. učiteljice s prijateljskim večerom v hotelu Tivoli, kjer so jim potekal« <r neprisiljeni zabavi končne ur« pred razstankom, z edinim obžalovanjem, da so dnevi poučnega tečaja in tovariške skupnosti tako naglo minuli.
Aviso posetnikom
velesejma!
Površniki, ranglanl zimske sukne, za bodočo sezijo v eksaktni izdelavi in iz prvovrstnega sukna do dospeli poceni, ki ji porečete: «nizka ie», pri
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
nik Centralnega tajništva, jurist Schauer.
V imenu ljubljanske univerze ie poljske tovariše pozdravil prorektor dr. Uše-ničnik, v imenu tukajšnjega oddelka mi-nististva prosvete pa viš. šol. nadzornik g. Wester. Ko so bil zaključeni še razni drugi govori, se je družabni večer zaključil s petjem poljskih in slovenskih narodnih pesmi. Posebno so ugajale pevske točke neke slušateljice varšavske univerze in našega opernega basista g. Zupani.
Včeraj so se Poljaki odpeljali na Bled, da si ogledajo biser naše Slovenije.
nanesla vanj peska in blata. 2.) Ko-; se pogreša skupno devet oseb, večino-čarju Janezu Rudolfu so odnesli'ma oirok, ki jih je voda odnesla Iz
valovi dve steni hiše. ki je močno i hiš, Tončko in Franceta Kristana so opustošena tudi v notranjščini. 3.1 -To-j že potegnili iz Sere. ali so našli tudi sipu De teli je voda poplavila, hi&o 1 ostale, nam še ni znano. Škoda gre na
in hlev, ju napolnila pol metra na debelo s peskom in blatom. Domači so Se rešili na pe-č, njihova krava pa sa je pred potopljenjem rešila tako, da =e je postavila s sprednjimi uogami na klop m molila- glavo iz vode. 4.) Pc-fee-stniku Josipu K o z j e ku je hudournik zasul hlev z gruščem. Dva vola sta se odtrgala od jasli. Enega so dobili v soboto dopoldne, drugega pa je potegnil s seboj hudournik hi ga nesel več sto korakov daleč. Izvlekli so ga k o učno močno pobitega iz potoka. štiri kravo so se rešile- na na-nošeai grušč. Čelna- stran hleva je porušena, dolžinska stena pa ima močne razpoke.
milijone.
Izpod Polhovega gradca je Grada-ščic-a poplavila vsa polja in senožeti. ob bregovih pa uničila ves pridelek poznih sadežev in otave. Kmetje bodo občutili škodo tudi še prihodnje leto. ker je vse zasuto z gruščem, gramozom in blatom iz rjavkaste gline katero je naplavila Gradaščica. Voda je napravila ogromno škodo na mlinih, odnesla več mostov, nekaj bajt in hlevov ter mnogo kozolcev. Cesta jo preplavljena z blatom; o km jo je razrušene ali poškodovane. Odnesen je ves del novozgrajene ceste. Polhov-gra-dec sam je skoro brez komunikacij. Dosedaj se je ugotovilo tri človeške
ka hudournik Beli potok, ki je svojo a metrov globoko strugo popolnoma zasul z gruščem in valil nato po njem v Ločnico velike skale, ki so z vso silo priletele v hišo Marije A 1 i č e v e, pjen pod in kozolec ter žago Matevža Šemiča. Marija Aiičeva je imela nasproti mestu, kjer pridni v Ločnico hudournik Beli potok, stane vanjs-ko poslopje, poleg pa pod s hlevom. Hudournik je stanovanjsko poslopje docela razrušil in .je voda odnesla vse, razen temeljnih zidov. S kako strašno >i!o so butali valovi v hišo, jc razvidno iz tega, da je bil en kot hiše vržen is potoka 4 metre daleč. Pri podu in hlevu je izpodneslo spodnji dei, nnkar sc jo strešno ogrodje zrušilo Hiša smrti.
Marija Aiičeva je živela, s petimi o t ročici in zetom Nikolajem A1 e k-sejevičem, bivšim ruskim vojnim vjetnikom. ki je poročil, kakor srn
strnnov in prašičev.
V Dobrovi je voda poplavila dve tretjini polja, odnesla dva mosta, tmt čila vse sadeže in otavo. Žrtev v Dobrovi ni. Vse pa je pokrito z 10 cm visokim blatom. Precej škode je tudi na Vič.u. Ker so poplavljeni kraji nedostopni, ogromne škode ni mogoče niti približno oceniti.
Veliki župan na mestih katastrofe.
Veliki župan dr. B a 11 i č je takoj po obvestilu o katastrofi v polhov-graškem pogorju se v soboto zjutraj odpeljal v dolino Gradaščice ter si tamkaj ogledal velike poškodbe. Vsled porušenih cest ni mogel priti do Polhovega gradca. V oshoto ponoldne je veliki župan posetil občino Zminc, v kateri se nahaja grapa Hrastnica, v nedeljo pa si je ogledal poškodbe v občinah Sora in Medvode.
Gosp. veliki župan se jo takoj obrnil na diviziisko komando ter je h
Mih s. Moskerc f
Zopet je posegla smrt v redke vrste pravih, starih novinarjev v Sloveniji. Pc dolgem bolelianiu je preminul včeraj zjutraj v zreli moški dobi 51 let g. Mili a ,Vfo-škirc, dolgoletni urednik «Slovencas> in drugih listov SLS. Širši publiki jc bil bolj kot po svojem pravem novinarskem delu zna u kot odgovorni urednik «Slo-venca-i kjer je moral po stari novinarski usodi največkrat nositi odgovornost za grehe dr::gih in često zagovarjati stvari, ki jih je v srcu sam obsojal. Bil je namreč esebno mož-pošteniak, blagega srca in svojim tovarišem odkrit prijatelj. Zato ic bil med njimi, tudi med političnimi nasprotniki, splošno priljubljen, dasi sc .ic v zadnjih letih, ko je že bolehal, vedno bolj odtegoval družbi.
Pokojni Mcškcrc ;c bi! rojen v Ljubljani, kjer jc prebil večji del svojega življenja. Nad 20 let jc bi! član uredništva »Slovenca, kier je sodeloval sprva v najrazličnejših panogah, kakor je bilo to pač navadno v predvojni dobi naše žurnali-stike. Zadnja leta se ie omejil predvsem na lokalno kroniko in sodna poročila. Približno leto dni sem jc moral vsled bo-lehanja tudi to službo vedno bolj restrin-girati.
Pogreb pokojnika se bo vršil danes popoldne ob 5. iz hiše Zadružne zveze, v kateri je stanoval, na pokopališče k Sv. Križu.
Miho Moškerca ohranimo njegovi tovariši v trainem lepem spominu.
javili že v nedeljski številki, hčerko; posloval, da bo vojaštvo sodelovalo Aličeve, Katro. Od te družine so pri pri reševalnih in obnovitvenih delili, katastrofi utonili: Katarina A 1 e k s e- i Uradne tehnične komisije so že te-jevičeva in njena hčerka Mariia, 'kom nedelje in pondeRa pregledale stara dve leti; Alojzij AI i č, star 12 opustošenja ter sta gradbena direkci-let, ki so ga našli v potoku pod vasjo ja in hidrotehnična sekcija že nabrali Poro; Angela Aiičeva, stara lo let potreben materijal. in VinkoA 1 i č. star 17 let, V hlevu; Pri h od ti ie dni Prične delovati urad j a se zadušila konj in krava.	na civilna komisija, ki bo ugotovila
Tik Aličevega _ posestva leži pose- škodo.
•'".vo Matevža Šemiča, obstoječe iz hišo in kozolca-dvojnika. Ob hiši Je ffion tirana žaga na vodni pogon in turbina. Hudournik je izpodnesel stebre kozolca in ga zrušil. Pokvaril je voz pri žagi in napolnil odvodni kanal z gruščem. Podrl je dalje 7 skladovnic žaganic in odnesel s seboj 200 hlodov. Voda je uurla tudi v stanovanjsko hišo in nanesla v turbino polno peska. Pred hišo v dovodnem kanalu je nagromadila vse polno drevja in lesa. ki ga ie prinesla iz gornje ga dela doline. Semič ceni škodo na 200.000 Din. Niemu je utoni! tudi hlapec Justin Miha, ki so ga našli pri žagi pod Rakovni«kim mostom. Aličeve otroke in Justina so pokopali v nedeljo ob ogromni udeležbi prebivalstva.
Ivanu Omelcu, posestniku v Tr-noven. voda spodnesla stebre nri
Vlada je iz nedavno votiranega 10 milijonskega kredita odredila večjo vsoto kot, pomoč poplavljencem.
C •• 1 •
za
Tečaj je priredilo »Društvo slovenskih učiteljic pod vodstvom predsednice strokovne učiteljice gdč. Vite Zupančičeve, ki ima sploh za prireditev tečaja največ zaslug. Točaj ie trajal od 4. do 9. t. m. Velike zasluge ima tudi ravnatelj Akademskega kolegija g. profesor J e r a n , ki je rade volje odstopil v koleni«n lokal za predavanja, zunanje učiteljice pa spre:el pod svojo gostoljubno streho. Predavanj, ki so trajala dnevno od 9. do 11. in 15. do 17. ure se je udeleževalo lepo število učiteljic, do 40. Naj bi SO orihodnie lato io itevilo še
Poljski profesorji m akademiki v Ljubljani
Akademsko poljskc-iugoslovansko društvo je na svojem potovanju po navi državi prispelo, kakor smo žc poročali, v soboto zvečer v Ljubljano. Na kolodvoru so jih prijazno sprejeli zastopniki Društva ljubiteljev poljskega naroda in pripravljalni odnor s predsednikom dr. Mo-lčtom na čelu. Prispelo je 61 članov, med njimi je 10 vseučiliških profesorjev, ostali so pa slušatelji in slušateljice varšavske univerze. Vodi jih univerzitetni prorektor dr. Poszezinski.
V nedeljo so si Poljaki ogledali znamenitosti mesta in razne kulturne ustanove. Društvo ljubiteljev poljskega naroda jm je gostoljubno razkazovalo vse znamenitosti. Obiskali so tudi ljubi anski grad in si ogledali prijazno okolico. Na goste so zlasti naše sinje planine napravile mogočen utis.
Zvečer jim je Društvo liubitehev poljskega naroda priredilo v dvorani restavracije «Zvczda» intimen družabni večer, pri katerem so bili navzoči številni delegati naših kulturnih ln prosvetnih ustanov ter zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Številno je bila zastopana tudi v Ljubljani bivajoča akademska omladina. Drage slovanske goste jc pozdravi! najprej dr. Molč. ki je naglašal, da so take ekskurzija velikega pomena za medsebojno upoznavan.ie in za gojitev bratskih odnošajev. Za prisrčne pozdrave se je zahvali! prorektor dr. Poszezinski, ki je po-vdarjal pomen poljsko-jugoslovenskega kulturnega zbllžanja. Oba slovanska naroda čaka velika bodočnost Ljubljansko akademsko omladino je pozdravil tajnik društva Zbign:ew-Dombrowski, nakar je v imenu naše omladine eovoril oredsed-
Mariborska nedelja
Maribor, 11. avgusta.
Bila je pestra in pa obljudena. Po ulicah so vrvele proccsije žensk, ki so jih poslali župniki na klerikalni dekliški dau. Klerikalni politiki so bili ponosni na svoje tisočere množice in na nadvlado duhovščine nad dobrim slovenskim ljudstvom.
Bilo pa jc tudi res že treba te velike romarske svečanosti v Maribor. Našim ljudem leži romanje v krvi. »Maria Zell» na Gornjem Štajerskem, «Maria Trost» pri Gradcu iu druge priljubljene romarske cerkvc po nemškem Štajerskem z raznimi Jeriizaleini in Betlehemi so sedaj predrage, tudi Brezje je predaleč, in tako je ljudem prav dobrodošla pot k Frančiškanom v Maribor, posebno s korupcij-sko polovično vožnjo ministra Sušnika.
Toda političnega kapitala morda častiti le niso toliko naložili, kot so upali. Naše dobrodušue ženske in dekleta, ki so prišla celo bosa in s punkeljci, so pač rada gledala lepo mesto, ki ga po večini še nikdar niso videla, tudi muzika jim je ugajala iii v gledališču so gledala z za-divljeuimi očmi, toda govori o verski obnovi, duhovni preroditvi in podobnih nerazumljivih naslovih kunštnih predavateljic so jih dolgočasili. Po dnevi so deklice raje hodile po ulica!'., sedele po senčnatih restavracijah ali pa se pogovarjale na stolih pred govornicami, po škofovi maši pa so posedle po travi in južinale. Krščansko voditeljice so dcklamirale le naročenim mestnim aplavdantom.
Ker so klerikalci sedaj v vladi in zato proti izrabljanju javnih institucij so na-prhaii čez noč mladenke v poslopja mariborskih šol. In ker so proti izrabljanju in izmozgavanju ubogega naroda, so stale reditcljice celo zunaj pred frančiškansko cerkvijo in nabirale denar za maše, ki so sc brale ali pa se morda bodo za zveličanie — čegavo? Nekatere so dajale, marsikateri pa se je to odiranje gabilo in ie odšla v cerkev, ne da bi položila obulus na oltar rimske domovine. Nič drugače ni bilo pri vhodu semenišča k škofovi maši. Vse mogoče reči so prodajali, celo «Stražo». Kupi, kupi brate, to je bil refren kamor si se obrnil. Baje jih je bilo 4000 mladenk že v soboto, vsaka je morala že doma položiti 6 Din. V nedeljo jih je prišlo gotovo vsaj še tisoč in so toraj žc s tem inkasirali 3H.OOO Din — Zakaj? Vsaj ie bilo treba v Mariboru še vsako stvar posebej plačati, celo gledališče. Ogromne dobičke so napravili še pri prodaji raznih drugih tiskovin — tako da je toraj volilni fond narastel gotovo za 50.000 Din. Čez 14 dni pa bo fantovski dan. ki bo vrgel šc več. V vse strankarske in pobožne fonde bodo ti dnevi znesli kakih 200.000 Din — in potem se naj čudimo aparatu s katerim dela pri nas kle-rikalizem.
In vendar — e pour si muove. Vendar se ljudstvo giblje naprej, čeprav ga tišči Rini z gorami skal v temo. Ravno včeraj jc pokalo po klerikalnih trdnjavah krog Maribora, da ie bilo veselje — seve za nas. Povsod, k.er diha kultura, smo vzdržali in napredovali. Konjice, Zreče. Slov. Bistrica, Središče, Ormož, sami krasni uspehi napredne misli. Kljub ogromnemu naporu, iaženi in obrekovanju s prižnic in klerikalnih listov, napredne večine. Obroč krog Maribora. — Krčevina, Po-brežje, Siudenci. — je ostal napreden, v Krčevini celo v večini proti združenim klerikalcem in socijalistom. Celo v sredi Slovenskih goric je zasvetila luč, ki je ni nihče pričakoval, pri Sv. treh kraljih z močno in uspešno demokratsko listo. Pri Sv. Jakobu, srednjeveški trdnjavi klc-rikalizma, se je ljudstvo spuntalo komai,-diran.iu in izmozgavanju župnika politika ■— kmečko nestrankarska lista župana Pekiarja je dobila 8 mandatov, župnikova SLS pa komaj enega. Ko so se tamkaj kmetje veselili zmage, se je pripeljala sodna komisija, ki je šla v župnišče preiskovat okostnjak novorojenčka, katere-so našli prejšnji večer v podstrešju farov-ža.
In tako sc pač ljudem odpirajo oči in treba bo še mnogo romarskih dni, če bo hotela duhovščina res še dolgo vladati nad ljudstvom tudi izven cerkve. Mi se ne bojimo, a njih je strah in zato potrebujejo od časa do časa zbiranje takih armad, ki pa jih naženejo v mesto danes le še prižnice. To pa je najboljši dokaz, da tudi pri nas klerikalizem čuti svojo slabost in se boji bodočnosti. To smo predvsem čutili včerajšnjo nedeljo — samo ne stojmo in ne čakajmo prekrižanih rok.
Sraka v gnezdu ...
Ljubljana, 11. avgusta.
Cela ulica govori o tem. Vsaka mamca samostojna gospodična, ki ima v eni drugi hiši svoj kotiček s posteljo, pa tu. di moški so vsi polni besedi o dogodku.
Gospod Pr. ni poročen. Sploh je skro« men možakar in sedi najraje na vrtu v fižolovi lopi, kjer žuli svoj vinček in si izmišljuje čez dan razne hudobnosti, ki jih napravi naslednji dopoldan. Hišni posestnik kakor je gospod Pr. ima razne pomembne in nepomembne skrbi. Grdo gleda izpod belega slamnika na otroke, ki hodijo v drvarnico z ukradeno dete. ljo, da nakrmijo svoje zajčke in se divi, kako se plazijo, da mu ne pridejo pred oči, misleč, da jih ne opazi. Kaka zmo> ta! Gospod Pr. vendar vse vidi, pa ma> gari da se godi za njegovim hrbtom. Če je prav razdražen, nahujska svojega še« ka, ki dela otrokom vražje brige in jim skvarja navdušenje za vzgojo dolgouh* cev. Če je huje razdražen, gre bližje ko» piči žensk, ki se trudijo z obešanjem pc. rila in jih nahruljava, včasih spodobneji še, včasih mirneje, pa na ta način, da jim poreže vrvi, napeljane od hruške do jabolka, od slive do črešnje. Če se «rpar» tije» še tako pritožujejo in vpijejo žen. ske pri takih prilikah vse vprek, on osta. ne nem, grdo gleda, nabaše po končanem «delu» vivček in se znova vsede na sta. ri prostor in gleda, kako se suče svet, mirno, kot se ne bi ničesar zgodilo.
