RISKfl
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVI
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINt* DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, MARCH 20, 1944
LETO XLVII — VOL. XLVII
•Mo 40,000 POD 26 LETIPek>* ^ ^ 0 OSTALO V INDUSTRIJI
JV»
jp! tic
in",
in-^ lie * led i
"Si
•A »w
aliJ'l
5 d
iS. _
ir f
bit' gen.eralnega štaba pa zahteva, da morajo 1 v Prihodnjih mesecih v uniformi vsi moški
Rusi so vdrli v Romunijo na široki fronti
višjo ceno
Cleveland, O. — Vse večje clevelandske pekarije bodo pekle in prodajale od danes naprej večje štruce kruha in bo-
i Wash'	-•	sorazmerno tudi dvignile ce-
SeSDn 'n§ton- — Vladne agencije in armadno poveljstvo no kruhu. Spremembo je dovo-
J'®00 ameriških
C**
on..
iinf
id f ir<l
26 leti, ki so fizično sposobni.
%
lrf!tra^Ume'e v toliko, da se bo dovolilo vojni industri-!%ne ih 40>0{X) moških pod 26 leti starosti, ki so ab-rožana n^domestljivi. Vojna industrija bi bita nevarno -^ko bi se še te vzelo v armado.
—-- Ta načrt mora pa še odobriti
predsednik Roosevelt, ki si zdaj beli glavo, na kak način bi se ustreglo zahtevi armade in zahtevi vojne industrije.
Kakor so se zdaj sporazumeli, bo oproščenih vojaščine ena devetina vseh registrirancev pod 26 leti, katerih je zdaj 360,000 v deželi. Posebna vladna agencija bo določila, kateri izmed teh 350,000 registrirancev ima tako važno delo v industriji, da je nenadomestljiv in ki mora biti oproščen vojaščine.
Posebno zahteva kavčukasta industrija, da naborne komisije nehajo jemati delavce, sicer se bo program za izdelovanje kavčuka popolnoma zrušil.
Toda k vsem tem načrtom je Pa dal ultimat general Marshall, načelnik generalnega štaba, ki je izjavil, da morajo biti v prihodnjih mesecih v uniformi vsi moški pod 26 leti, ki so fizično sposobni.
P' #
Ofj S
m M
CJf;

h
ifH
TtV soboto p°lete-
>kov • e v ^ 0 ameriških ijo b°J'nih letal nad ,azbijali so Augs-' po , rjchshafen in druge je £ni Nemčiji. Sodi 1J2%, na Nemčijo naj-'briških letal.
a tietn-J njim spodila zračna sila, se > 43 ' ke*' se ni vrnilo z N0bnameriških bombni-javi?mh letal- Toda po-
t13 cla jih je naj" *'h t]ek Varno na Svi_ ;H0 £ Pi'iedrichshafen Zei'a Constance pri
S ^mbniki so
letake
>b
;!n8ton liki '
Ko so ameri-'v Bom- Zmetali na tisoče ifiti
- so zmetali tudi v katerih se po-a 2 j j 1 »arod naj se iz-iJlir skih voditeljev in
als'h i.
% j, Je zvedel nemški
l|te I* nico o porazih
1 i»ju „ na ruski fronti, . i 1 r * Ue

h
Koliko zlata ima zdaj Rusija v blagajni?
Washington. — Ruski denar-, ni eksperti, ki se'te dni posvetujejo v Washingtonu glede povojnih trgovskih zvez, bi sicer lahko odgovorili na to vprašanje, pa najbrže ne bodo.
Odbor federalne rezervne banke sicer ve, koliko približno ima Rusija zlata, pa tega ne bo dal v
lil urad za kontrolo cen.
Mesto dosedanje 18 unč štruce bodo pekle 20 unč štruce in mfesto 22 unč bodo pekle 24 unč štruce. Struco 24 unč bodo prodajale pekarije po 14 centov, 20 unč štruco pa po 12 centov. Prej je bila 22 unč štruca 13 centov in 18 unč štruca je bila 11 centov. Nekatere verižne trgovine bodo pa še naprej prodajale pod ceno, kot je dovoljena od urada za kontrolo cen. -o-
Dva groba v sorodstvu
Kakor smo že poročali v soboto, je umrl George Smolko, stanpjoč na 1564 E. 34. St. Sedem ur zatem je pa umrl Marko Krivačič, katerega sin je zet Smolkove družine, stanujoč na 1004 E. 61. St.