Nikdar se mu še ni menda spodtakni« lo v življenju, v nedeljo se mu pa jc. V hiši se je po dolgih priprošnjah naselila vesela gospodična. Po dolgem moledo. vanju je dobila sobico pod streho, v ka« tero je zahajal preje gospod Pr. sam in gledal, kako se trkljajo tudi taki ljudje po ulici, do katerih gospod Pr. ni mo« gel. Nov stanovalec v hiši — senzacija za hišo. Otroci so skoro pozabili na zaj. čjo krmo in ženske so skoro pozabile obešati perilo, kajti gospod Pr. in gospo= dična, edina stranka v hiši, pred katero se je on odkrival, sta jela zahajati skup* no v senco fižolovih prekelj. Gospod Pr. je odstihdob postal nekam umirjen, ni več nagajal otrokom in ko so ženske pri* šle zopet do sape ter jele zopet razpen. jati vrvi po vrtu, so opazile, da so cele še naslednji dan.
V soboto pa jc prišla gospodična ne. nadoma k vodnjaku na dvorišču in vze< la iz škafa celo skladovnico takih in ta. kili srajc pa drugega perila in popoldne se jc v sobici svetilo nešteto kosov z monc-gramom, ki jc jasno pričal, da se su« ši na vrvi sam gospod Pr. Sušil se jc celo noč, zjutraj pa, ko je pogledal sko» zi dvoriščino okno, je videl, da sc nič več nc maje v vetru. Potrkal je na vrata prijazne gospodične v dobri veri, da je tudi že «spcglan», toda ni čul nikakega odziva. Potem pa jc pričel skakati po stopnjicah gor in dol in «umiril» sc jc šele, ko mu je sosedov Pepče povedal, da se je «gospodična» odpeljala na vse zgodaj zjutraj z dolenjskim vlakom men. da v deveto deželo, oprtana z ogromno potno košaro. Takrat se jc gospodu Pr. zazdelo kot bi odneslo kos njega same ga. Ni čuda, kajti z njo so odšle njegove srajce in drugo ...
DOBRNA PRI CELJU. Dne 3. t. m. so
! vojaki 39. pešpolka iz Celja in celjski i Sokoli priredili izlet v Dobrno. Njih si= jajni nastop pred zdraviliščem in v dvo. rani je dal 3000 Din čistega dobička. Ta znesek se je poklonil tukajšnjemu Rde= čemu križu. Pododbor Rdečega križa v Dobrni pri Celju izreka tem potom gg. častnikom in vojnikom 39. pešpolka iz Celja in celjskemu Sokolu v svojem in v imenu tistih, ki bodo deležni pomoči Rdečega križa, iskreno zahvalo.
ROGAŠKA SLATINA. V četrtek dnr 14. avgusta t. 1. bomo imeli v spodnjih prostorih Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini velik planinski večer, ki obeta biti žc po dosedanjih pripravah eden naj lepših večerov v sezoni in posebnost med planinskimi plesi sploh. Velika dvo. rana. ki je že tako najlepša dvorana v Juooslaviji, bo spremenjena v pravi pla. ninski raj z idiličnimi gozdnimi separtc. mer.ti v kotih in kraljestvom Zlatoroga v sredini.
LJUTOMER. Mladinski koncert, ki je bi! napovedan za 27. t. m., se vrši dne 15. t. m. v tc!ovadnici ob 15. uri. Vodstvo vabi k obilni udeležbi.
PTUJ. Po preobratu se je nastanil v begunskem taborišču v Strnišču g. Ru. dolf Peric, ki je kot izkušen izdelova« Icc bičevnikov prosil tukajšnjo obrtno i oblastvo za tozadevno koncesijo, ki jo jc tudi dobil. Vsled opustitve taborišča
I se jc preselil v Ptuj, kjer je dobil prime ren lokal ter prenos obrata takoj nazna. ; nil pristojni oblastvi. Čeprav je naš dr» žavljan in zaveden narodnjak, pa po 18 , mcsccih še vedno ni dobil rešitve svoje ; vloge. Obrnil se je večkrat osebno in pis> ! meno na pristojno oblast, ki pa jc z od = I lokom ministrstva trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, razveljavila svoje, časno izdano koncesijsko listino in zah. tcvala, da prinese manjkajoče dokaze. Na komisionalnem ogledu, ki so ga izvr. šili sami naši narodni nasprotniki je bi. lo določeno, da mora g. Peric odstraniti iz delavnice stružnice, ki so za obrato. vanie neobhodno potrebne. Mislimo, da j ni	• vsak način l olj umestno, da
I bi bili v komisiji naši ljudje, ki bi vsaj ! posel izvršili nepristransko in brez na. cionalneea nasprotstva.
=ToreX 12. Vili. 1924=
maščevanje NAD mostom.
V beograjski «Reči» čitamo naslednjo poučno zgodbico: Ko je imel dr. Griso-gono v skupščini svoj lepi patriotični govor, ga je cela skupščina pozorno poslušala. Izza vladine mize, kjer so se ministri prav kislo držali, je minister javnih de! g. Pečic sredi govora poslal slugo z nekim listkom v svoje ministrstvo. Naročil je namreč načelniku, da se prekliče, oziroma ne odpošlje njegov sklep, po ka-
mače vesti
V Ljubljani, Sv. Petra c. Eventuelna vprašanja v pisarni, Ljubljana, Gradišče 17
sanja v pisarni I. 'adstropje. * Občinske volitve t Loškem potoku.
Pri občinskih volitvah, ki so se vršile v nedeljo, so dobili: Klerikalci 230 glasov, mpredna gospodarska lista 123, združeni Potočani 106 glasov.
Fasadne barve
prvovrstne suhe in oljnate, laki, kit, pristni kranjski firnež, špirit gorljiv, prašno olje. slikarske in pleskarske potrebščine.
Ravhekar & Berganc
Pred škofijo št. 20 4132a
nad 90 prijav proti pekom. V soboto jih je bilo zaslišanih 40. Vsi se branijo s tem,
Špirta, so se v nedeljo p ierern se dovoljuje od njega, ministra Pe- i ^ Ljubljane v Beograd. Bili čiča, prejšnji dan podpisana podpora za | [eden dni in napravill več izletov v Julij-popraviio nekega mostu v Dalmaciji. Do- |	p0setili so najprej Bled, nakar
, -—, .	/—l . l •__ 1. ; - _ An nn t rrt AH rrO M_
* Srbski planinci v Slover.iji. Srbski! da so cene moki narasle in da so morali
planinci, 17 po številu predsednika srbskega planin;
Kino Ljubljanski dvoi? Telefon 73C, Danes torek 12. t. m.
Hi
Velika pustoiovna drama v 6 dejanjih t gJavm vlogi M. Hoadi.i, kateri prekaša celo
Predstave ob nedeljah ob pol 11., 3.. pol 5 «., pol 8., ia 9. uri. - Ob delavnikih ob
pol 5., pol 8 in 9. un.__
Poskusen samomor. 26»letni Anton
bil je odgovor, da je dotični akt že od- SQ odgj. na Golico, kjer pa so imeli žali-poslan in ministra javnih del je to tako razjezilo, da je ukrenil takoj, da pošta vrne dctično poštno pošiljko! «Reč» pravi na to: «D6čim skupščina naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev posluša besede enega cd največjih borcev za svobodo in edinstvo, se s pošte vrača in uničuje akt, podpisan dan poprej,, v katerem so odobrena popravila na nekem mostu v revni Dalmaciji, katero zastopa g. Griso-gono ... Oh. mila Dalmacija! Ubogo dalmatinsko mesto bo popravilo svoj most šele petem, ko interverina g. Radič ali kac iz njegovega tabora.*
* Kralj se ta teden vrne v Beograd.
Iz Beograda nam poročajo: Kraij se sredi tedna vrne v Beograd ier se prihodnji
teden poda v radi tega ne bo ritvi ljubljansi ns more udele:
ne moki. Policija je po dovršenem zaslišani« ovadila peke sodišču za pobijanje;-; ,. ., . , „„_ in
-	1	; deljo opil, nato pa okrog 10. ure zv ečer
S J	<	; iZpil v Židovski stezi osmimeo hzola v
I.Z L|ublians	I samomorilnem namenu. Padel je kmalu
u— Poštni u;acl Ljubljana »
Iz Primerja
*	Žalostne posledice čakanja na vojno odškodnino. V Vedrijanu je te dni zblaznel 351etni posestnik Josip Zorzut Čaka! je že več let na voino odškodnino In si je vzel stvar tako k srcu, di se mu je naposled popolnoma omračil um. Prepeljali so ga v goriško opazovalnico za umobolne.
*	Smrt v vreli vodi. V Sat. Petru pri Gorici je te dni zajtrkoval kavo 41etni
, . , , ■ Ko na ie dekle zvedelo, da ima njen lju« sprotno pa so beograjski pek: takoj zo-, Kop« J	otroka, ni hote«
pet znizalz cene kruha, čim o padlo ce-	Iiubeznivosti. To je ne«
ne moki. Policija je po dovršenem zašli-:. _	. , ... . c. • _ v np.
„ .	... , _______... ■ i srečneža tako uzalostilo, da se je v ne-
bog slabo vreme. Iz Golice so se napotili Hranjsko goro, do koder jih je spremljal g. Rudolf Badiura, od tam pa Čez Kriško steno na Kriške pode, v Vrata, čez Prag na Triglav, kamor so prispeli preteklo sredo in se zadržali tudi še v ee-;
trtel".	__
niso mogli načuditi divneinu razgledu, j gaj*^gko sJ^žbVod ^"do^li in od 15.~do I	IZ»~e;<a	dihn"il"v 'strašnih bolečinah.
Nato so sli mimo Sedmih jezer na Ko-! ^ ^ 2a 0&ta,0 poStno> brzojavno in e- Seja občinskega sveta celjske oko« . Jeika avt0m0Mna nesreča pn GO' marčo, od tam pa v Bohinj. En del iztetm- j te,efoasko $!užbo pa od 9 do 18. urc. liške občine. V nedeljo se je vršila cetr« rjd y nede,j0 popoidne se je na cesti iz kov je posetil nato se urno prst,_drugi! u_ Pe„sko društvo grafičnega delav* ta seja novega občinskega odbora celJ- j Oervifinano v Tržič dogodila velika av-
-«■	.	*	...	•	T___ T-li 2!? w t-% rt K ^ ■ » /» ' - - *
i i* r> rf*Ac.f> A "»Vfll	....	.r.	A.	naVftiro
,— -	, , Roman Černič. Sedel je na ogn.išču in
» Velesejem. j v nezavest. Ljudje, ki so se zbirali okrog zajemai iz skodelice. Naenkrat pa se ie Za časa velesejma bo poslovaia na sej-- njega, so poklicali stražnika, ta pa reši!« , sklcnj, naprej in padel v ionec vrele vre-eKio sreau ui «	— • - ; niišiu pošta in telefon z nazivom Ljub« ni voz, ki je odvedel nesrečneža v bol« je> kjer s0 se kuha;e hruške. Revež se je
I-. BO je krasen dan m se gosti kar; ; Ve)esejem Uradne ure za blas	r	pri tem tako opekel, da je kmalu nato iz-
, mogli načuditi divnemu razgledu, j	J	,	»Z C.e.<a
del pa se je vrnil v Ljubljano. Srbske stya cS!oga)) Zagrcba priredi v ne(.e, ske okoliške občine, ki ji je predsedoval ioITlobilska nesreča. Avtomobil nekega goste pa sta spremljala na potu odbornika dne t m_ jz,£t v Ljubljano Nje, najstarejši odbornik g. Hribar. Seja je bi perronc ,z Rinla. v katerem so se vozile planinskega društva gg. Knafel.ic in Gni- [qu Qa čas£ priredc ,jubijanski tovarlši) ; Ia sklicana po nalogu srezkega poglavar«
dovec.	I včlanjeni v ljubljanski podružnici Save« ja, da se izžrebajo še ostala mesta obem«
* Izjava. Tvrdka L Šutej in Comp., les-; ^ fi-k}h radnika v ncdcljo popoldne skih svetovalcev, ker ie bilo pri zadnjih na trgovina in industrija v Ljubljani nas | ve;jko veselico g koncertom na vrtu | volitvah ugotovljeno le prvo in zadnje prosi za objavo sledeče izjave: Vest <i>10-1 rodnega doma	i Kesto. V smislu soorazuma so se vršile
notranjost Srbije. Vladar | venca, 0 naiem uradniku g. Egidiju Pe-j u_%Enako^t miad izobraž. društvo ' volitve soglasno in so bili izžrebani sle mogel prisostvovati otvo- ricU- zaposlenem na parni zagi v Planini y L=ubljam ima v torek dne 19 t m ob deči občinski svetovalci: Trenčan Jurij kega velesejma m se tudi pri Rakeku, je popolnoma neosnovana. 2Q urj Narodnem domu , nadstr_ ]e, ! (SLS), Jelen Franc (soc.), Bacbler Balta« iziti zagrebškega sokolske-^. Peric ie nastopil dne 4. t. ~	■ '	....... .. .
I v.1. icui, je nastop: ga zleta. Govori se, da se s kraljem vrne | setdnevni dopust ki mu je bil
tudi kralji
se kraljeva rodbina v drugi polovici avgusta poda v Dalmacijo.
*	Z zagrebške univerze. Na zagrebški univerzi so imenovani: dr. Vilko Hofin-ger, kustos zgodovinskega oddelka narodnega muzeja v Zagrebu, za rednega profesorja arheologije na filozofski fakulteti; dr. Srečko Zuglija, docent pravne fakulte-'e v Subotici, za izrednega" profesorja na pravni fakulteti; dr. Ljudevit Guči za izrednega* profesorja mikrobiologije na poljedelski fakulteti v Zagrebu.
*	Himen. Na Brezjah sta se včeraj poročila g. Joža Slabina in gdč. Micka Hri-bernikova. Bilo srečno!
*	II. jugoslovanski esperantski kongres se vrši letos od 23. do 25. avgusta v Splitu. Legitimacije za ta kongres, s kojimi imajo udeležniki pravico do polovične vožnje po železnicah in parobrodih, se dobe za 25 Din pri Tourist-Office.
*	PGtrdili za invalidske podpore. Ministrstvo ver je odredilo, naj župni uradi brezplačno izdajajo invalidom vsa potrdila, ki so potrebna za prejemanje invalidske podpore.
*	Popoldansko uradovanje v državnih uradih. Po svoječasni odredbi ministrstva financ bi se imelo s 1. septembrom pričeti dvakratno dnevno poslovanje pri finančnih oblastih namesto dosedanjega enkratnega uradovanja. Podobne odredbe bi imele slediti tudi za ostale resore. Ker pa še danes obstoje razlogi, ki govore za enkratno uradovanje, se je Zveza javnih nameščencev obrnila s spomenico na finančnega ministra, naj ostane še nadalje v veljavi odredba o enkratni frekventaciji urada finančnega resora.
*	Esprrantski kongres v Splitu. V dneh 23. do 25. avgusta se vrši v Splitu II. kongres jugoslovanskih esperantistov. Razen esperantistov iz Jugoslavije se bodo kongresa udeležili tudi zastopniki iz Češkoslovaške, Francije, Poljske, Italije, Švicarske, Nemčije in Belgije. Za udeležence kongresa je dovoljen 50 odstotni po-jiust; na naših-železnicah in parobrodih. To kongresu se vrše izleti do Dubrovnika in Kotora.
4 Radic-telefonija na letošnjem velcsej-mu. Poročajo nam: Epohalna iznajdba ra-< ' telefonije je našla tudi na letošnjem ljubljanskem velesejmu svoje mesto. Gradijo sa že antene, na posebnem prostoru poleg sejmske restavracije se je postavil majhen paviljon, v katerem bo slišati v večernih urah najboljše koncerte evropskih velemest brezžičnim potom. Zanima-
m. svoj de-
s prestolonaslednikom in da £e pretekli mesec.
*	Žigosanje cekinov in 3rebrnih tolarjev. Uradno še razglaša, da se cekini in stari srebrni tolarji ne smatrajo kot denar, marveč za okras in morajo biti vsled tega žigosani. Taksa za pregled in žigosanje je ista, kakor za ostale zlate in srebrne predmete.
*	Smrt na letovišču. Pred nekaterimi dnevi je prišla na Sušak na letovišče k stari materi hčerka nekega železniškega postajnega načelnika. Mati ji je pred leti umrla in Blanka je njen grob v soboto okrasila s cvetlicami. Pri njeni stari materi je stanoval tudi njen stric, ki že kot dijak ni bil povsem normalen. V soboto, ko se je Blanka vrnila s pokopališča, je mož vzel svojo puško ter jo brez vsakega povoda ustrelil. Deklica je umrla čez par minut. Strica je policija aretirala.
*	Težka avtomo" ilska nesreča na Hrvatskem. V torek, 5. t. m., okrog sedmih zjutraj sta se peljala trgovca brata Kranjo in Anton Dolenc iz Hlebina na semenj v P;'omačo s šoferjem Štrebičkom in trgovcem Gažijem iz Hlebina ter hotelirjem Fischerjem in trgovcem Horvatom iz Gjurgjevca. Avtomobil je drvel po široki cesti proti Kloštru in zadel pri nekem mostiču ob kamen na robu ceste. Pri tem pa je počila pnevmatika na enem kolesu in avtomobil se je prevrnil in pokopal potnike pod seboj. Trgovec Gaži je ostal na m ~'tu mrtev Težko sta ranjena oba brata Dolenca in trgovec Horvat. Fischer je zadobil lažje rane na glavi, šofer Štrebi-ček pa je ostal nepoškodovan. Vzrok nesreče je, da je bil avtomobil star m izrabljen in je bilo krmilo nekoliko pokvarjeno. Ranjenci so bili spravljeni v bolnišnico.
*	Otroški okosf--j'ak v farovžu. Pri Sv.
Jakobu v Slovenskih goricah so v nedeljo našli v podstrešju farovža okostnjak nad eno leto starega otroka, ki je imel že zobe. Gre torej za umor, ki pa še ni pojasnjen. Zločin se je moral zgoditi že pred del j časa, ker na lice mesta došli zdravnik dr. Jurečko ni mogel več ugotoviti niti spola otroka. Mrtvi najdenček v farovžu je napravil tem mučnejši utis. ker so se baš to nedeljo vršile pri Šv. Jakobu v Slov. goricah občinske volitve, pri k.-terih je nastopila proti vsemu pričakovanju tudi poset-i župnikova SLS.-lista proti dosedanjemu priljubljenemu županu Peklarju. Županova lista pa je propad'a na en mandat. Okostnjak so po sodnem iz-idu prepeljali v Maribor in ga izročili nje za to napravo je veliko, saj jih je jkot corpus delieti sodišču, ki je uvedlo malo, ki poznajo skrivnost in uspeh te j strogo preiskavo.
najr.ovejše iznajdbe človeškega uma. j * Neurje uničilo innogo rib. Zadnji na-Ljubijanski trgovec inž. Gaberšček je do-! livi v polhograjskem pogorju so bili usod-bil od znamenite tovarne Lorenz na razpo- j ni tuc!i za ribji zarod v prizadetih vodah, lago potrebne aparate -a velesejem, kar ! V Gradaščici in brez dvoma tudi v vodah, bo velike važnosti za obiskovalce tudi s! ki so vsle<1 neurja tako grozno narasle, poučnega stališča. Vobče bo letošnji ve- so večinoma vse postrvi poginile. Mnogo
= VUJ '.'"'ivo, svoj L red. občni zbor. Dnevni red: zar (gosp. stranka), Hrastnik Valentin dovoljenj Poroči]o predscdnika in ost. funkcio« j Csoc.). Nato so bili izvoljeni sledeči od«
narjev; 2.) volitev novega odbora; 3.) seki: 1.) Finančni, gospodarski in kop?« slučajnosti. Točna udeležba za vsakega I hški odsek, obstoieč iz 7 članov, pred« člana obvezna! — Odbor.	| sednik Baebler, namestnik Mihelčic. 2.)
u— Plakatiranje na IV. ljubljanskem Cestni, stavbni in električni,^ obstoječ iz velesejmu. Ker se obračajo posamezni : sedmih članov, predsednik Kukovec, na« razstavijalci zaradi plakatiranja in dru« j mestnik Trenčan. 3.) Personalni, zdrav« ge reklame na Urad ljubljanskega vele i stveni in šolski odsek, obstoječ iz osmin sejma, obveščamo tem potom vse inte« i članov, predsednik Kukovec, podpredsed
štiri osebe, se je v najhujšem diru zaletel v avtomobil, ki ie privozil iz Gorice, ter ga popolnoma razbil. Šofer rimskega avtomobila je bil mrtev, druge osebe pa več ali manj poškodovane. Najhujše je bil poškodovan ravnatelj Brumeijeve tovarne v Stračicah inženjer Oskar Lozer. Skupaj je bilo 9 oseb poškodovanih, ena mrtva.
*	Dve jubilejni prireditvi. Danes v nedeljo 10. avgusta siavi Čitalnica v Ilirski Bistrici 601etnico svojega obstoja, pevsko društvo «Lipa» v Bazovici pa praznuje 25 letnico svoje eksistence. Obe društvi proslaviti jubilej s svečanimi prireditvami.
*	javen nastop postonjskih tclovadcev ie radi slabega vremena v nedeljo 3. t. m. moral Izostati in se vrši danes, 10; avgusta. Spored isti, začetek ob 3. uri popoldne.
Ljubljani, Kon 'sednik Mihelčic, namestniK z,a;ozniK_ ?.) ; , poroka. Goriški zdravnik g. dr. Ra-gresni trg 3, telefon 174, ki je edina upra« ! Ubožni odsek, obstoieč iz 13 članov ln | do Sf;ijgoj se poroči v pondeljek 11. t. vičena vršiti ta posel za ljubljanski veJ dveh viriiistov, predsednik župan, na« ! m z gdi. Mino Dobidovo iz Ljubljane, lesejem.	j mestnik podžupan. 6.) Računski odse.t, : gilo srejno!
u— Šentjakobski gledališki oder spre« : obstoieč iz sedmih članov, predsednik , p0STeša se že nad teden dni lSiehll jema za sezono 1924.—25. nove člane in Mihelčič, namestnik Faz«rin. Koncem ; Franc Miklavčič iz Idrije, po pckhcu Cev-članice, ki čutijo zmožnost in veselje do seje se je prejšnji župan g. Hrastnik za« j ,jarski vajenec. Pogrešanec je LoO m vi-gledališke umetnosti. Prijave se spreje« j hvalil starim odbornikom za marljivo > sokj SVetlth las in plavili oct, oblečen pi majo ustno vsak torek ali petek od pol ! sodelovanje, novi podžupan g. Kukovec ! je v zelenkast suknjič in temne hiate. 8. do pol 9. ure v društvenem lokalu, i pa je izrekel imenom starega odbora biv. j « Državljanski talisu ki znaša jfiO lir, Florjanska ulica 27. I. ali pismeno na šemu županu iskreno zahvalo za njegovo I s0 podvrženi samo oni optanti v Italiji, isti naslov. — Odbor	| stvarno mestno gospodarsko delo. Ko je katerim se je podelilo državljanstvo 17-
u- Razstava ženskih ročnih del na 1 novi župan g. Clinšek imenom občinske« ven čl. 71 0z. 72 senžermensKe mirovna
Sa sveta kondoliral podžupanu g. Kukov pogodbe. Kdor je položil to svoto na poa-cu povodom smrti njegove hčerke, je bi« laei drugih zahtev registerskega urada, la seja zaključena.	je upravičen zahtevati povračilo svojega
e— Poročil se je v nedeljo dne 5. t. m. denarja.	_ , .
a Cbo S a d a r, bančni uradnik v Celju . koncert v Rihemberka. Pevsko m z edč Angelo Vorbachovo, učitelji« giasbeno društvo iz Gorice priredi v ne-co v Celju.	i deljo 17. avgusta na Governi v Rihera-
e— Nesreča. Posestniku Josipu Codic« berku koncert s pestrim speredom. »c-liu se je v soboto na državni cesti iz deloval bo tudi solist g. Ciril Bratuz, biv-Celja proti Petrovčam splašil konj in jj yan ljubljanske opere, potegnil voz čez kup gramoza. Pri padcu . Kongres srednješolskega dijastva^ V
Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg št. 6. II. se bo vršila od 15. do 25. avgusta t. 1. vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Vstop prost. Zavod ima tudi izložbo na velesejmu, paviljon K št. 519 c. Ob« činstvo se uljudno vabi k obisku.
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Mihael Moškerc, urednik, 52 let. — Alojzija Va» lant, hotelska kuharica. 36 let — Gre« gor Zmrzel, delavec, 77 let. — Marija Javh, kočarica, 50 let. — Karel Černec, novorojenček, 1 dan. — Andrej Jerman, užitkar, 72 let. — Matevž Frank, čevljar« ski mojster, 66 let. — Fran Melik, mizar« jev sin, 6 ur. — Marija Melik, mizarje« va hči, 5 ur.
u— Smrtni shičaji povzročajo v rodbi« nah mnogo skrbi in zmešnjav zaradi žal« nih oblek. Nikar vsega tega. Tvrdka Fran Lukič, Pred škofi io 19 ima 'epo in zadostno izbero žalnih oblek (Mantel«
v celjsko javno bolnico.
e—• Truplo utopljenca Jeretina, ki je, kakor smo poročali, izvršil blizu železniškega mosta v Celju samomor, so na« šli v'torek blizu Zidanega mostu, kjer so položili truplo k večnemu počitku, e— Nočno lekarniško službo ima ta
danja srednješolskega naraščaja. Zborovanje prične v petek 15. avgusta ob 3. ur, popoldne. 17. t. m. prirede srednješolci za zaključek v .Trgovskem domu* glasben*? dramatični večer.	.
* Nalezljive bolezni v Trstu. Od 26. ju-11 a do 2. avgusta so bili v Trstu naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezm:
lesejem prinesel toliko novosti, da jih bo pač nemogoče pregledati vse in se naču-<'-'*i velikemu razvoju industrije in tehnike.
*	I ieejskim maturantkam i; 1. 1914. v J 'ubljani. Ob priliki n.iše desetletnic se s^stan emo v soboto 16. t. m. ob 4. popoldne v hotelu «Tivoli».
*	cU^Mjski vestnikx Pod tem zaglav-j"ra se je spravil znani malkontent in dopisnik -Slovenca» nad vodstvo organizacije UJU. Sodelovanj organizacije pri predlogih za imenovanja mu ni všeč, ne samo pravica, temveč dolžnost, bi zopet zabavljal. Se poznam). Vsak čas lahko pride k UJU. po odpustnico, še prav dobre rede dobi, samo da odide. Mogoče pa vrata Slomškove Zveze vendar niso tako trdno zaprta, saj formalno kvalifikacijo za vstop si je itak pridobil s svojim prelivanjem. najbrž mu tudi ne odide Jude-ž:vo plačilo, težko zaželjeno — voditelj-sko mesto. — Napreden učitelj.
*	Društvo trg. potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani ima svoj ustanovi!: obrrl zher v nedeljo dne 17. t. m. ob 10. m i tlonoldne v salonu hotela Llnvd
teden lekarna «Pri orlu«. Glavni trg.	--------------,
___	........e- Tombola gasilnega društva v Ga« davica 8, škrlatica 32, trebušni legar r,
kleider), žalne kostume, črne zimske in ; berju, ki se je vršila v nedePo pred ga« krvava griža 1, paratlfus 1. škrlatica j jesenske plašče. Priporočati pa je lepo i silskim domom, jc bila dobro obiskana. zahtevala 4 človečke žrtve.
nošo, ki je tudi poceni: črni jumper in 1 Prvo dari'o, šivalni stroj, je dobila neka--
črno krilo.	16«letna ubožna deklica iz Teharjev, dru«
u— Policijske prijave. Od nedelje na j go darilo, moško kolo, pa neki pekovski pondeljek so bili priiavljeni po'iciji sle« pomočnik iz Trnovclj. Po tomboli se je deči slučaji: 1 poskusen samomor. 1 te« vršila vese'ica, ki ie-trajala do 4. zjutraj, lesna poškodba, 3 p-estooki telesne va-« j e— Celjsko pevsko društvo je imelo nosti, 1 ogrožan ie telesne varnosti. 5 pre« | v nedeljo v zdraviliškem domu v Dohr« stopkov kal;enia nočnega miru. 14 pre« : ni koncert, ki sicer ni bil obiskan povo j« stopkov cestnega policiiskega reda. 2 no, zato pa je bil moralični uspeh prvo« prestopka pasiega kontumaca, 1 prete« i vrsten.
panje otrok. 1 prestopek trpinčenia živa« | e- Nova razsvetljava. Večina novih
li in 1 nrestopek v z«!aševa'nih p-edpisih cestnih svetiljk z 2 do 3 močnimi žarni« ^ --------- .
u— Predrzen vlom. V noči od sobote ; csmi je že gotova. Vse svetil] :e so pn« činski odbor, dalje major v po*, g- Ku. nedelio ie izvršil neki nepridin-av, ; pete preko ceste v kratkih razda.jah ena dojf Marčič. ki je stal na če:u tokamegi
javna zahvala
Glavni odbor Jadranske Stvarc v Ljub« I ljani si šteje v prijetno dolžnost zahva« ' liti se naiprisrčneiše vsem, ki so o pnliti mornariških dni r.a Bledu sjdciovali in pomagali, da so slavnoeti, v kolikor sc še vsled slabega vremena mogle .ršiti, tako dobro izpadle.
V prvi vrsti na; p-ejmeta našo zah%a« lo gospod blejski župan H. Tome in ob'
so večinoma vse posirvi poginile. sino"o »-«•>"	f"	■■	f"-	, •	, .	— r	, ,. ,
mrtvih leži po trikih ln drugih po- šel skozi dru^a vrata, ki iih je tudi po, še lice. Ostala uhčna razsvetljava bo do« vetljavo. Internacionalni hote.sk: ,n ko
r	, ,	.^,.1 lo«m pepca.	.	- , j _ .. rri^l,, .fnirnil TlOirK.-i
pi-vljenih zemljiščih. Potrebna bo obsežna akcija, da se pistrvi in druge ribe v teh vodah zopet za plodijo.
*	Vlom v Stožicali. V delavnico mehanika Matije Rozman- v Stožirah pri Ljubljani so vlomili neznan1 storilci ter pokradli raznega blaga v vrednosti 12.000 dinarjev. Tatovi so morali domače razmere dobro pozlati. Doslej jim še niso prišli na sled.
*	Eop v Iazah. Dne 5. avgusta je v Lazah neki okro 30 letni moški napadel ->osestr.ico Marijo Koren v njeni hiši ln ji odvzel srebrno uro z verižico ter žepni n ž. Da jo čimbolj straši, je pograbil tudi za kuhinjski nož, ki je ležsl v kuhinji na mizi. Po izvršenem napadu pa ga je vrgel nedaleč od hiše '-stran. Kot storilca zasledujejo delavca A. Z., ki jo služil pri kmetih v okolici kot dninar.
*	90 zagrebških pekov p- d obtežbo. Kakor
škodoval, v pisarniški prostor, koder' se 1 gctovljena tekom tega meseca, ie polastil ročne blagajne, ki se je nahs« l	]V*aF*'feora
iala v enem izmed predalov p:sa'ne mi« ze. Dobil je notri okrog 2070 Din. Vo« mileč pa ni pog'cdal v sosednjo sobo, do katere so bila vrata samo priprta, koder ie ležala na mizi listnica z več ko 4000 D;n, last ravnatelja družbe, ki jo je pozabi! na mizi.
u— Pretep. V neki gostiln! v St^iSki ulici so se v nedeljo zvečer civilfsti in vojaki nekai časa prav dobro zabavali. Z vinom in narašča 'očo dobro vol'o pa so priš'i posamezniki v čimdiMe ho!i raz draženo "štimungoi.. Beseda je da'a bese« do, končno pa ie prišla vmes še neka ženska, ki ie duhove šc boli podžgala in nakrat so si bili vo;aki in civilisti v la«
I pališki
i in
d. d. na Bledu za denarno pomoč različne uoodnosti ter g. dr. Ferjan« 1 čičevi in g. dr. Ter. Jenkovi za sodeio« a— Nesreča pri tekmi Pri nedeljski vanje n2 B!cdu. ! nogometni tekmi si je zasebni uradnik istotako naj bo izrečena najlepša za> Oskar Kurzman, član Rapida, zlomi! bvaia putniku, c. d. za saob'ačaj putni^a i ključno kost na nogi	' v Beogradu za podarjeni prehodni poKa!,
c— Češki Sokoli skozi Maribor. V če- direkcjjj državnih železnic za točni in ! trtek dne 14. t m. prispe io ob pol 15.
uri v jviaribor češki Sokoli s posebnim vlakom na poti v Zagreh. Na mrribor« skem kolodvoru jih pozd.-avi naš Sokol in JČL. Narodno občinstvo naj pride kot običajno v častnem številu pozdravit naj draž:e slovanske brate s severa. Maribor ski Sokol se odpele na zagrebški z!et isti dan ob 16-30 s posebnim vlakom iz Maribora.
a_ Ka protestnem shodu, ki se vrši
seh. Začel se je sn'ošen pretep, razbiia« .
nje sto'ov itd., tako da trpi gosti'ničar | zaradi ukinitve mariborskega velikega nad 1000 K škode. Obenem pa so odnesli ! župana danes, v torek ob 20. un na vrtu javljalo zagrebški listi, se je preteklo ! nekateri več prask. Da ni priš'o do hui« j Narodnega doma. govori imenom na če.« soboto pričelo'zasliševanje onih zagreb- šega, sc je zahva'iti energičnemu posre« ; sn-a JDS g. dr.	Kukovec. ."va-
ških pekov in kolačnikov, ki so vkljub 1 dovaniu od strani stražnikov. Nekaj raz« stopijo tudi _ eovc-.-jki iz gospodursKiJ
direkciji — zadostni promet, direkciji pošte in brzo« java za tisk legitimacij, firmi «cZlatarka» d d. v Celju za izdaten popust ter vsem g g. darovalcem sveč in cvetic.
Posebno zahvalo smo pe dolžni za so« delovanje «P:i*-ačkemu podsavezu za Slo venijo«, pevskemu zboru Glasbene Ma« tice. Slovenskemu' kvartetu, umetnikom gg. Janko Trostu in g. soprogi ter gospe Brandl « Pelikan.
V Ljubljani, dne 5. avgusta 1924.
izrecni prepovedi zvišali ceno kruhu injSrafačev je bilo aretiranih in ti se bod-: druaemu pecivu. Doslej ie Doliciia ureiela • zagovarjat pred sodiščem.
,:rogo
V slu-:1-. s'absga vremena je
zborovanje v \sstibulu Narodnega doma
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Izjava. Uredništvo »Jutra-« izjavlja, dl ■i. Ljudevit Erjavec, vodja železniške postaje v Rogaški SUtini, r:i pisec član ka. v katerem je bil napaden 2- Osoinig^
«JUTRO» št, 189
5
=Torek 12. VITT. 1924=
na severnem
E hudi poljedelski krizi v gotovih krajih Rusije, ki ogroža eksistenco nad sedem milijonov ljudi, se je zadnje dni pridružila na daljnem vzhodu nova elementarna katastrofa, od katere so tudi prizadeti milijoni ljudi, namreč strahovite poplave na severnem Kitajskem, o katerih so prišle v evropsko javnost v splošnem ie kratke brzojavke. In vendar gre za »no največjih katastrof, ki je doletela ogromno državo na daljnem vzhodu _ /^Cenijo, da je voda poplavila nad 20 tisoč kvadratnih kilometrov. Pod vodo so -ir-cmne pokrajine zapadno od velikega mesta Tientsina, skozi katere tečejo številne reke, izvirajoče v bližnjem gorovju. Poplava je letos še večja kakor pred sedmimi leti. Le takrat napravljeni nasipi so doslej obvarovali mesto Tientsin samo pred vodo. Sedaj popravljajo z vso naglico te nasipe in jih dvigajo, vendar pa ovira še vedno trajajoči dež dela in naraščajoča voda sproti odnaša zemljo in kan en je, ki ga dovažajo na nasipe. Zaradi tega je nevarnost za mesto vedno večji. Ako povodenj kmalu ne poneha, ne bo pr" ~talo kitajskim oblasivom nič drugega, kot da proderejo nasipe na jugu Tientsina, da more na ta način odteči voda. Seveda bi bila potem vsa pokrajina južno od mesta izgublj ia. Naravno je, da ob-lastva še vedno odlagajo ta zadnji korak. Kakor pa vse kaže, se bodo morala vendarle odločiti za ta edini izhod, da rešijo Tientsin, ki ima približno en milijon prebivalcev, pred opustošenjem.