George Smolko je bil star 53 let, doma iz vasi Odrance, fara Beltinci v Prekmurju. V Ameriki je bil od leta 1913. Delal je 22 let pri Illuminating Co. Bil je član društva sv. Štefana št. 224 KSKJ, društva Presv. Srca Jezusovega št. 55 SDZ in podružnici št. 6 SMZ.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Kardinal, hčer Mary, ki je poročena z Mihaelom Krivačičem, ki služi Strica Sama nekje v Italiji, ter vnukinjo Rose Mary Krivačič.
Pokojni Marko Krivačič je bil doma iz sela Venac, okraj Karlovec. V Ameriki je bil od leta 1903. Pri American Steel & Wire Co. je delal 37 let. Zapušča soprogo Marijo roj. Jer-
, H fiv-

a c i j i prikrivajo, nemški narod, ... n prepeljale elle ■J'800I000 vojakov ■bil0 . ladje, na ka-HJ, 0 vojakov.
*wa letakih slika
»Sao? e zračne trd"
JS ki K 18 nove, ki je še \ 00 nekoč prišla nad
lokali*
"S,?0. Kalif,
V,. -......... ..
e Pravcata pomlad,
ornije
^C\Kalifornija, po-1	Mrs. Albina Ve-
Dva znana Clevelandčana sta umrla zadnje dni
V soboto je umrl Joseph Mc-Kenna, ki je imel dolgo let v slovenski naselbini na St. Clair.J Ave. in 55. cesta svojo zemlji- i stalim sožalje.
ško agenturo. Bil je star 75 let.!	~	.
umri je tudi znani odvetnik Pomanjkanje lesa je
Fred Zimmerman, ki je bil po-1 nnvo^|Q nvira zdaj
Konec vojne bo v
i dveh mesecih
Atlanta. — Henry Ford, znani avtni magnat, je tukaj izjavil napram časnikarskim poročevalcem, da bo že v dveh mesecih konec vojne. Ko so fja vprašali, kakšno podlago ima za to trditev, je odgovorilt da ima pač tehtne vzroke za to, ki jih pa ne Kine še povedati.
Ford je tudi prerokoval, da bodo letala sčasoma prevzela ves obrat železnic, ki bodo prisiljene prenehati tako s potniškim kot tovornim prometom. Bodočnost je v zraku, trdi Mr. Ford.
lOMOO^bivSh kaznjencev je zdaj že v armadi
Washington.—U r a d za obvezno vojaško službo zdaj prvič poroča, da je v armadi že nad 100,000 takih, ki so bili v civilnem življenju kaznovani za ta ali oni prestopek, pa so se poboljšali in postali pošteni ljudje.
V zadnjih šestih mesecih je armada dobila celo 1,200 mož direktno iz ječ. To so pa samo taki, ki niso bili obsojeni kakega večjega pregr&Ska in ki ka-žejo, da se jim lahko zaupa, da bodo odslej pošteni.
Samo taki, ki so bili obsojeni večjih prestopkov in zločinov in ki kažejo nagnjenje k zločinom, torej se jih smatra kot nepoboljšljive, nimajo vstopa v armado.
Proti sprejemu takih karakterjev v armado, bi se armada upirala do skrajnosti in tudi javno mnenje bi bilo proti, da bi se take kriminalce obleklo v Mary Likovič, Mihaela, ki se ameriško uniformo. Tudi če bi nahaja v Italiji, kot zgorej se jih prejelo v delavske bata-onjenj eno, Georgija, Frances Hanlon, Leona Germ, John Helen in Edwarda. Bil je star, 57 let in član št. 14 HBZ.