Nad tisoč vasi in malih mest je, kclikor doslej znano, poplavljenih in mnogo nad milijon ljudi je brez strehe. Vsa njihova imovina in vsa žetev je uničena, vsljd česar preti tem krajem prihodnje leto na-ra-nost lakota. Katastrofa je zahtevala ogromne človeške žrtve. Na tisoče jih je, M so podlegli pomanjkanju kot posledici poplav. Oblastva so uvedla akcijo, la olajšajo bedo nesrečnih, ki so pobegli v Tientsin pred katastrofo in iščejo strehe. Velesile bodo najbrže dovolile pobirati dcdatek k carinam, da bi se tako zbral pomožni sklad za prizadete po povodnji.
Toda katastrofa se ni omejila le na tientsinsko planjavo. Tudi iz drugih provinc severne Kitajske poročajo o velikih poplavah. Zlasti je prizadeta pokrajina Hnnan, kjer je r>ad milijon ljudi brez strehe. Natančno škodo je težko dognati, 3;er so prekinjene vse brzojavne zveze in je ustavljen ves promet po cestah in železnicah.
Pri vsej nesreči je šele minula polovica dobe velikega deževja na severnem Kitajskem in je pričakovai še mnogo padavin, vsled česar bo poplava še narastla. Železnice, v kolikor so še dobre, obratu-
ka omožiti hčerko. Po dobri stari navadi je šla k starinarju po veliko skrinjo za balo. Starka je našla zaželjeni predmet. A starinar slučajno ni bil navzoč v trgovini. Zmenila se je torej s pomočnikom in odpeljala skrinjo na vozičku domov. Kupčija ni bila draga, ker je bila skrinja zelo stara in popolnoma pokrita z drugo šaro. Mati je gledala samo na velikest predmeta, ker tvori skrinja glavni kos pohištva ruske neveste in služi za dokaz njene premožnosti.
Nista pa minili niti dve uri, ko je pritekel k starki bled in razburjen starinar ter jo kleče prosi, naj mu vrne skrinjo, češ da mu je to drag spomin po stari materi. Branjevka je takoj razumela, da pri tem lahko kaj zasluži in je po dolgem barantanju končno odstopila »Noetovo barko* »za bajno vsoto pet tisoč zlatih rubljev, t j. 200.000 dinarjev. Razven tega se je obvezal starinar razodeti svojo skrivnost Dan se je že nagibal proti večeru. Skrinjo so peljali na stanovanje lastnika. Ta .ie odvil v navzočnosti dveh prič štiri velike vijake na dnu skrinje, porinil je ven dva lesena žeblja. Tako se ie pokazal »blagoslov stare matere* — štiri težki zavitki starih cekinov in debeli svežnji bankovcev. Starinar je namreč Imel v skrinj! vse svoje premoženje in ga je dobro obvaroval pred radovednostjo boljševikov, ki so neštetokrat pretresli imetje trgovcev v dobi vojnega komunizma pred 1. 1921. Zdaj si bo pač moral revež izmisliti novo skrivališče, ker ve cela Moskva za skrivnost »blagoslova stare mamice«.
lenska laž
Najnovejša pariška senzacija je resnično grozna zadeva Hemrija Caibea, mirnc-trg. in cestnega knjigovodje, ki je ustrelil svojega ravnatelja Tiebaulta. Caibeaova nevesta Jacfiuelinn, ki je slovela, kot poštene in pridno dekle, mu je razodela v solzah b bleda, da jo je ravnatelj posilil v boulognskem gozdu, kamor jo je povabil na izlet, češ da ji bo povedal prijetno novico o napredovanju ženina o priliki poroke. Od šampanjca nekoliko omamljeno dekle se ni moglo braniti. Hen-ri Oaibe je takoj po tem ra-.odetju kupil samokres, en dan se je vadil v streljanju in nato ie ustrelil Tiebaulta v pisarni, ne
Jacquelina pa je ostala prosta in to razburja javno mnenje. Ce nista kriva ne morilec, ne umorjenec, ali ni odgovorna za tragedijo ona, ki je uničila dve življenji? a slučaj bi lahko tvoril novo poglavje k znani knjigi prof. Lombosea o ženski laži iu njenih usodnih posledicah.
Koridor za otroške vozičke
Nobena večja ameriška trgovina ni brez posebnega prostora, kjer se puste pod posebnim nadzorstvom otroški vozički z deco, medtem ko gredo matere v trgovino kupavat Zelo malo Američank ima namreč dojilje ali pestunje, ker so posli draga stvar, ki si jo morajo v Ze-dlnjenih državah privoščiti le prav bogati ljudje. Matere morajo jemati otroke seboj, kadar gredo iz hiše. Velike tr-
Pelletier d' Oisy, ki je odplul mnogo kasneje iz Pariza kot Angleži, pa jih je prehitel v Indiji in dospel končno na Japonsko, kjer pa je moral opustiti nadalj-no pot, ker se mu je letalo popolnoma razbilo. Američani so preleteli Tihi ocean in Azijo in so na poletu preko Evro-
pe dospel! na Angleško. Te dni sta letalca Maclaren in Vade prišla do Ork-neyjskih otokov, pa sta sedaj morala definitivno opustiti povratek v domovino po zraku zaradi goste megle na morju. Razen tega se je pokvarilo letalo Va-deu, ko je dospel že na Far Oere.
Sokolski dnevi v Zagrebu
Spored II. sokolskega sabora
V Zagrebu od 13. do 18. avgusta 1924.
Vse gradivo, ki pride v obravnavo na saboru, bo predelano prej v odsekih. V ta nam^n je določenih pet odsekov, v katere pošlje vsaka župa po enega zastopnika, le v savezni pred-nja&ki zbor. ki posluje kot odsek. pošlje vsaka župa načelnika in načeini-co, oziroma njuna namestnika. Vsi zastopniki žup v posameznih odsekih mora W biti v Za<rrebu v sredo 13. a v.
"	. » ;	v	a __
govine so uredile posebne prostore, kjer ™ta zjutraj. Priporoča se, da pošlje puščajo matere svoje otroke z vozičkom |	5llna ra vsajv odsek posebnega
i vsaka župa za vsak odsek posebnega vred.	j zastopnika, kor bodo zborovali odse-
»Koridor za otroške vozičke-., kakor ■ kJ	Člane odsekov morajo
nazivljajo ta prostor, se nahaja na solnč-; - ^^ jgg ^ evidence in za-ni in svetli strani trgovine. Za nadzor- j	župj rad; nastanitve Ln prehra-
stvo je postavljena posebna oseba, na-.	zborovanje odsekov je določeno
vadno ženska, ki pazi na otroke, da_ se j i>o?i0pje realne gimnazije. V plenum jim nič ne pripeti. Ko odda mati strežaj-	^h« ^ata *nn.i tri zastopni-
ki otroka, dobi listek, ki ga mora zopet pokazati, ako hoče dobiti svojega l.iubč-ka nazaj.
Za večje otroke imajo v novejšem času razne veletrgovine na strehah svojih hiš vrtove, na katerih se lahko igrajo ali telovadijo. V bližini igrišč za otroke je rešilna postaja, kjer se vedno nahajajo preizkušene strežnice, ako se kaj pripeti.
X Strašen tajfun na južnem Japonskem. V petek je divjal nad južno Japonsko strahovit tajfun, ki je napravi! ogromno škodo. Železniške, brzojavne in teleionske zveze so prekinjene. V Tokiju se je podrlo dva tisoč hiš. V Taihoku je izginilo mnogo oseb. Ciklon je imel za posledico, da ie nastala na otoku Formo-si južno od Japonske velika povodenj, pri kateri je utonilo 700 eseb. Nad lO.POO hiš je porušenih.
X Velika goljufija. Dunajska policija je aretirala t« dni 411etnega Duraičana Ernesta Frankla. ki je bil nameščen pri podružnici berlinske tvrdke A. Thun v
...	-------- -	,..-... ., nin de ianeiru in ie ogcljufal bauko na
da bi zinil besede. Pred sodnvo je izjavil , g^f^™	62m do!ar_
da se ne čuti krivega, ker bi to stord	dejanje priznal in povedal
vsak r.a njegovem mestu. Takoj potem je l •	-- -	■ -•-»
vsak na njegovem mestu Takoj potem e ,	od !jufanega zneska vtaknil
zaslišal sodnik aemto kot pričo. Bleda ;	^ ^^ y tr„ovino svojega o£e_
kakor platno je rekla Jacquelma samo	pridobljenim denarjem je pokril tu-
nekoliko stavkov: »Lagala sem. Bila sem i	■ ■ ■ - —
'asilstva umora.«
Dvorana ogorčenim
ni bilo. Moj ženin napolnila
sc js i t!.-:
viharnimi
kl iki. V si ■ so osupnili. Kaj je
zeiezmce, v uoiiKor so se aoDre, ooratu- "<-..........;- , _ , . .
. . , ',.,..,. . , .	hilo vzroi tr'. laži? Z:ikai ni protestirala
jejo le z velikimi tezav..mi, ker je proga i nuo vir , .. , , ' .. ' , .
,a mnogih krajih izpodkopnna ali pa jo -vesta ko ji reke! :tam* da P e iz-
izpgdkopnna ali pa ie voda sploh odnesla. So kraji, kjer rr-njka na mnogo kilometrov, ponekod ce1 -> do sto, vsaka sled, k,je je tekla proga. Ako bi reke še nadalje narastle, bodo morali ustaviti vas železniški promet.
Po zadnjih vesteh je povodenj uničila v provinci Čili na severnem Kitajskem ?500 krajev. Nad milijon ljudi bo morala držrva pozimi podpirati. Okoli Kalgana je utonilo v narastlih valovih 3000 ljudi, med njimi mnogo Rusov, ki so stanovali v velikanski hiši, pa jo je voda kratko-- malo odnesla.
Dragocena skrinja
Cela Moskva išče zaklade pri starinar-jih. Rodbinski očetje se kregajo, ker kupijo ženske vsako ropotijo: stare slike, katerim preiskujejo okvire in zaboje, katerim izbijajo dno. Vzrok temu početju je sledeči dogodek: Pred kratkim je hotela neka branjev-
—------------, , . |di sleparstvo.. ki ga je zakrivil pred par
ljubljenka p-ko.-r.c-ga ravnatelja celo leto. j ^ na 5kodo neke tvrdke v Bukarešti.
ni bilo. Moi ženin je kriv | Zaplenm s0 mu dragulje velike vrednosti
in dva avtomobila. Frankel pravi, da ima v Rio de Janeiru sokrivca v osebi pisarniškega tovariša.
X To je špekulacija! Američan A. W. Cutten, ki ;e bil še pred par leti navaden borzni uradnik, je začel igrati na svo;'o pest in prišpekuliral v eni un nad 1,860.000 dolarjev na pšenici. Nakupil je ogromne množine žita, ko je bila cena niz ka zaradi dobre letine, ki je prvotno kazala. Radi vremenskih nepril.k pa so cene nenadoma poskočile, in Cutten je vrgel nakupljeno žito, oziroma kupne pogodbe za pšenico na trg in zaslužil v eni uri to velikansko vsoto. Špekulant je še pred nekaj leti delal za 125 dolarjev na mesec, danes pa je večkratni milijonar.
X Milijarder — član francoske umetnostne akaC-emije. Francoska aka
c-ršit umor? Predsednik si to tolmači z holehuo željo neveste po senzaciji. Ja"pue-lina je vedela, da bi jo njen miren in razsoden ženin kratkomalo zapodil, če bi mu priznala resnico. Volila je rajše tragičen konec in je lagala. Obtoženec je bil potrt in je izbruhnil v krčevit jok. Zaupal je nevesti več nego sebi in si niti ni domi-šljeval, da je goljufan. »Življenje nima za-mo več vrednosti. Profim usmrtite me« je rekel sodnikom.
Splošno napetost je končal govor drž. prardnika. ki je opozoril sodniio na »izredno omejenost« obtoženca. Človek, ki biva- v Parizu, bere čf.sopise in opazuje dnubo. ne bi sme! biti tako prostosrčen. li je sploh mogoče, da bj onečastil ugledni uradnik svojo znanko sredi Pariza iu v avtomol ilu, kakor trdi .Iacqulina? Podobni slučaji niso mogoči v velemestu, kjer je odgovorna žsna za 90 od 100 slič-nih slučajev.
Henri Caibe je bil skromno kaznovan, i
sabora pošlje vsaka župa tri zastopnike, vsako društvo pa za prvih 100 članov enega, za vsakih cadaJjnih 200 zopet enega zastopnika. Teh zastopnikov ni treba javiti JSS, ker je dobila vsaka župa zase in za vsa njena društva toliko poverilnic. kolikor zastopnikov pritiče župi, oziroma društvom. Poverilnice je treba pravilno izpolniti, da jih verifikaciiski odbor odobri. Sej« saibora se bodo vršile v Sa borni več-niči (Markov trg). Dne 13. avgusta ob 7. uri zboruje odsek za načelna vprašanja in obravnava: Naše naloge: Sokolstvo. narod, država in politika; Sokolstvo in verstvo, poročevalec br. E. Gaogl. Sokolstvo in narodna vojska-. Sokolstvo na deželi, poročevalec br. Ambrožič. Sokolstvo in šola. Sokolstvo in druge organizacij« v narodu, poročevalec br. Bajželj.
Ob istem času zboruje organizačni odsek in obravnava: Sedež sa veznega starešinstva; vprašanje rednega članstva: pravila in poslovniki; kataster in statistika; kroji; prihodnji sabor, poročevalci: bratje Marolt. Sva&ar in dr. Fettich.
Popoldne ob 16. uri zboruje literarni in novinarski odsek ter obravnava temo: Prospeh strokovne literature v Sokolstvu in propaganda za Sokolstvo, poročevalec br. Ambroži?.
Ob isti uri nadaljuje svojo sejo OTgar.izačni odsek. Dne 14. avgusta ob 7. uri seja prodnjaškega zbora JSe. ki obravnava vprašanja vzgo.je v Sokolstvu in organizacije tehničnih organov, poročevalec br. Ambrožič.
Ob istem času zboruje prosvetni odbor, ki obravnava način posvetnega dela v Sokolstvu, poročovalec br. Bajželj.
Popoldne ob IG. uri iiadalnijeta
preanjaški zbor in organizačni odsek ter eventualno drugi olseki, ki smo.iu dei še niso dovršili.
Dne 16. avgusta ob 10. uri seja sta
rc-^instv.. JSS.
Popoldne ob 16. uri seja komisije za ustavo. Komisijo tvorijo: starosta in podstarosta JbS, tajnik JSS. saborski poročevalci sta--ancosKa ana-1 r^žinstva JSS. predsednik pravne^ demija lepih umetnesti v Parizu je te j od=eU f S'Po^lec b, dr. j^. dni imenovala ameriškega milijarderja Une 1/.	. • Pozdrav
Rockefellera za svojega častnega člana. otvont^v sabor^ Dne^i r d. PozOrav
X Ameriški letalci okoli sve^ m obrojg^tS^^M-
Marca meseca tega leta so se dvignili	i^a za .aoor.
ameriški letalci na polet okoli sveta. Od-	_.
leteli so proti zahodu, dočim so skoraj Dne iS. avgusta «U un. .ep . a
istočasno Angleži šli na pet okoli sveta	bornega plonmna ^fgj^^. proti vzhodu. Isto je storil tudi Francoz kov in predlog za ustavo hokoi.ua-
Seje sabora so javne. Vstopnice za | poslušalce izdaja predsedništvo sa-
| bora.	i ■
1 ■
Spored pokrajinskega zleta
Sokolstvo se zbira v Zagrebu potom posebnih vlakov, ki prihajajo v Zagreb na glavni kolodvor v četrtek dne 14. avgusta med 16. in 22. uro. Posebni vlaki pridejo iz vseh strani in jih bo devet. Za Gorenjsko župo in za obe Ljubljanski župi je določen vlak z Jesenic, za Mariborsko in Celjsko župo pa vlak iz Maribora. Novomeška sokolska župa se vozi s posebnim vlakom Oračac-Zagreb, kamor se priključi v Karlovcu. Cehi pridejo z rednim brzovlakom, ki dospe v Zagreb preko Maribora ob 17.45.
Na večer prihoda vnanjih Sokolov bo na zabavnem prostoru (igrišče »Concordia*) komers v pozdrav gostom ter pro-menadni koncerti na Zrinjevcu in Trgu br. L
Na praznik, 15. t. m. ob 6. zjutraj so
skušnje na zletišču. Netelovadci uporabijo to dopoldne za ogledovanje mesta, za kar so določeni posebni vodniki. Popoldne ob 15. .ie prva javna telovadba s sledečim vzporedom: proste vaje dece (Bo-gunoviceve), vaje s palicami čeških So-kolic, proste članov, simultaue vaje na 5 konjih Sokola I iz Ljubljane, proste va-ie vojakov, devetorice, proste članic, vzorne vrste na orodju, vaje s puškami vojakov, «Naprei» mornarji iz Gienoviča, skupinske vaje Sokola na Sušaku. Po jav ni telovadbi je seja sodnikov. Zvečer bo promenadni koncert na Zrinjevcu, telovadna akademija in zabavni večer na zabavišču Concordia.
V	nedeljo, 16. t m. bodo tekme, ki trajajo ves dan. Netelovadci si ogledajo mesto. Zvečer velika sokolska zabava na zabavišču Concordiie in telov. akademija.
V	nedeljo, 17. t m. ob 6. skušnje. Ob pol 9. zbirališče za povorko na zletišču. Ob pol 10. povorka po mestu. Za člane iu članice v kroju je udeležba pri povor-ki obvezna, dcca se povorke ne udeleži. Ob 12. svečana otvoritev sabora. Ob 15. druga javna telovadba s sledečim sporedom: proste vaje decc (Kuščerjeve\ vaje z vesli, proste članov, vale s puškami vojakov, proste vaje članic, olimpijska vrsta na orodju, proste vaje Vojino-vičeve, «U boja mornarjev iz Gienoviča, proste vaje ženskega naraščaja, vaje s kopji vojakov iz Karlovca, vaje s palicami moškega naraščaja, skupinske proste vaje vojakov. — Zvečer poslovilni večer na sokolskem zabavišču.
Odhod posebnih vlakov je določen dne 19. avgusta med 1. in 4. uro.
Podroben vzpored bo na razpolago »red zletnimi dnevi. Zletna pisarna, kjer bodo dobili udeležniki vse iniormaciie, se nahaia v dvorani Sokola I v Zagrebu, Bogovičeva ul. 7., št. telefona 22-29.
Za časa zleta izide slavnostna številka Sokolskega Vestnika zagrebške župe, bogato ilustrirana. Na prodaj bodo zletske razglednice in nabiralo se bo za sokolske pogorelce v Strumici na posebne bloke, listek po 2 Din.
Nameravani izleti na Plitvička jezera izostanejo, ker so hoteli ob jezeru do konca avgusta popolnoma zasedeni.
Članstvo se opozarja, da naj ne potu-je z rednim! vlaki, ki bodo prenapolnjeni, ampak naj uporablja za pot v Zagreb posebne sokolske vlake, ki bodo komod-nejši in prikladnejši, ker ne bo treba nikjer prestopati.
Zvonimir Kosc-m:
Lep tka
V prijetni, zasenčeni verandi sredi ioparic-e avgustovega popoldneva, pri gregu, piškotih in prvih breskvah, ki jih je servirala ljubka gospa Leposava,
se domislili na to:'da bi preživeli namreč prihodnjo nedeljo ves dan zunaj mesta, v sveži božji prirodi: zgodaj zjutraj bi se odpeljali — zvečtr pri mesečini bi se vrnili.
«V Topčiderb je predlagala gospodična Persa, najstarejša hči gospe Le-posave.
cEj, Persa. kako imaš pa ti malo zmisla za lepoto ...» je zažvrgolela za hrbtom svoje sestre gospodična Košara srednja hči gospe Leposave. «V Topčideru je ob nedeljah vse. kar leze ino gre . . Pojdimo v Košutnjak!»
«V Košutniak hodijo samo zaljubljenci ...» se je oglasil gospod Aca. akrobat in pesnik brez posla, stalen gost pri lepi vdovi Leposavi. »Iz tega sledi, da mi ne spadamo tjakaj . .
«Počasi, prijatelj!® je naglo posegla vmes gospodična Raclmila, najmlaiša in najlepša hči gospe Leposave. «Naj prej treba da dokažete, gospod Aca, da li nismo zaljublieni tudi mi!»
«0!» s'e je začudil gospod Aca in bistro pogiedal clražestuo gospodično. »•Kako nepremišljeno ste skočili v past, gospodična Radmila! Ba povejte, kdo je vaš vitez?*	C*
Razposajeno se je zasmejal gospod Aca Mnta.ko razposajeno pa se je odsiv:.. ': !a tudi srospodična Radmila.
«Vaša specijaliteta, gospod Aca,» je hudobno in utemeljeno natolcevanje .. In na to ne odgovarjam!*
»Torej kara?» je nestrpno planila pokonci gospodična Persa «Ne v Toj>-čider, ne v Košutniak ... Z balonom pod oblake, kajne?*
Vstala je gospa Leposava. vitka, v somračju verande kakor zlata vila sijoča.
»l-Ta otok sredi Donave, deca moja.»
Ixi pri tetn je ostalo.
* * *
V zgodnjem jesenskem jutru se je zibal na Donavi čoln. natrpan z veselo žvrgolečo družbo zgoraj opisanih oseb. Veslala sta gospod Aca in i gospodična Persa, ki se je hvalila, da 'Ti ni, kar se tiče moči. kos nob^n akrobat na svetu. Gospodična Košara je igra.!a na orglice, gospodična Radmila" je brenkala na kitaro, gospa Leposava pa je čuvala debelo popotnico.
Čoln je pristal ob bregu, naši rt>-marji pa so veselo zavriskali in izstopili na belo peščeno obal otoka.
»Moj eldorado!* se je smehljala gospa' Leposava. »Poglejte, gospod Aca. tn semkaj sva z moiim pokojnim soprogom najraje zahajala, tu sva se ierah kakor dva otroka ... tu so moii nailepši spomini ...»
Gospod Aca je bil nekoliko utrujen od veslanja in se je namrdnil:
»Lepi, najlepši spomini za Vas. gospa . . . Zame nima ta otok nobene privlačnosti .
<In zame tudi ne!» ie pohitela 20-
•a
b ju n-i ju --------- o- .	11-iUor dvoie veselih jelenčkov od-
oglasila Se 'gospodična Persa. »Ta akrobatu in pe^.kusvo.^lju^ . ^ ^ dni?0 stran otoka, v otok ie vendar tako dolgočasen, da Na drugi Strani otoka pa so	* Leposave . . .
se Bog usmili . .	l^-nio drza.le gospa■	■	' SohS mJica: tu Vam pred-
GOspa Leposava je bila na take od-	svojo nevesto Radmilo . , .
gospoiMna^Ko^nu »Zmerom je ti- ker tudi jaz hočem imeti lepe spomine
^Udft	ši'je skri-;5	%pod Aca Gospe
! govore nekoliko užaljena in je rekla: | »No, no, deca moja. kaj pa naj to | !>omeni?'.»
i' In je požugala s prstom gospodu ! A?i
Sedaj ima pa tudi za vae ta otok svo-' jo privlačnost, kajne?*
In tako se je vse src-cno končalo,
voma	Šobico prikazal bla^ «eh-
čakajte me vi, gospod Aca. vi za- »Zato pa je silila le v Ko^utnjak m ,pmnj	^ preraElj.-anja je
1 rotnik. čakajte . . . Kar na kratko: nikamor dru^"} -^: i0 molčala tn pod.la roko akrobatu in pesniku: Kdor je z menoj, na mojo »tnn -j Samo gospa Leposava je molcaia m poa^ ^ ^^ . naJ bo.
kdor 7 gospodom Acom na njegovo!* i mislila trezno: i Maščevati se je hotela gospa Lopo-j -Kdor prej pnde. prej melje!»
'^ava nad leiiim akrobatom iu p^sni-	, _ ,„,„„„
i kom katerega je na skrivaj žc dolgo Razburkane in razdražene duhove
! ljubila; mislila je: vso tri hčerke bodo ! je pomirila ir. spravna sele, cula^ - po- - — "vsem skupaj, najbolj P»
najslaj^ maščevanje ...	i ta go.pothčna Radmila, da od	™™fzbm zakusku iz cule - po-
Toda jo j! Pristopili sta k mamici ljubezni ne bosta sita — n™,™1^ :	čakali vse popoldne v bi-
samo gospodična Košara in Persa - no se jima je začel oglašati plodeč... ^f^^^^ve ^Si se sku-. gospodična Hadmila se je pridružila ! A cula - popotnica je bila pn go^e : .^re «il^
I gospodu Aci.	.	Uposavi -.-.•	. , obn-' zlatemu solnčku nad seboj in vzkli-
»Oooooo1* so se začudile vse tri »K mamici stopiva.* seje brez ono
hkraU^ošpa Leposava. gospodična j tavljanja odločil gospod Aca in po- M-	_
! Persa in^gospodična Košara; in vse ložil svojo z atolaso belogrudo kralji- ^Kako ep dan^	^ ^
tri hkrati so' si bile na jasnem, da se ; čico ki jo ^IrlKo^sS ,! čl°pfio «£ nS v mesto jc. bren-je tisti trenutek odmaknila od njih na pesek. *\es. src^k m ) .r'' . k j 1 od^a Radmila, oslonjena z veja s tolikokrat zaželjenim sadom.; sem se zameni tvoji majki m ohlu k^ fo^poarc	akrobata iu
odmaknila v nedosegljivo višino za , ghtej^ ^J^SfdSS ta^ i	^jem
s^-f« ^r^ffffsRit ljubil,
J^m Š«^ ^ iS ljubto jaz r- -Ulnčila "do kratki kooeli v r^ki so- Iboloirrudna kraljičica. veselo ie BP-•	-
= -«IOTRO» Šf. 189
^ . A
Prevdarki glede Izvoza vina v Češkoslovaško
V Pragi izhajajoči strokovni list »Wern-iund Spirituosen Zeitung«, prinaša v zadnji številki od 9. t. m. nastopni zanimivi članek glede izvoza jugoslovanskega ri-fia v Češkoslovaško:
: »O zadevi uvoza jugoslovanskega vina jv našo republiko se nam poroča od naše inajvečje vinske tvrdke, da naši grosist'.. čeravno bi prav Tadi uvažali slovenska, dalmatinska in draga jugoslovanska vi-Ba na Češkoslov., tega pod obstoječimi razmerami sedaj nikakor ne morejo ode:stviti, in sicer zbog previsokih prevoznih železniških tarifov, ki znatno pre-kašajo prevozne tarife za vina uvožena iz Italije.
Železniške tarife pri direktnem prevo-iu italijanskih vin iz Italije preko Trsta so mnogo cenejše in če se pri tem .vpošbeva še visoka alkoholna gradacija italijanskih vin, no more grosist pri naj-boliši volji uvažati šibkejša jugoslovanska vina.41 kaijti stroški za prevoz jugoslovanskega vina prekašajo štirikrat prevozne stroške italijanskih vin preko Trsta.
Jugoslovanski vinski producent-i naj torej v svojem lastnem interesu izposlu-jejo pri svoji vladi enake prevozne ugod-rosti kakor jih nudijo Italija pri direktnem izvozu v Prago. Brno in Bratislavo. Vinski producenH ne smejo prezreti, da v kratkem sklenemo (Češkoslovaška) trgovinsko pogodbo tudi z Madžarsko in s Španijo ter da bomo uvažali tudi od
za snovanje (Abschermaschinen) in stroj munga za svetlikanje platna, ki je edini v celi Jugoslaviji. Zraven je strojni oddelek s turbino in generatorjem najnovejšega kova z električnim pogonom 120 HP. V naslednjem oddelku je stiskalnica, nato pa skladišče, kjer je pripravljen že številni naročeni izvoz v balah z originalno varstveno znamko (delo a kari. slikarja M. Gasparija). V ozadju je glavna dvorana, kier obratuje 90 strojev, med t mi 22 širokih, ki tkejo platno, široko or* 180 do 260 cm.
Iz pritličja vodijo stopnic • v nadstropje, kjer šumi v večjem oddeiku zopet 50 statvinih strojev. Orjaški ventilator čisti in menjuje neprenehoma zrak; okna so velika, svetla. V vrstah so pritrjeni^ stroji, za vsakim strojem delavka domačinka, ki vodi stroj. Povsod niti kakor napete, strune _ tu bele, tam sive, tam pisane — med njimi streljajo čolnički sem in tja, da jim komaj slediš z očmi, in pred delavko narašča, se zgiba in se seseda platno. Takoj poleg je nekaj manjših oddelkov s stroji za pasme, za vratila in za osnove. Ves ta obrat je priprava za statvine stroje.
V posebnem objektu, ki stoji poleg glavnega poslopja, pa vzbuja mnogo po-
ksa; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave spojnih sredstev za gornji ustroj (pcdvezic in ploščic za j tračnice). — Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu bo prodalo 13. septembra 1000 lesenih sodov od raznega mineralnega olja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
Ogromno množenje konkurzov v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Število konkurzov v Nemčiji je znašalo meseca julija t. 1. 1185 napram 595 konkurzom v juniju t. 1. in napram samo 17 v juliju'1923.
= Za sklenitev trgovinske pogodbe » Špansko. MM gospodarskimi krogi se je pojavila želja- da se s Španijo, s katero imamo po vojni precej trgovinskih zvez, zaključi prijateljska trgovinska pogodba. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je že intef^t,Plm7LftevS Pod"ari kralj" Aleksander. Tekme se prič za trgovino m industrijo ter zahtevala,	. ... .
Šport
NOGOMETNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE.
Jugosiovenski nogometni savez je razpisal tekme poedinih savezov za prvenstvo Jugoslavije. V nedeljo so bili v Zagrebu izžrebani termini za ta tekmovanja. Prvenstvo se vrši po cup-sistemu. Dne 7. septembra igra v Ljubljani Ilirija : Sašku iz Sarajeva, v Beogradu igra Jugoslavija : Slavij! iz Osijeka. V Splitu se srečata Gradjanski in Hajduk. Som-borski S. K. ie prost. Dne 21. septembra se vrši semifinale. V Ljubljani igrata zmagovalca tekem v Ljubljani in Splitu, v Subotici pa zmagovalec tekme v Beogradu in Somborski S. K. Finalna tekma se bo vršila dne 12. oktobra v Zagrebu.
Pokalno prvenstvo Jugoslavije.
V nedeljo so bili v Zagrebu tudi izžrebani termini poedinih podsavezov za pokalno prvenstvo Jugoslavije. Zmagovalec v teh tekmah dobi krasen pokal, ki ga
da naša vlada predvsem doseže pri španski vladi, da se za naše blago ne plačuje diferencijelna uvozna carina, ki je sedemkrat večja nego normalna. Kakor se poroča, bo industrijska centrala izdelala tudi spis predmetov, ki jih izvažamo v Španijo, kakor tudi spis bla-
zornosti 36 specijalnih Jacquardovih stro- j ^ ki ?a uvažamo iz Španije, jev, na katerih teče vsaka nit zase in se j ° __ Lju-vidacija madžarskih bank radi
no dne 24. avgusta in igrata ta dan v Splitu SnNP, : SaNP, v Osijeku ONP : ZNF, v Subotici SuNP : BNP. LNP je prost. Dne 14. septembra igra zmagovalec splitske tekme : zmagovalcu suboti-ške tekme. Zmagovalec osješke tekme igra proti LNP v mestu zmagovalca osješke tekme (to je gotovo Zagreb!). Finale se vrši dne 5. oktobra v Zagrebu.
Ilirije. Pri Iliriji je bila najboljša krllska vrsta, v kateri je zopet nastopil znani internacijonalec Tavčar. Napadalni trlo je pred golom preveč kombiniral in s tem zamudil marsikatero ugodno pozicijo. — Tekmo ie dobro sodil g. Krameršič.
Maribor' Rapid : vojni akademiki iz Beograda 4 : 0. Sodnik Oton Planinšek.
' Udeležba občinstva prav lepa.
Zagreb: V nedeljo so se vršile zaključ ne tekme za prvenstvo ZNP. Hašk je po lepi igri premagal Concordijo s 4 : 1, Gradjanski pa je prizadejal Šparti občuten poraz s 7 : 0. Prvenstvena tekmovanja so bila s temi tekmami zaključena. Prvo mesto si je priboril Gradjanski, nato slede Hašk, Concordija, Šparta in Tipografija. Tekmo Gradjanski : Šparta je sodil g- Vodišek iz Ljubljane, ki je postal po tem izpitu prvi prvorazredni sodnik v območju LNP. — Ostale prvenstvene tekme: Grafika : Uuitas 1 : 0, Ferraria : Oliinpia 1:1, Uskok : Poštarji 5 : 0, Amaterji : Croatia 3 : 2, Derby : Victo-ria 1 : 1.
Beograd: V Beogradu je gostoval klub praških Rusov, ki je bil od Jugoslavije poražen s 7 : 2 (3 : 1).
Gradec: WAC. (Dunaj) : GAK 2 : 2 (2 : 2).
Dunaj: Rapid : Ostmark 8 : 1, Slovan : VVacker 1 : 0 ln Admira : FAC 5 : 1. Praga: Praga : Dresden 3 : 1 (1 : 1). Varšava: Poljska : Finska 2 : 1 (0:0).
spaja na belem damastu v različne okraske, največkrat cvetice.
Stroji neprenehoma šume, zdi se ti, da stojiš v ogromnem čebelnjaku. Iz prediva niti, prameni, vretenca, čolnički, osnova in končno statvin stroj, ki šumi in izkla-da surovo platno. Le-to gre skozi sno-valni stroj, kjer se platno očišča, da ga
m s opanijv i«r "a	—- -------- vauil snuj,	c«? i'"«"«"	'"-1 s-
tam dobra vina po znižani carini in zni-1 p0tem poseben stroj namaka. Odtod po-
_.«, L__. , ,	._____j _______ /tOA tip/,!!
žanih tovornih tarifah.
Če je torej jugoslovanskim vinskim producentom na. tem, da si pridobijo in ohranijo češkoslovaški vinski trg, naj se torej potrudijo, doseči tudi prav nizke prevozne tarife s pospešenim direktnim železniškim prevozom v Prago Brno in Bratislavo.
Ako pa morajo v Češkoslovaško odposlana jugoslovanska vina pasirati kot dosedaj avstrijsko madžarsko in italijansko ozemlje, potem rae bodo naši vinski jveletržci rongli zadostno izkoristiti carinske ugodnosti, kajti uvoz preko 13 odstotnih jugoslovanskih vin je dovoljen le pod gotovimi pogoji, zaradi tega torej precej omejen.
Nadaljnje vprašanje je še, ali bodo tuje države kot Madžarska in Italija, ki Imata lasten interes na izvozu vin do-
irolili prevažanje konkurenčnega blaga po svojem ozemlju po znižani prevozni tarifi. Tcda tudi to vprašanje bi se dalo s trgovinskimi pogodbami med posamez-nili državami ugodno rešiti. In ravno v tem ima jugoslovanski vinski produ-cent sicer prav težko, a zato jako hvaležno delo za povzdijo jugoslovanske finsko trgovine in vinske produkcije.«
Tako piše češki vinski velet rž ec! Iz tega dopisa ugotavljamo z veseljem, da so češki vinski trgovci interesirajo za jiaša vina t9r da bi se izvoz, ki je dosedaj še prev neznaten, zadovoljno dvignil, Čim bi se jim nudile njihovim prevoznim stroškom primerne prevozne ugodnosti. Pa. ne samo Češkoslovaška, marveč tudi Poljska bi prišla tozadevno precej v poster-, «
-' ,*. Fr. Gomhač.
kladajo platno pod mungo (teža 30 tisoč kilogramov), da se platno lika in svetli. S posebnim strojem ga še stiskajo, zgibajo in zavijajo v originalne pošiljke. Izvoz beleži navadno domače platno, gradel, da-mast, cvilih, rjuhe, prte, prtiče, brisače in tako dalje najboljše kakovosti, ki se vse lahko meri s češkim platnom.