Pogreb obeh bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda jutri zjutraj ob devetih v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvari-Naj počivata v miru, preo-
London, 20. marca. — Na tisoče ruskih Čet je vdrlo včeraj čez reko Dnjester v Romunijo na 31 milj široki fronti. Za priče pri poro- Zasledujoč bežeče Nemce in Romunce so Rusi okupirali v eški krali George Besarabiji 40 vasi. Memške in romunske čete se umičejo tako
naglo pred Rusi, da ne utegnejo podreti za seboj niti mostov. Na tisoče nemških
javnost, da ne bi spravil v za-^ek, štiri sinove in štiri hčere: drego ruskih zastopnikov v Washingtonu.
Zed. države pa poročajo v javnost vsak mesec, koliko zlata pro. ducirajo.
-o-
sebno agilen za izvolitev Franka Lauscheta županom.
0 >i
cruixiixixxxrxxxxxxxxxxxxxiiixnxxx
Naii fantje-vojaki
V SLUŽBI SVOBODO IN DOMOVINO
A
i*
J^lia T
f403 0rton
V% n sobotno izda-• h najU°bovine za sina,
4N;v°TejŠi naslov -ie:
A1 V/' Le^an- ASN J" AlHq- Co- Bn.
°rk, N. Y N "
A • sta n
,3eH,.,:laročila sobotno iz-
u
251, c/o Post-
ko obiščejo pri tej ali oni njegovih sester.
u m n
Mrs. Angela Jeraj, 5809 Pros-
ljone, ne bi smeli nositi ničesar, kar bi količkaj kazalo na armadno uniformo ali zvezo z isto.
-o-—
Hitler zanika ponudbe za premirje
Stockholm.—Adolf Hitler je zanikal, da bi Nemčija naprosila, švedskega kralja Gustava, naj posreduje pri zaveznikih za premirje z Nemčijo.
-o-—
Pobiranje asesmenta Tajnica dr. sv. Marije Mag. št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida v svrho po-! zgradi tako malo hiš po deželi je' biranje asesmenta in drugih dru-1 glavni vzrok pomanjkanje lesa,! štvenih zadev.
j trdijo vladni uradniki. Dočim se __
j lahko dobi za nove hiše drug ma- »»"»ii"ii™mnm terial, kot monterske potrebščine in drugo, pa vzame največ le-I sa armada.
j Toda po vojni bo pa gradbena j industrija po deželi prednjačila ' vsaki drugi industriji in nove hi-
navecja ovira za zgradbo novih hiš
Washington. — Da se zdaj
Anton Zadnik, 988
d,
V^^ovje^vt. Vic-V 145^90 A. A. F., t	S & M Avn.
Sv ^ 1 York. N. Y

# J^v^J.Glihajepri-1	!lopust za 15 dni.
lmora vrniti na-
ser Ave. je naročila sobotno iz- še bodo rasle kot gobe po dežju, dajo Ameriške Domovine za si-1 trdi vlada, na, katerega naslov je: Pvt. Vic-' tbr Lunder, 35503938 Hq. Btry 135 F. A. Bn. APO 37 c/o Postmaster San Francisco, Calif, n n> na
Mr
1173 E. 61. St. sta naročila sobotno izdajo Ameriške Domovine za sina Johna, ki je sporočil, da pozdravlja vse prijatelje in znance v Clevelandu. Njegov na-
DAROVI
V našem uradu so bili izročeni
sledeči darovi: Louis Perko iz
• Madison, O. je poslal $1 za Lau-: m Mrs. Martin Mencm, schetoyo kampanj neimenova-
u 1 w 4- tirn linuA/iiln	'
na je pa darovala $2 za Rdeči križ. Lepa hvala!
Bencinov pogreb
Pogreb pokojnega Antona
slov je: Pvt. John S. Mencin,'Bencina bo jutri zjutraj ob de-J 35517651, 556th Bomb Sqdn.' vetih iz Svetkovega pogrebnega! APO 638 c/o Postmaster New zavoda v cerkev Marije Vnebo-j
ijatelji ga lah- York, N. Y.
vzete in na Kal varijo.
Kupite si vstopnico!