Končno je ta industrija tudi velikega pomena v socijalnem oziru, ker zaposluje 180 do 200 delovnih moči iz kamniške okolice: največ je delavk. Za solidnost industrije jamči precizni velikanski obrat, strokovnjaško nadzorstvo in številni izvoz. Najboljša reklama tega edinega podjetja v Sloveniji pa je ravno ta solidnost domače industrije, ki ima na letošnjem velesejmu velik lastni paviljon J št. 405, nasproti sejmskemu uradu.
Dolžnost naših trgovskih krogov pa je, da se ne zatekajo k inozemskim industrijam, ako imajo sredi Slovenije lastne solidne izdelke, ki po kakovosti presegajo marsikatere izdelke tujih družb. Režija je na ta način manjša, predmet cenejši in konzumenti zadovoljni — kar je vendar pogoj vsake res uspešne trgovine.
T. G. Merkur.
visokih davkov. Iz Budimpešte poročajo: Te dni se je sestalo 32 privatnih bankirjev, ki so po daljšem posvetovanju sklenili opustiti in likvidirati svoja podjetja, in sicer radi previsoke odmere dohodninskega davka za 1. 1924. Za vzgled visokega obdavčevanja se navaja n. pr., da je nekemu znanemu borznemu članu predpisan dohodninski davek v svoti 300.000 zlatih kron.
Sokol
*) Po zadnji trgovinski pogodbi, sklenjeni med Jugoslavijo in Češkoslovaško, sme Češkoslovaška uvoziti do 110.000 hI jugoslovanskega "ina v sodih ter do 10 tisoč H v steklenicah, in sicer tudi šibkejšega izpod 13 odstotkov. Od te 12.000 hektolitrov iz cele Slovenije. (Opomba oodpisanega).
Tržna poročila
Novcsaaska blagovna borza (11. t. m.) Pšenica: baška 365 — 370. Ječmen: 310 — 320. Oves: 290 — 300. Tur» ščica: 265 — 270. Moka: baza «0» 560 — 565. Skupni promet 44 vagonov; od tega 32 pšenice, 3 ječmena, 7 turšči* ce in 2 moke. Tendenca mirna.
Glavna skupščina Jugoslovanskega šumarskega udruženja se bo vršila 23. do 26. t. m. v Sarajevu. Za udeležence je dovoljena polovična voznina na državnih železnicah in parobrodih. Udelež-niki dobe od direkcije šum v Sarajevu legitimacije, ki upravičujejo na polovično vožnjo. To vozna ugodnost velja od 20. t. m. do 2. septembra.
— Položaj na žitnem trgu. Končen tega tedna se je pričelo inozemstvo zopet
Župa Ljubljana L se odpelje na po< krajinski zlet v Zagrebu v četrtek dne 14. t. m. ob 13. uri z glavnega kolodvora. Zbirališče za ljubljanska in bližja oko* liška društva trg Tabor v četrtek ob 12. uri. Isto velja za zunanja društva, ki pri* spejo v Ljubljano predli, uro. Društva ki prispejo po 11. uri, počakajo na glav* nem kolodvoru. Bratje načelniki skrbite za red med svojim članstvom. V kroju hoditi po mestu zabranjeno! Odhod s Tabora ob 12.15. Bratje, zlasti oni, ki imate kroj in sestre, pridite polnoštevil* no! — Načelnik.
Sokol L v Ljubljani poživlja svoje članstvo, da dvigne zletne znake za pokrajinski sokolski zlet v Zagrebu pri br. načelniku, dne 12. in 13. t. m. po 20. uri zvečer na Taboru. Znak stane Din 31.50. Istotam se dobe legitimacije za znižano vožnjo. Ker je število znakov omejeno, treba nujnosti radi event. ponovne naročbe. Sestanek vsega našega članstva katero gre v Zagreb je v sredo zvečer ob 20. uri na Taboru radi po razgovora, in izdaje potrebnih navodil.
Sokol Štepanja vas. O priliki fantovščine brata Ivana Slapničarja pri bratu Briclju se je nabralo v prid društva482 dinarjev. Slavljencu obilo sreče, darova-teljem krepki Zdravo! — Odbor.
Javna telovadba Sokolskega društva v Spodnji šiškl. Preteklo nedeljo se je iT Sila javna telovadba Sokolskega društva v Spodnji Šiški nn dvorišču g. Branita, ker je neugodno vreme prejšnjo nedeljo, ko se je vršilo razvitje iia-rašeajskega prapora, nastop onemogočilo. Spored javne telovadbe je bil jako obsežen in lep ter so bile vse točke prav dobro izvajane. Prvi so nastopili starejši člani (18) z dništvemlmi prostimi vajami, ki so jih izvajali skoraj brez-
Platuena industrija
Industrija platnenih izdelkov, d. r o. z.
Jarše (pošta Domžale v Sloveniji).
V vseh panogah gospodarstva se postopoma vrši industrializacija domače obrti. Primitivna lesena priprava se umika železnemu stroju, idilične prostore koč zamenjuje tvorni ca s svojimi velikimi dvoranami, utrudljivo ročno delo nadomešča električni pogon. Kvantiteta izdelkov se nenavadno dviga, kvaliteta se boljša. Tudi v socijalnem oziru prinaša ta preobrat koristi, ker je zaposlitev mogoča tudi tam, kjer dotična obrt nima tal.
Tako izpodrivajo železni stroji tudi lesene statve. Kdor pozna belokranjsko domaČo obrt tkanja in vezenja, bo z velikim zanimanjem primerjal in zasledoval razliko le-te z industrijo, ki stremi za tem, da viša pri isti kakovosti množino izdelkov s pomočjo elementarnih sil. Nova sicer tudi tvornica ni, ker temelji ves obrat na istem sestavu kot pri ročni obrti, vendar je uspeh pri mašinaciji nedvomno ko-losalen.
Slovenija ima samo eno tvoraico platnenih izdelkov, ki obratuje v Jaršah pri Kamniku. Tam, kjer je stal nekoč Maj-dičev mlin, se širijo sedaj popolnoma noro in moderno opremljeni objekti Industrije platnenih izdelkov, koje ustanovitelj je naš veleindustrijec P. Majdič. Industrija ima svoj železniški tir, ki je izveden s kolodvora Jarše-Mengeš v 2 minuti oddaljeno tvoraico. Poleg stanovanjske vile se širijo 3 veliki objekti in .več manjših pritiklin. V glavnem objektu je v pritličju na desno nastanjena uprava s pisarnami, na levo in v ozadju so prostori za snovanje, namakanje, likanje, zlaganje nlatna. Zanimivi »juteh oddelkih stran
nimati za naše žitnice. predvsem za j hibno. Občinstvo je starejše brate
sun-
pšenieo in turšSco. in to glede na dejstvo, da je bila tendenca na čikaški borzi r.ekoliko čerstejša. Pšenico kupujejo večinoma češkoslovaška, ki jo plačuje pariteta Bratislava po 185—200 Kč. Izvoz turščice ima izglede ne samo za Avstrijo nego tudi za južno Nemčijo. Kupčija je živahna tudi v tuzemstvu. Cene se zadnje dni niso znatnejše spremenile.
= Izgledi na znatno oslabljenje sladkornih cen v nastopni kampanji. Kakor jo že znano, prerokujejo naši sladkorni strokovnjaki, da bo letos stopila tudi naša država v vrsto držav, ki izvažajo sladkor. Računa se na možnost izvoza 3000—4000 vagonov. Poleg so letos najboljši izgledi tudi v drugih evropskih državah, tako zlasti v Češkoslovaški, kjer je po zadnjih vesteh stanje sladkorne peso jako ugodno. Na Češkem je po prvih poskusih pesa znatno večja, nego je bila lani. Komad tehta 542 gramov, napram'509 gramov v istem času 1. 1923. Tudi vsebina sladkorja je večja za 0.46 odstotkov. Tvornice sladkorja se letos resno boje, da bodo cene sladkorju padle izpod prodnkc.ijskih stroškov.
=: Dobave in prodaje. Dne 10. septembra se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic, r Subotici ofertalna licitacija glede dobave vodomernega stekla. — Dne 13. septembra se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave ohročev za kolesa (tyres). — Dne 15. septembra se bodo Vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih sestavnih delov za svetiljke (stenja, cilindrov itd.).
patično pozdravilo, kar je znak, da zna ceniti delo v telovadnicah. Prav dobri so bili nastopi dece in naraščaja obeh j spolov. Ženska deca je izvajala letošnje župne prost« vaje, moška deca društvene prosto vaje jako st.nir.mo, moški naraščaj zagrebške vaje s palicami in ženski narašča j proste vaje za zagrebški zlet. Izmed vseh teh so bili najboljši moška deca in ženski naraščaj, pa tudi ostala dva oddelka nista bila slaba. — Sploh je bilo opažati, da je vodstvo mladinske telovadbe v Šiški v prav dobrih rokah, sestre voditeljice pa gredo pri orodni telovadbi ženske dece in naraščaja nekoliko prehitro navzgor, obe vaje na bradlji so bile prav lepe,t oda na vsak način pretežke. Moški naraščaj jo nastopil tudi na bradlji, moška deca pa ca kozi, oba pa dobro. Članice so delale češke proste vaje iz 1. 1920. prav dobro. pa tudi člani pri prostih vajah niso zaostajali za njimi. Strumna in točna izvedba je zadovoljila vse gledalce. Na orodju so telovadili člani na drogu ic bradlji, članice so skoraj zaostale za ženskim naraščajem gledevaj na brad-1 ji .kar kaže premalo priprave. Posebno všeč so bile visoke skupine moškega naraščaja in nastop ženskega naraščaja na treh gredeh. To so bile pač. najprimernejše vaje za ta dva oddelki in tudi prav dobro izvedene. K sklepu so nastopili člani s kompozicijo »U bo;"!«, ki je bila dobro navežbana. — Ves nastop .je bil dokaz resnega in smotrenega dela v telovadnici, škoda da ni pri vsaki vaji nastopilo še enkrat večje število, kar bi bilo lahko, ako bi občinstvo znalo bolje
MLADINSKE POKALNE TEKME.
Da se pospeši razvoj nogometnega naraščaja, je Ljubljanski nogometni podsa-vez razpisal pokalne tekme za mladinska moštva. V nedeljo se je odigralo na igrišču Ilirije prvo kolo teh tekem, ki so pokazale, da je bila ideja prav dobra in da je tudi med najmlajšimi nogometnimi igralci mnogo talentiranih moči. Slovenija : Lask 1 : 0 (0 : 0) Slovenija ie najmlajši klub v Ljubljani, ki ima svoj sedež v predmestju na Glincah. Ustanovljen je bil letos meseca maja in ima iako simpatično moštvo. Lask je bil ves čas v veliki premoči, a kljub temu ni mogel odločiti tekme v svojo korist. Pri Sloveniji ie ugajal vratar, ki je branil naravnost bravurozno svoje svetišče. Tik pred koncem igre je Slovenija iz «11 m» dosegla zmago in Lask je moral kot premaganec zapustiti igrališče. Primorje : Hermes 6 : 0 (3 : 0) Primorje je postavilo proti šibkemu, a simpatičnemu moštvu Hermesa precej vi-grirano moštvo, v katerem sta igrala tudi Erman in Čamcrnik. Hermes je postavil na Igrišče res mladinsko moštvo, ki se je odlikovalo s svojo vztrajnostjo in veliko športno disciplino. Zmago pa je fizično krepko moštvo Primorja zaslužilo.
Mladika : Slovan 2 : 1 (1 : l) Med vsemi tekmami je bila ta naibolj ostra in napeta. Slovan je postavi! dobro moštvo, ki goji smiselno igro, a napad je pred golom popolnoma odpovedal. Mladika se je borila požrtvovalno in ie na to zmago lahko ponosna. Pri Mladiki je ugajal mladi vratar, ki je kljub svoji šibki postavici prav spretno in uspešno branil svoja vrata.
Ilirija : Panonšja 10 : 0 (9 : 0). Od vseh mladinskih moštev se ie tudi pri teh tekmah najbolj izkazalo moštvo Ilirije, ki ima lepo kombinacijo in odličen start na žogo. Panonija iz Šiške ie šibko moštvo, ki ni moglo kljubovati oicn zivni igri Ilirije. V prvem in drugem polčasu je Ilirija neprestano oblegala vrata nasprotnika. V drugem polčasu se je Ilirija omejila le na kombinacijsko igro, hoteč tako obvarovati Panonijo previsokega poraza.
V semifinale, ki se bo vršilo v petek so se plasirali Slovenija, Primorje, Mladika in Ilirija. 2e danes je jasno, da se bo odločilni boj vrši! med Primorjem in Ilirijo. Po poteku dosedanjih tekem pa tudi ni dvoma, da si bo mladinski pokal priborilo moštvo Ilirije.
OBČNI ZBOR LNP-
V nedeljo se je vršila v hotelu Štrukelj
glavna skupščina Ljubljanskega nogometnega podsaveza. Udeležba je bila slaba, kajti od 18 klubov je prisostvovalo zborovanju le 8 klubov. Debata je bila v glavnem umer eua in stvarna.
Ker je ravnatelj g. Jug odklonil ponovno izvolitev, ie bil izvoljen za predsednika inženjer Hrovatin. Od neodsiopivših starih odbornikov so ostali v upravnem odboru: Zaje, Cimperman in Mahkovec. Na novo so bili izvoljeni za podpredsednika dr. Kropivnik, za L tajnika Marij Kuret, za II. tajnika Boštjančič, za blagajnika Buijevič ter odborniki: Vodišek, Betetto. Planinšek, Klapalek in Lukežič.
Poročila odstopajočega odbora so bila soglasno odobrena. Principijelno je bilo sklenjeno, da se reorganizira prvenstvena tekmovanja. Upravni odbor je dobil nalogo. da skliče auketo 4 ljubljanskih 2 mariborskih in 1 celjskega kluba, ki ima predelati tehnično in materijelr.o stran. Razpisale sc bodo najbrže tudi tekme za pokalno prvenstvo Slovenije poleg rednih prvenstvenih tekem.
Zvezdna dirka na Celic, ki se jc vršila v nedeljo povodom 25 letnice kluba celjskih kolesarjev je kljub neugodnemu vremenu izpadla prav dobro. Radi slabih cest so sicer izostali hrvatski klubi, pač pa jc bila iz Slovenije, zlasti iz Ljubljane in Maribora, udeležba zelo lepa. Izmed Ljubljančanov <e dosegel najboljši čas Ivan Kosmatin (Primorje) v 2:19:36, izmed Mariborčanov Vidko Frkar.ec (Pc-run) v 2:20:29. Ob 16. se ;e vršila vrtna veselica v «Gozdni restavraciji«, žc prejšnji večer pa se ic vršila v hotelu .Balkana proslava 2S!etnice domačega, kluba. Radi pomanjkanja prostora maramo odložiti podrobnejše poročilo na eno prihodnjih številk.
Službene obiavc LLAP. V sredo dne 13. avgusta se vrši seja upravnega odbora ob 20.30 uri v damski sobi kavarne Emona. Pc seji upravnega odbora se vrši seia tehničnega odbora LLAP. —
S. K. Primorje. Danes, v torek se vrši ob 18.30 uri v damskem salonu kavarne Emona sestanek vseh članov S. K. Primorja radi cvetličnega dneva in slavnostne otvoritve plavalnega prostora, ki se vrši na praznik v petek, dne 15. avgusta.	__
DRUGE NEDELJSKE TEKME.
Ljubljana: Ilirija : Hermes 3 : o (0:0). Jesenska nogometna sezona je bila otvor jena v nedeljo s prijateljsko domačo tekmo med Ilirijo in Hermesom. Tekma je bila ves čas zelo ostra in je Ilirija le po resnem prizadevanju mogla odločiti igro v svojo korist Hermes je pokazal velik napredek in odlično kombinacijsko igro. ki ga usposablja tudi za težje mednarod ne tekme. Napadalna vrsta Hermesa je morala na odprtem pol u zadovoljiti slehernega gledalca, le žal, da je pred golem pokazala premalo odločnosti. Vendar pa bi Hermes povsem zaslužil vsaj častni gol. V prvem polčasu je bila igra povsem otvorjena. Vsaka stran je zastre-ljala po eno enajstmetrovko. V drugi polovici je bila Ilirija v premoči. Pri Her-mesu se je odlikovala obramba, ki je zlasti v prvem polčasu razbila vsako akcijo
Iz:ava.
Podpisani Andrej J o kan, železniški blokovni sluga v Trbovljah, som obdolžil z. Virgila Krasnih, želez, blokovnega slugo V Trbovljah, da je v no« dne 13." iulija t. 1. podvzel atentat na ponoči ni osebni vlak s tem, da je položil na "lavni tir železno ploščo. Nadalje sem g. Virgilu Krasnih očital, da je v neki zadevi krivo pričal.
Obe moji obto/.itvi sta bili popolnoma brez podlage in neutemeljeni, ter sem storil g. Virgilu Krasnibu veliko krivico.
Zahvaljujem se mu, da mi ie žalitve odpustil ter odstopil od obtožbe pod opr. št.. U 702/24 okrajnega sodišča v Laškem in me s tem rešil stroge kazni.
Zavežem se. poravnati vs«1 stroške Dje-govega zastopnika g. dr. Fran Roš-a, odvetnika v Laškem.
V Laškem, dne 9. avgusta 1924.
Andrej Jokan.
ijisinik m izdajatelj Konzorcij c.!utra». O« govorni uredit- Fr. Broiorif. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v L'.'t!jani.
hI	ensko
poročil
I.inbHana ?06 oad moriem
Kraj opazovan i J	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10
Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . j Dunaj . • t'rajr» . • j Inomost .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	7652 7610 764	2 765	0	164 22 8 180 140	sever sev. vzh. n jago vzhod	večin. obl. jasno yi jasno
P»daviue mm
Pri ravnateljstva državnih železnic v Sar j ceniti vpliv telovadbe in bi bolj zahaja-raievu stlede dobave 70 ton nlinskeca ko-1 lo v telovadnico.
Dunajska vremenska napoved za torek: V severnih alpskih deželah pretež->» .*5no. toda snremeuliivo vreme. Top-
llejše in lepo. V južnih alpskih deželah i pa bolj spremenljivo. Južni vetrovi.
12221]
»•3 2?.'?1* . a^iSj. i ^
Ghaadijeva zvezda bledi.
Ko je angleška delavska vlada s pomilostitvijo rešila indijskega nacijo-naJšstienega voditelja Gandhija iz jece, je bilo pričakovati, da napoči nova doba v političnem življenju. Indije. Zgubljeni voditelj se je vrnil k svojim pristašem in zdaj se bo gibanje «non eooperation* (nesodelovanje), ki je po Gandbijevi aretaciji skoro popolnoma zastalo, znova poživilo ter postalo mogočna revolucijonama sila. Stranka Svaraj® (avtonomisti), ki je že začela pridobivati teren, bo zopet potisnjena v ozadje. Ta pričakovanja se niso uresničila. Gandhi se jo sko letovišče Jubu in celih šest meee-.■^ev ni pustil nobene politične izjave v ravnost. Sicer je ime! v tem mestecu imosro privatnih pogovorov % raznimi voditelji naciionalnega kongresa, ki so jastopali različne struje v pokretu, /endar se je o teh pogovorih čuvala sajvečja tajnost.
Tako je Gandhi podal prvo javno izjavo, odkar jc prišel iz ječo, šele pred par tedni, kratfk čas pred zasedanjem vseindijskega kongresnega odbora, ki je vrhovni izvršilni organ indijskega nacijonalnega. kongresa. V tej izjavi se Gandhi vrača k ortodoksnemu •'konstruktivnemu:- programu, ki so si ga cnon-kooperatorji* postavili februarja 1922. leta v Bardolu. Ta program je omejeval delavnost nacijonalnega kongresa na «charko» ("kolovrat) *khad-der» (nošnja v dežeJi tkanega blaga) in na socijalne reforme, kot boj pro*; zapostavljanju nižjih kast, zatiranje pijančevanja in vsgojno delo po vas"b Predpisoval ie Indijcem dosledno sabotažo vladnih šol, sodišč in zakonodajnih teles kakor tudi popoln bojkot inozemskih tkanin. Stranka Svaraj-e pa ni povsem strinjala z GandVj^rimi gesli, temveč je bila za vstop v zakonodajna telesa, kjer naj bi se toliko časa vodila obstrukcija proti vladnim ukrepom, dokler ne bi bih sprejeta njena zahteva po «svaraju» (avteno-niiii). Tudi ni bila za to, da bi bojkot velial vsem inozemskim tkaninam,
temveč bi se naj omejeval le na britanske proizvode. Na te sjnmcmbe svo-. jesra programa Gandhi ni hote! pristati. Žafco je izdal manifest na narod, kjer pledira za svoje intransigentno stališče in zahteva od njega odločitev med obema strujama. Gandhi je izjavil, da se bo umaknil iz političnega življenja, če se zavrže njegov program, in se bo posvetil samo socijalnim reformam. Nadalje je naznanil, da bo predložil resolucijo, glasom katere se morajo vse tiste osebe, ki ne predejo vsaj pol ure na dan in ki ne izvajajo peter-nesra bojkota — zakonodajnih svetov, sodišč, vladnih šol, častnih naslovov in v tovarnah izdelanih tkanin — izločiti iz vseifldijskega kongresnega odbora. Sprejem te resolucije bi stranko Svaraj avtomatično izključil od oblasti m bi vodstvo kongresa zopet izročil ortodoksnim non-booperatorjem.
Tako je bila vojna rokavica vržena. Vseindijski kongresni odbor se je sestal 21. junija letos v Ahmedaba-du. Gandhijevem zavičaiu in njegovi največji trdnjavi, in je zasedal tri dni. Navzlic ostremu nasprotovanju s vara
jevcev in celo nekaterih lastnih pristašev, ki so zaman skušali pripraviti .obe stroji do začasnega kompromisa, i je Gandhi predložil svojo znamenito ■rsamczatajevalno resolucijo*. Bil je dramatičen trenutek: Mabatma Gandhi, ta malik indijskega naroda, čegar mnenju v nacijonalnih vprašanjih se je prej vse slepo pokoravalo, je naletel na odpor v kongresu. V imenu stranke svarajevcev je Pundit Moti Lai Nehrun sledeče definiral stališče opozicije:
«Mi odklanjamo malikovanje kolovrata in nočemo pristati na nauk, da moremo samo s pomočjo kolovrata doseči svaraj (avtonomijo). Vsi želi-m disciplino, toda to ni nikaka disci-; plina, če hoče večina izključiti manj-jšino. Mi ne maramo poteptati svoje ! možatosti in spoštovanja do samih i sebe in se podvreči Gandhijevi ko-jmandi. Mesto v kongresu je ravno-: tako za nas kot za naše oponente in !mi bomo dosegli večino, da pometemo z onimi, ki se potegujejo za Gandhi-j jevo resolucijo.*
!' Po teh besedah sta zapustila Pundit
!Nehru in Dc«hbandhu Das zborovalni-|co skupaj s 55 svarajevci. 110 oeeb je ostalo v dvorani. Resolucija je biLi : nato sprejeta s 07 proti 37 glasom; C se jih je vzdržalo glasovanja. ^ a Gandhi jeva formalna zmaga je bila ie navidezna, kajti če bi vsi s vara je ve? ostali v zborovalnici, bi bila resolucija z 20 glasovi večine odklonjena.
V takem izidu glasovanja je Gandhi spoznal svoj poraz. Po naglem posvetovanju s svojimi pristaši je spremenil oni del resolucije, ki se tiče prisilnega predenja in peternega bojkota da j to samo pr i p o r o č a. Na podlagi teli I in še nekaterih dragih koncesij so se I dali svarajevci pregovoriti, da. so s<? zopet vrnili k seji.
S tem je poraz ultraradikalne orto-doksne Gandhijeve stranke popoln in definitiven. Svarajeva stranka je odnesla zmago na zasedanju in Mahatma Gandlii je odpel kot voditelj indijskega nacijonalnega boja svojo labodja pesem.
Doroite za Slapih fond!
Samo oni, ki bo pred in med sejmom z inserati v „,Jutru" sistematično opozarjal široko javnost na svoje predmete. Brez dobre reklame ni danes mogoča nobena prireditev, brez prave reklame pa tudi ni dobre kupčije. — SZato irc.ser».ia?ajte ^	.
..»k. be«*. « par ^.»opisovanje- 1= JtonltT«." « raftuna vsaka fceseda 1 Din. - Prlohčujelo se 1. »ali L pla^. » naprej Pla** « l*iko «d, v znamkah Na vprašanja odgovarja uprava le. t« J. vprašanju priložena »»o*.
M aiiintcr t«. matupuiacllska pristojbina (2 Din).
Dve veliki sobi
v Gredic! mesta. se oddasta. najraje za pisarno. Telefon na' razpolago. — Ponudbe ua upravo" ..Jutra" pcu znatko „2 sobi".	18203
Knjigoveznica
Jupan, GaJeva ulica štev. 2 .'za paiačo Ljubljanske kre-litne baukej, ee priporoča ;a vsa v to stroko spadajoča dela. — Delo solidno ln :oino.	16268
(doiue)
Modistinja
dobi stalno mesto ler lahko t ii-stopi takoj ali peznejo. Ponudbe z zahtevkom plače, j navedbo dosedanjega d&lova-nja, starosti Itd. je poslali ! na upr. ..Jutra" pod značko j ..Zmožna in poštena". 16279 |
Lesni manipulant
zmožen slovenskega, Italijanskega ln nemškega jezika ter vseh v lesno stroko spadaj očih del, išče mesta. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Strokovnjak". 162S9
Absolventinja
drž. dvorazr. trg. šole z večletno prakso v trgovini. Seli primerne službe.— Ponudbe je poslati pod značko ..Tr^ovieva hči" na upravo „ Jutra".	162 75
Automonter
»amostojen, e e 1 6 č e. —
Ponudbe na upravo ..Jutra'* pod ..Samostojen". 1625S
Pisarniška moč
*\:šča slovenščine, nemščine, francoščine ln angleščine, so išče. — lJogoj trgovska praksa. Ponudbe pod značke ..Poraben" na upr. „Jutra".
16255
Lesai stragar
č-mostojna dobra moS, se sprejme i»od ugfjdnimi pogoji. Ponudbe pod ..izurjen'' na upravo ..Jutra". l(32-i9
£)cbro vpeljan potnik
ti ti prevzel majhno kolak-cijo dobro idoith izdelkov proti proviziji, se sprejme. Ponudbe pod „P«*nik T2" ta upravo ...Jutra", 16339
Dober zaslužek
Cb velesejmu rabim nujno »pretna prodajalce — moške od IS do 30 let. Javiti fle takoj. Kaslov pove upr. ,.Jutra".	1634S
Dobro stalno službo
t- p ! a a r n i industrijskega podjetja dobi gospod ali gospodična s primernim k ;> Di -t^lorc. Ponudbe z navedbo Tišine kapllala pod „Dobra ftalna služba" na upravo „Jutra".	1533i
Za čas veiesejma
event. tudi stalno, išče primerne službe trgovsko ua-obražena gospodična. Nasluv v upravi „Jutra". 16252
Mlad trg. pomočnik
sedaj prost, išče mesta v kj.kcm večjem kraju Slovenije v trgovini s Specerij-ckim blagom. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe n-i upravo ..Jutra" pod značko „Marljiv 20".	16222
Starejša prodajalka j
prvovrstna, samostojna in dobra moč, Izvrstna manu-fakturisticjji, z dolgoletno | prakso, želi preraenitt služ- ! bo. Sprejme tudi mesto voditeljice kake podružnice.— Najraje tam. kjer ima vso . oskrbo v niši. — Dopise na upravo .,Jutra" pod šifro ' „št. 1470".	16179
Za časa veiesejma 1
popoldan je trgovsko izobražen, kavcije zmožen gospod na razpolago. — Dopise na
i upravo ,,Jutra" pod šifro i ,,Drž. činovnlk".	16331
i , Knjigovodja
drž. uradnik s srednješolsko j izobrazbo, z daljšo prakso v trgovskih podjetjih, samostojen delavec. vešč vseh ; knjigovodstvenlh tc blagaj-' nlških poslov, sestave bilanc itd., prevzame v popoldanskih tn večernih urah knji- ! govodstvo ln korespondenco trgovskega ali drugega podjetja. Ponudbe pod ..P.esen in zanesljiv" na upr. Jutra.
1634 i
Lepa mesečna soba
bo odda gospodu. Naslov v upravi ,,Jutra".	16145
Kaj pravi gospod Sociolog?
««Rapidno naraščanje «MALIfl OGLASOV» v «Jutru* samo argumentira nujnost te upeljave ter njeno utemeljitev v socialnih in gospodarskih razmerah vseh plasti našega naroda!**
ggggggBSMB33KBBEBMBHgBBMMB
Krasna psrz. preproga	Stihe gobe, brinjevo olje
se proda. — Vprašanja pod	(n fijol kupuje po najvlš-šlfro ..Vrednost" na upravo	jjb cenah ter prosi za po-„Jutra". 16264	vzorjeo6 ponudbe tvrdka Fr. __________Sire, Kranj.	1117
Dijakinja
se sprejme na stanovanje ln hrano na Gosposvetskl cesti št. 12/1. 16010
Stanovanje
tri manjša sobe. kuhinja ln pritikllne. e e odda proti nagradi. Ponudbe na ui-rivo ..Jutra" pod „Preekrbljen '.
16352
Na hrano in stanovanje
se takoj sprejm« gospod. — Naslov pove uprava ..Jutra" 16311
^ Tft^L 1L O
gospodično ali vdovo, ne črez 30 let staro, ki obvlada slovenski in neraSki jezik in ima kako podjetje ali trgovino, išče v svrho sko-raj^ne* poroke trgovec s premoženjem, 40 let star, sam in prijetne zunanjosti Ponudbe s sliko se naproša na ,,Oglasni zavod Sušnik", 3102»	Maribor.__
|	Psiček
čistokrven op i čar CAffen-'plntseh), fe ceno proda. — Naslov pove uprava „ J utra" 16333
Sobo
Išče gospodična. —	Cenjene
ponudbe na upravo	,,Jutra"
pod „Mlr".	16350
Stanovanje
2 sob, kuhinje tn pritiklln, se zamenja z e-iaklm v Vodniatu v mestu, tudi z manjšim. Naslov pove upr.
..Jutra".	16316
Mlad drž. uradnik
bi t« rad spoznal z dobro situirano gosplco s premoŽenjem v svrho poznejše ze-uitve. Dopise pod .,Sreča do groba" na upravo „Jurra".
16325
Miadenič
ki trna veselja do kmetijstva. en lell priženiti na kako dobro posestvo z Din 30.000, z dekletom 17—23 let. Vdova ni Izključena. — Prednost Imajo poleg posestva, gostllna-trgovlra na deželi. Ponudbe, če je mogočo s Bliko. ki se na zahtevo vrne, pod šifro ,,Dežela 10" na upravo ..Jutra". 16323
Gramofon
dobro ohranjen, s ploščami.
i sa poceni proda. — Ponudbo i pod ..Gramofon" ca upravo ..Jutra".	16170
Godbeni avtomat
'lobro ohranjen, se proda. Naslov pove uprava „Jutra" 160C3
Kot sostanovalca
sprejmem gospoda s 1. septembrom v lepu sobo. pro.i primerni najemnini. Ponudbe pod šifro ..Zračna soba" na upravo ..Jutra". 16315
Vrata, dvokrilna
se nrodajo. Naslov v upravi „Ju'tja".	15261
Kreppapir
v lepih barvah, kakor tudi druge papirje za dekoracije ecjmsklb prostorov, priporoča trgovina Iv. B o n a č, šeleuburgova 5.	16192
Okrogel les
smrekov, lipov in topolov, gost, malo grčast in povsem suh. se kupi. — Ponudbe s ceno postavno oddajna železniška postaja pod značko ..Povsc-m suh" na upravo ..Jutra".	16240
Moško kolo
dobro ohranjeno, se poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra".	16340
Sin"-e-jev šival«i stroj
proda Kračun, Toljčane. porda Kračun, Poljčace.
16354
Več fine datnska obleke
se po nizki ceni proda. — Naslov pove uprava „Jutra" 16313
LS:
Hiša z gostilno
prenočevanje tujcev ln vpe,-
I liano trgovino, na prometnem kraju blizu kolodvora I iu LjuUijane, v večjem trgu, se ugodno proda. Stanovanje in drugo takoj na razpolago. Naslov pove uprava „Jutra" pod ..Ugodna prilika 15325"
Stanovanje
v novi hiši, 2 sobi, kuhinja, klet. pritikllne. elektrika in vodovod, se odda mirni stranki s 1. septembrom. — Naslov pove uprava ,,Jutra" 16330
Stanovanje
ne periferiji mesta Maribor. te mogoče z vrtom se vzame v najem. Event. se vzame tudi v zakup majhna hišica ali vila. na prijaznem prostoru. Ponudbe naj se pošljejo na upravo ..Jutra" v Mariboru do 24. t. tn. pod šifro ..Dom".	16208
Sreča miia
Dobro sltulr-n, 35 let stsr trgovec v večjem mestu .Slovenije, brez telesnih hib, veet slovenskega. laškeg'i> francoskega in grškega jezika, lepe zunanjosti, z večjim premoženjem in opremljenim stanovanjem v lastni hiši. želi znanja v svrho takojšnje ženitve i gospodično ali vdovo ne čez trideset let etaro ter nekoliko ve3čo vsai dveh tujih jezikov, četudi brez Imetja lb posebne na-obrazbe. — Zeli se natančni nasiov. da si damo brez njene vednosti ia škode na njenem ugledu, lahko ogledam. — Za najmanjšo prclomit^v diskretnosti. s» zavežem plačati 50.000 Din In sc v tem sTučaju izvs moj naslov v upravi ..Jutra". — Dopise pod šifro ..Takoišnia sreča" na upravo ..Jutra" do 25. avgusta 192:-.	16314
Icemo kuharico
ki t«! še poleg kuhinje rpnavljala druga nekatera Slšna dela. Prednost Imaio, ii so že bile v službi na irožnlšiii postaji. — Pismene)
2 Ii ustmece ponudbe na i .-.rožniško postaje Rakek. — ! Nastop 15. avgusta t. 1., plača po dogovoru. 16349
Trgovski pomočnik
vešč manufakture, gre tudt v mešano trgovino. Ponudbe j r.a naslov: Ignac Kveder. | Križe pri Tržiču. 16308 j
Učenka
fr] 14—15 let stara, se sprejme v trgovino z meš. bla-rot - Prednost imajo hčere i': Ičarjev in one, ki imajo meščansko šolo. Ponudbe je poslati pod ..Pridna 14" tn upravo Jutra". 16324
Samostojen knjigovodja
organizator, samo prvovrstna moč. če možno brez družine, s kavcijo, so Išče za večje podjetje. Plača dobra, Ftauovanje In razsvetljava rrasta. Ponudba na upravo •»Jutra'* ooS ..Organizator".
1.6321 l
Učenka
želi mesta v trgovini mešanega blaga. Naslov: Franc VViland, Sevnica ob Savi.
16309
Pohištvo
(spalnicah popolnoma nova, temnordeča, se ceno proda. Naslov pove utirava ..Jutra" 1832S
1 jedilni servis
za 6 oseb. 1 servis za kavo Ln zo mocca, kakor druge porcelanske ln steklene predmete ter 2 preprogi, prodam. Celje, Vrazov tre 2/1.
16317
Encnadstrcpna bila
1 z vrtom tn zemljiščem ee po lako usodni ceni takoj proda. Polzva se v Ljubljani, opekarska cesta 10. 15102
Prodam novo hišo
kakor tudi nekaj pohištva za Jedilno sobo. po jako nizki ceni. Vpraša ee v Ljub-j Ijanl, Vodnikova c. št. 310.