V nedeljo, 26. marca bo podalo dramsko društvo "Krka" sijajno dramo "Trnjem krona" na odru SND, St. Clair Ave., popoldne in zvečer. Prireditev je pod avspi-cijo župnijske pomožne akcije in ves preostanek bo za si-rotno staro domovino. Naše požrtvovalne ženske že prodajajo vstopnice med ljudmi. Sezite po njih! Dobite jih tudi v župnisču sv. Vida, Marije Vnebovzete in sv. Lovrenca. Dalje v podružnici North American banke na Waterloo Rd. in v knjigarni Joseph Grdine, 6113 St. Clair Ave. Preskrbite si vstopnice pravočasno! nczxxxxzzxxxuxxxxxxxxxxxrj
Jugoslovanski kralj Peter se bo danes poročil v Londonu
Washington.—Ambasador dr. Fotič je naznanil javnosti, da se bo danes poročil v Londonu kralj Peter z grško princezo Aleksandro ki bosta angleški kralj Georg VI., ki je boter kralju Petru in pa grški kralj George II.
Med gosti bodo: angleška kraljica Elizabeta, norveški kralj Haakon, norveški prestolonaslednik Olaf, nizozemska kraljica Viljemina in princ Bernhard, vojvoda in vojvodi-nja Gloucester, ter ženinova bi-ata, princa Tomislav in Andrej .
Kralj Peter je bil star 20 let lanskega septembra, nevesta bo pa stara 23 let v soboto. -o-
Sladkor za prezerviranje od četrtka naprej
Urad za kontrolo cen naznanja, da bo dobilo civilno prebivalstvo sladkor za prezerviranje na isti način kot lani. Poleg tega, da ga lahko vsak kupi pet funtov z znamko 40, se ga bo lahko dobilo še 20 funtov za vsako osebo prk odboru za ra-cioniranje. Ti odbori bodo s. P vej ejnaH. tozadevne prošnje od četrtka naprej.
Prošnja se lahko odpošlje po pošti in sicer na formi OPA R-323. Ena pola zadostuje za vso družino. Tukaj je treba navesti imena vseh članov drifži-ne in navesti kolikokrat po pet funtov potrebuje družina za prezerviranje.
K prošnji je treba priložiti znamko 37 (spare) iz knjige 4 za vsako osebo, ki bi rada dodatni sladkor za prezerviranje. To znamko se priloži, namesto da bi se poslalo vso knjigo. To je potrebno, da se odbor za ra-cioniranje prepriča, da je oseba res opravičena do sladkorja.
Torej vsak oseba bo lahko dobila 25 funtov sladkorja za prezerviranje in sicer pet funtov na znamko 40 in 20 funtov na posebno prošnjo.
-o-
Admiral King je bil v soboto v Lorainu
Lorain, O.—Admiral Ernest J. King, vrhovni poveljnik največje mornarice na svetu, je v soboto obiskal svoje rojstno mesto Lorain, O. za par ur. Bil je navzoč, ko so spustili v vodo novo fregato U.S.S. Lorain. Admiral je obljubil, da bo nova bojna ladja, ki nosi ime mesta, kjer je bila zgrajena, dobila posadko iz domačega mesta in okraja.
-o-
V Besarabiji so Rusi okupirali že 40 vasi. Nemci v Odesi bodo zajeti v past, ce se ne bodo umaknili.
Trgovci z zelenjavo morajo določiti cene
V okraju Cuyahoga in v sosed, nih štirih okrajih morajo trgovci z sadjem in zelenjavo razstaviti cene vsem tistim stvarem, katerim je določil ceno urad za kontrolo cen. Odredba stopi v veljavo v četrtek. To velja za okraj Cuyahoga, Summit, fetark, Mahoning in Trumbull.
in romunskih vojakov je padlo. Mnogo so jih Rusi pognali v mrzli Dnjester, kjer so našli smrt v široki reki. Rusom je padlo v roke mnogo nemškega orožja in mu-nicije.
V	sektorju Odesa se tudi umičejo Nemci, ker se boje, da jih bodo Rusi zajeli s prodiranjem v Romunjio in proti ustju reke Donave.
Tudi v Poljski zaznamujejo Rusi napredovanje v smeri proti Lovovu, do katerega imajo samo 70 milj še.
V	London so dospela poročila, da romunski narod trumoma beži iz Besarabije. V mnogih sektorjih so Rusi zajeli cele bataljone nemškega vojaštva. Ruske armade so oddaljene še 270 milj od Bukarešte, glavnega mesta Romunije in 250 milj od glavnih oljnih vrelcev pri Ploesti.
Očividno se Nemci ne bodo ustavili pred Karpati,, ki .dviga jo za besarabsko pustinjo in nudijo dobro naravno obrambo. -o--
Po treh mesecih ne bodo jemali dosti novincev
Washington. — Urad za obvezno vojaško službo po 1. juliju ne bo rekrutiral več dosti vojaških novincev, morda kakih 75,-000 do 100,000 na mesec. Polovico teh jih bodo dobili iz razreda 18 letnikov, druge pa iz drugih razredov, kot iz 4-F, 2-A, 2-B, 2-C in 3-C.
Po 1. juliju bo vprašanje novincev odvisno od tega, kako velike izgube bodo na frontah. Manjše ko bodo izgube, manj novincev bodo klicali v uniformo. Toda glavna kvota za ameriško bojno silo bo dopolnjena do 1. julija.
-o-
V zadnje slovo
Člani društva Presv. Srca Jezusovega št. 55 SDZ naj se pridejo nocoj poslovit od pokojnega brata Geo. Smolka v Grdinov pogrebni zavod, jutri zjutraj ob devetih pa naj se udeleže pogreba v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti.
K molitvi
članice društva Srca Marije naj se zberejo nocoj ob osmih k molitvi za pokojno sestro Mary Turk v Zakrajškovem pogrebnem zavodu. Jutri zjutraj ob devetih pa naj se udeleže pogreba.
IZ BOJNE FRONTE
PACIFIK — Ameriška konjeniška divizija je okupirala otok Lorengau v Admiralskem otočju. S tem so prišle v roke Amerikancem vse važne točke na tem otočju. ITALIJA — Zadnji ostanki nemškega vojaštva se branijo še v par hišah v Cassinu. Ameriški tanki so obšli nlesto po skrivno zgrajeni cesti ter prišli Nemcem za hrbet. V ZRAKU — Ameriški bombni, ki so poleteli z italijanskih baz preko Alp in bombardiralil vojaško letališče v Celovcu in vojne tovarne pri Gradcu. -o--
Seja odbora št. 2 JPO-SS
V torek ob osmih zvečer bo važna seja tega odbora ter vseh društvenih zastopnikov in zastopnic v spodnji dvorani SND. Seja je važna, da se ukrene vse potrebno za prireditev na cvetno nedeljo. Bodite vsi navzoči. Vabljeni so tudi posamezniki, ki se zanimajo za to akcijo.
Zopet doma
Mrs. Mary Vidmar 5433 Homer Ave. se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom. Zahvaljuje se prijateljicam za cvetlice, kartice in darila, ki so ji bila poslana v bolnišnico in na dom. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu.
Za gospodinje
Vas bo gotovo zanimalo vedeti, kakšno peč so si izbrale v splošnem ameriške gospodinje po vojni. Iz dopisov v raznih ženskih revijah in poizvedovanju izdelovalcev peči pri gospodinjah tu in tam v deželi, imajo gospodinje po vojni v mislih peč, ki bi imela vse te-le lastnosti:
Peč naj bi bila taka. da bi se jo lahko brez truda očistilo; v vratih naj bi bila šipa, da bi se lahko videlo v notranjost vsak čas, kako se stvari pečejo; v peči naj bi bila avtomatična električna luč, kot pri ledenici; termostat in kontrola časa; regulator; električna ura in lepi pokrovi za burnerje, so v zahtevi.
Denarja bodo imele gospodinje po vojni dovolj, saj mnoge delajo zdaj v vojni industriji in če bodo izdelovalci peči postavili na trg fino peč, bodo imeli lepo kupčijo.
Bela pomlad
Po koledarju bo nastopila po-
Tedenski koledar za racioniranje
. KONZERVE — Plave znamke A-8, B-8, C-8. D-8 in E-8 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so veljavne do 20. maja.
MESO, sir, sirovo maslo itd — Rdeče znamke A-8, B-8, C-8, D-8, E-8 in F-8 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so veljavne do 20. maja.