1633S
Pes volčje pasme
se - je 7 avjrnsta Izgubil. — Odšel Jc ud doma tu t»e ni več vrnil. — Sliši na ine ..Rez". — Izsledite!j Daj sa pripelje: ..Slograd". Fra.i-kopsnska cesta ?t. 151, proti primerni nagradi. 16219
Zastopnika
s provizijo, !ii im.' na
vzorčnem velesejmu razstavljeno u.-njene izdelke, lščer:. Ponudbe ua : industrija ra-maš, Aibert Steiner. Varaždin.	16301
Javna dražba
stoječe otave r.a Kndeijevcm posestvu v Mestnem logu, se vrši v nedeljo dne 17. t. m. ob 9. dopoldne. 163St;
Pst! Oha!
Trajno uničevalno .:r' t vo ..LUCIFRR" proti stenicam, .'.čurkoni in grilom. Najnovejši prelzkušeu iu odobren patent Er. 253S. Enkratna j uporaba ..Luclferja ' .'"i'-.?"1' temeljito iztrebi z jajčjo za-' i-sn vred. Ne m*te. ne raz-jjedn. ni strup! Ze P r i o no." ; -pite mirno brez nadlege. Z dosedanjimi tinkturami jc bilo treba mazatl dvakrat vsak mese \ ..Luclfer" Vr.n I prihrani 800 odst. letnih Izdatkov. ktr deluje trajno. Ocromen uspeb. — t54»jo so zastopniki z 8 odst. j.rovi-zljo Ena steklenica s»an 22 Din šest J14 Din. dva-' najst 216 Din s poblaina navodilom In reklamo vred •za prodajalcev Denar vna-prel. povzetje Je predrago. Izpišite naslov : I Gaberščlk . Maribor, Korcščeva ulica 4.
1622G
kuhinjski in žepni noži, jedilno orodje, pipci. škarje, žepna ogledala, ustniki za cigarete, pipe-mor-narice, merila (po-šeti), „Ilirija", „Ja-dran" čistilo, lešči-lo, mast in apretura za usnje, olje za šivalne stroje, črnilo | in gumi - arabikum r. na debelo pri tvrdki >;
M Hi \
Ljubljana
Sv. Jakoba trg 9.
Mm irifi
Za priročno uporabo priredil M. Kostanjeve«; Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Tfniiga se
naroča pri Tiskovni zairt^i Ljubljana
Vez. 37 nin, broš. 80 Din. poi»-1'50 Din
_ Naroča se pri &
| Tiskovni zadrugi $
fe v Ljubljani g P	n
uaseefiaBssaaafisia
Konioristinja
ki je dovršila z odličnim
uspeboui drž. dvorazredno trg. šolo, želi mesta. Gre tudi na deželo. — Cenjene ponudbe na upravo „.Iutra" pod ..Dežela".	16299
| Kdor iinCa kal prodsll | Kdor tioče isaj kopiti ] Kdor iščs Ud. s 03J iAserira ? Jetra" g
KnMge
slovenfcke: revije, starine,
redkosti beletrlstlkn, časopise Itd. (nad 500 kniljl. prodam Kupci naj pošljejo
naslov na upravo ..Jutra" pod ..p.edka prilika 12345".
Vinosrradniki. pcor!
Prodam devet vinskih sodrv (La^erfSsser) od 1300 do 2500 litrov. Sodi no še zelo novi, vs! v najboljšem sta-r nju. Tste tudi zamenjam za I belo vino. Cenjene ponudbe : na upr. ..Jutra" poj šifro ! .JLaesrfasser",	16H12
Nova, lepa vila
10 minut od pošte, s takoj prostim stanovanjem : zrav-n icp obdelan vrt. elektrika, vodovod, se pod ugodnimi • pogoji prml*- Posredovalci ! izključeni. — PoDudbe pod ,,Ugodnost" ca upr. ..Jutra" 13329
Restavracija
pri kolodvoru, z vsem Inventarjem, hlevom Itd., se za več let odda najboljšemu ponudniku. Kavcija 25.000 { Din. Obvezne ponudbe z višino najemnine do 15. av-| cista na naalov: V. Sire, | Kranj.	15530
Gospodari: pozor!
Iščem za takoj ali pozneje 1 v mestn prostor za delsvnl- I co ali kaj sllčneca. kar bi ! preuredil sam. Prevzel 01 j [zato po dogovoru z gospo-darjem hISna popravila. — i Cenjene ponudbe je poslat! j na upravo ..Jutra" pod šifro ! ..Mizarska delavnica". 16231 1
Udražeaje jngoalovenskih novinarjev, sekcija Ljubljana, javlja svojim članom tužno vest, da je njegov redni član, gospod
Večii bukov gozd
za sečnjo, kupim. Cenjene ponudbe pod ..Bukov S"jd" na upravo ..Jutra". 16300
Družabnika
?a trgovino deželnih pridelkov, se sprejme. Ponudbe ca podružnico „Jutra" v Mariboru pod ,,Veletrgovina".
16125
F --no sobo
z uporabo kuhinje, v mestu. Išče mirna stranka. - Plača dobro In tudi drugače gre v vstb ozlrlb ca roko. Ponudbe pod ..Soba 1111" na upravo -Jutra".	14805
«Nagajivček 6>
Dvigal plsrno T upravništva „Jutia",	16363
urednik „Slovenca"
danes zjutraj po dolgi bolezni preminul.
Pogreb pokojnika bo jutri, v torek, ob 17. uri iz poslopja Zadružne zveze, Dunajska cesta. Ohranimo mu blag spomin ! Ljubljana, 11. avgusta 1924,
Odbor
<?jtrrRO» Sf. 189
s
Torek 12. Vin. 1924
Peridicus
w
Roman po ustnih, pisanih in tiskanih pirih
3
Na vrhu stopnic je srečal Bezlajevo Miciko. Nesla je na reliki, široki deski krožnike, pribor in več skledic, pod pazduho pa prt in prtič.
<rKam pa nesete ?» se je začudil Svetlin.
<rVam, gospod kaplan.*
«Kako to? Saj grem lahko v župnišče...»
«Gospodična Malka so rekli, da boste jedli odslej zmerom v kaplaniji, in jaz vam prinesem vsak dan vse, kar je treba.*
Micika, pomočnica kuharice Neže, je šla urno k vratom kaplanove sobe in je s komolcem pritiskala na kljuko, da bi odprla duri. A bile "so zaklenjene in ključ je tičal v ključavnici.
«Kaj to pomeni?» je razmišljal Svetlin glasno, in ker je videl, da se dekle brezuspešno muči s komolcem, je hotel naglo odkleniti. Segel je po ključu, a se pri tem s prsti zadel ob Micikino nogo. Čutil je, da ima Micika na sebi le gornje krilo, ker v hipu se je zavedel, da je z roko močno zadel ob gorko in trdo meso.
Kri mu je bušknila v obe lici, postalo mu je silno mučno in skoraj zavpil je:
cOprosti... tega nisem hotel !>
Micika pa se je zasmejala, stopila nazaj, da bi mu napravila prostor, in se zadela vanj.
^Kako si nerodna!» se je razjezil Svetlin, se umaknil okoli nje ter nato odklenil in odprl vrata.
«Oba sva nerodna... no, brez zamere!> je dejala Micika smeje in stopila v sobo. Nato je odložila desko na stol, pogrnila mizo in razstavila po nji krožnike in skledice. Medtem je govorila:
«Drugič pojde že bolje... Navaditi se je treba. Samo povedati mi morate, kako želite. Na kateri strani želite sedeti? Tule... da ne boste gledali v okno med jedjo ... Prav, kajne? Zdaj pa kar začnite, da se ne shladi. Prinesem vam še vina in vode. Takoj se vrnem.»
Svetlin je hodil molče po sobi gor in dol ter se oziral po
durih.
cA gospod Torkar ?> je vprašal.
cGospod Torkar jedo že z gospodom fajmoštrom in gospodično Malko,» je odvrnilo dekle in odhitelo.
Svetlin se je zdrznil: izključen sem za kazen! — Haba, zalo. ker seai vzlic župnikovi prepovedi hudiča cpanab? Pre-neumno! — Zato moram danes jesti sam. Kakor neubogljiv otrok, ki ga pošljejo v kuhinjo jest! Imenitna disciplina!
Samo zmota je, gospod župnik: jaz nisem bil neposlušen, jaz nisem hudiča panal, ker ga sploh ni bilo. Kaznovan sem torej po krivici. Takoj po obedu vam io razložim. Nič drugega
nisem storil kakor to, kar bi bili storili tudi vi in vsak pravi katoličan. Telesno dobro delo usmiljenja. Bolniku sem pomagal in dal poklicati zdravnika. Storil sem torej golo človeško dolžnost in si ne lastim prav nobene zasluge.
Zamišljen je sedel za mizo in brisal s prtičem krožnik. In ko je vrtil z roko po krožniku, vedno od leve na desno naokoli, se je naenkrat spomnil:
cAli — Micika je rekla: odslej bom jedel vedno sam v kaplaniji! In ona mi bo stregla vsak dan!>
Torej popoln prelom — za vselej? Obsodba brez zaslišanja in preiskave. To je nasilje, teror! In zdaj naj se še ponižam in morda lepo prosim odpuščanja? Cerau neki? Župnik Zdražba, resničen zdražbar ste videti, ampak tudi jaz sem — mož! Kakor hočete. Meni prav zares ni posebno zanimiva vaša družba. Ljubih prijateljev imam tukaj dovolj. (Ozrl se je po svoji knjižnici.)
Hm. pravzaprav... celo mučno bi mi bilo po vsem tem, kar sem zvedel davi na poti na Dobravo, kaj več občevati z župnikom in Malko. Kar dobrodošel mi je tale sporček. Poslej bomo pač občevali le službeno — v ostalem pa hodili vsak svojo pot. Se vsaj ognem nevarnosti, da bi me ljudje metali z Z dražbe in Kočevarjem v isti koš... Kako že pravi nekje Henrik Ibsen: ,Najmočnejši je mož, ki stoji v življenju sam!' — Pa stojim! In kdo mi more kaj?---
Hlastno je začel jesti. Lačen je bil. Hodil je dobre tri ure po zraku in po maši na Dobravi užil le skodelo mleka in kos kruha.
<0, kaj še niste gotovi? Saj bo vse mrzlo.*
V	sobi se je zopet pojavila Micika-s četrtinko vina in pol litrom vode. Zamišljen se je ozrl Svetlin nanjo in opazil, da je lepo dekle. Stala mu je nasproti, jedra, mlada, komaj petindvajsetletna, zardelih, zdravih lic z jamicami, močnih, belih zob, ki so se ji svetili med rdečimi bujnimi ustnicami. Črne nekoliko majhne oči so se ji neprestano smejale in glavo ji je pokrivalo dvoje debelih kit črnih las.
Gledal jo je pav hipov, potem molče jedel dalje.
«Gospod kaplan, zakaj ste pa vedno tako žalostni? In tako tihi? — Glejte, gospod fajmošter so zmerom dobre volje in prav radi se pošalijo in smejejo... Včeraj so me tule celo vščipnili, da imam še danes rdečo liso... Ali vidite ?>
V	hipu si je zavihala rokav in pokazala nad komolcem zardelo polt.
":To me prav nič ne zanima.:- jo je zavrnil Svetlin. cPa... ste rekli poprej... Ne. je že dobro. Lahko pridete po posodo
čez pet minuts
<?No. saj utegnem počakati. Gospodična Malka so rekli, da se lahko za vas brigam, kolikor le hočete. Ona pa vas noče niti videti več, je dejala. Ne vem. kaj ste se ji tako zamerili. Tudi gospod fajmošter in gospod kaplan Torkar, sem slišala, | sta se jezila na vas... Da bo pisal, še danes pisal, je pripove-i doval gospod fajmošter, ko sem prišla po vino. Potlej so se pa i vsi trife na glas smejali. Jeze pač gospod fajmošter ne znajo i držati. Gospodična Malka je nedavno pripovedovala, da znajo ; biti, samo če hočejo, zabavni za deset fantov, čeprav niso več
tako mladi in že precej osmukani. bihihi... Vi pa ste še mlaj.s od mene... vsaj dve leti. Tak fant ste. da bi se moralo vs< smejati na vas... Ali ne boste več? — Bom pa pospravila Ampak zdajle pojdete nekoliko počivat, kajne? — Pripravirt vam posteljo in kdaj naj vas pridem zbudit?>
Ze se je sklonila nad posteljo in potegnila pokrivalo k sebi Svetlin pa je sunkoma vstal in skoraj zarezal:
<Le pusti! To je moje delo... Kar hitro odnesi in puslt me samega!> — Zavedajoč se svoje osornosti je še dostavil. cHvala za tvoj trud. Ne hodi več k meni! Tudi hrano mi bc prinašal od jutri nadalje cerkvenik.>
cTorej mene ne marate ?> — V oči sta ji stopili dve resnični solzi. S čim sem vas razžalila? Prosim, povejte mi, kaj vam ni prav, in ravnala se bom po vaši želji. Tako rada bi vara stregla.. .>
Rekla je to s toliko iskreno tugo, da je Svetlina zabolelo. Spoznal je, da to kmetiško dekle ni preračunljivo kolietno in vsiljivo, kakor se mu je zdelo in kar ga je odbijalo, nego da ga ima resnično rado in da mu je brezmejno vdano. V njem Micika ne vidi duhovnika, nego le človeka, posebno simpatičnega in lepega, kakor ga ni videla še nobenega. Blazna živalca!
Svetlinu se je zasmilila. Zato je odgovoril s prisrčnostjo: «Micika .žaliti te nisem hotel. Toda, ker hočem dobro tebi in se sam nočem izročati ljudem v zobe. ne smeš več priti k meni. Ljudje so zlobni, in izgubljene časti bi nama ue mogel vrniti nihče, čeprav bi ostala popolnoma brez krivde. To ve vendar najbolje gospodična Malka.. .>
"Ah, saj me je ravno ona poslala k vam! Vpričo gospoda župnika mi je dejala, da vam bom prinašala zajtrk, obed in večerjo, da naj vam pospravljam sobo in strežem v vsakem oziru... Gospod župnik pa so prikimavali in mi rekli, da naj le grem in naj vam bom poslušna, kakor bi bila vaša strežnica. -SvetLnu se je jasnilo. Strašen sum mu je vzrastel. <Tako torej: onadva sta te poslala k meni. Pa zakaj ravno tebe. Micika? — Priznaj odkritosrčno, priznaj tako resnično, kakor pred Bogom v spovednici: ti si včasih govorila o meni, — v kuhinji si me vpričo gospodične Malke pohvalila!> Micika je povesila glavo in se v zadregi nasmehnila, c Ali priznaš, da si rekla, da sem ti všeč?* <Da, res je.> vin kaj si rekla?> «Ne, tega pa ne povem.>
-Povej! Nič se ne sramuj. To moram vedeti.> rRekia sem gospodični Malki, da... da... da ste lep gospod.... da imate krasne lase. pa... pa... ne, nič drugega. gospod.>
*Ne laži, Micika! Še nekaj si rekla: kar povej — vse, vse!> <Pa... pa..., da bi hotela biti, kadar postanete župnik,
vaša kuharica.*
«Tn kaj je rekla nato gospodična Malka?* <Da sem hudo neumna.> <ln kaj še?>
Trbovaliski premog in drva
dobavlja
Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Patra trg 8.
Telefon 220.	Plačilo tudi na obroke.
VH. Bečki
HierijMfni b
i-'-;^- «- - ■:..■ 'f „•- ..<" '■ '	'-.-'J-'i'**'-■	;
7, — 14. septembra 1924
Povoljna kupovna prilika za sve struke
Najobilniji	Bezkonkurenčne
izbor!	cijene!
Veliki uspjeh Bečkog proljetnog velesajma 1924
100.000 kupaca
Velika glazbena i kazališna proslava grada Beča
Razjašnjenja:
WIENER MESSE, WIEN Vil
kao i putem počasnog zastupstva u Ljubljani: i AUSTR. KONZULAT,Turjaški trg 4 JOSEF ZIDAR	ts39a
Popolnoma varno naložite denar v
te, F.UO.Z.
Usnjar
45 let star, perfekten v vegetabilnem hitrem strojarstvu za zgornje in spodnje dele, kakor prima izdelovanje barvanega in črnega Chroma, s prakso po nemškem in angleškem sistemu, išče primerno službo. — Ponudbe na oglasni zavod Sušnik, Maribor. 4163/a
Razstavljalcem velesejma naznanjam, da imam vedno na razpolago dekoracijske rastline, lavorje, palme in druge rastline v odkup in na posodo. Poizve se v cvetličarni VIKTOR KORSIKA, Kongresni trg 3. 4161/a.
C*0*'
^tesenvofa
uY\ca
ki posluje v novoprenre,jenih prostorih
Mestni trg št 6 v Ljubljani testni trg št. 6
Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po
mt- »% -pg
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema eesije in inkaso taktur.	lllo/a
[VAN ZAKOTNI K
Telefon št 379 mestni tesarski mojster Te!efon št 373 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L t. 4 Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža~a.	«	Tovarna furnlrla.
Zalivala.
Naročajte, črtajte m razširjajte dnevnik
Ob Denadni smrti naSega nepozabnega brata, svaka in strica, gospoda
■ W	r, *
podžupana ljutomerskega
je sožalovalo z nami toliko prijateljev in znancev, javnih korpo-racij in različnih društev, katerih dan j3 bil blagopolinjni Ja nam ni mogoče izreči vsakomur posebej svoje zahvale. Zaradi tesa. naj so > am oprosti, da se zahvaljujemo tem p6tem naiiskencjše vsem, bi so nat tolažili in se spominjali blagopokojnegu. v besedah ali pismu, se udeležili veličastnega pogreba, poslali cvetje in vence ali ca kakršenkoli drugi način.
4160/a
Žalujoči ostali.
£25
V Ljutomeru, dne 9. avgusta 1924.
I	* • v	'■>
■j. ^	T T < i I
txxi rixix7.rnx£crixxxxjccr ttxiixmxmxxxxxjLxx.on i
Centrala:
imurn
Kongresni trg 3.
Anončna in reklamna družba z	_
aloma compam
...	...	Zastopstva v vseh vetjih Inozemskih mestih
Podružnica:
beos kad
Zastopstva v vseh vsfejlh Inozemskih mestifi
B
.Ji