SLADKOR — Znamka 30 iz knjige 4 je veljavna do preklica; znamka 31 bo veljavna od 1. aprila naprej; znamka 40 kupi 5 funtov sladkorja za prezerviranje in je veljavna do 28. februarja 1945. ČEVLJI — Znamka 18 iz knjige 1 je veljavna do 30. aprila, mlad danes ob 12:49 popoldne, j znamka 1 "airplane" iz knjige 3 je veljavna do preklica. Toda mati narava ima svoje mu-j GAZOLIN — Znamka 11 iz knjige A bo veljavna od srede he in se ne ozira na koledarje.! do 21. junija za dve galoni gazolina; B in C dokler jih imate kaj. Sinoči je namreč zapadlo po KOLESA — Knjiga A mora dati pregledati avtna kolesa do Clevelandu in okolici za par pal-' 8l. marca; B do 30. junija, C do 31. maja; komercijalna vozila cev snega.	I vsakih 6 mesecev ali na vsakih 5,000 milj, kar pride prej.
t r
AMERIŠKA DOMOVINA
r r
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBHVEC, Editor) •117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio.
Published daily axcept Sundays arid Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7 50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50.
četrt leta $2.00
_Posamezna številka 3 cente____
SUBSCRIPTION RATES: Cnited States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year U. S. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.	_______
«<^»83
No. 66 Mon., March 20, 1944
BESEDA IZ NARODA
Stalin jih je zopet pošteno potegnil
Radovedni smo, kaj bodo rekli zdaj naši slovenski "diplomati," ki so capljali za Lojzetom Adamičem in njegovem "velikem preporodu" stare domovine v okviru velike ruske "demokracije"? Radovedni smo, kako bodo oprali najnovejšo Stalinovo politično potezo, s katero ni pobegnil samo komuniste, ampak je prav pošteno zagodel tudi našim ameriškim in pa angleškim diplomatom, ko je priznal vlado italijanske Savojske hiše in vlado eksfašista Badogjije.
Laški kralj Emanuel in njegov premier Badoglio sta bila vse od lanskega leta, ko je dobil Musso pasoš in popotno culico, največja napadalna tarča našim partizanskim komunistom. V njih očeh je"bila sedanja italijanska vlada najbolj nazadnjaška in reakcijonarna in strupeno so napadali angleško in ameriško diplomacijo, ki nista niti uradno ozirpma diplomatsko priznali te vlade v Italiji, ampak sta jo trpeli le kot začasno vlado, dokler ne dobi narod prilike izreči svoje lastne volje.
No, pa je prišel zdaj njih bog, Stalin Veliki, in je prav tisto priznal in zaslonil, kar so njegovi oboževalci obsojali.
Mi se Stalinovi politiki prav nič ne čudimo. Čudili pa bi se, ako bi delal drugače. Mi smo vedno poudarjali, da Stalinu ni za demokracijo, ampak mu je samo za politično premoč in za dosego tega se bo zvezal magari s samim vragom. Nič ni pomišljal, ko se je zvezal s Hitlerjem ter dal tako nemški soidateski prosto pot na Poijsko. In nič se ni pomi-Šlajl zdaj, da je uradno priznal italijansko vlado, ono vlado, ki je postavila Mussolinija na pozornico in mu dala v roke ricinovo olje, katerega je vlival v želodce našim rojakom v Primorju.
Nobenega bo/jšega dokaza ni potreba, da Stalinu ni in nikoli ne bo za osvobojenje malih narodov, med katere spada tudi jugoslovanski, ampak mu je samo za to, da razširi svojo moč ter uklene v svoj politični jarem vso Evropo.
Nekateri naši partizani ali kar so že so gobezdali, da sp bili vsi penasti, kako da se Stalin bori za jugoslovanske narode, da jim vrne pravo demokracijo. Mi smo trdili obratno, da je Stalinu vseeno, kdo je na čeJu kakemu narodu, dokler je tisti načelnik njemu, Stalinu, pokoren. To je pokazal takrat, ko je priznal francoskega de Gaulla in to je pokazal zdaj, ko je priznal laškega 'kraljička" Viktorja Emanuela. Stalinu je absolutno vseeno, če je v Jugoslaviji kraljevina ali republika, dokler ima Moskva tam glavno besedo. Če bi danes kralj Peter pokleknil pred Stalina Velikega in mu prisegel večno zvestobo, pa ga bo Joža takoj priznal za edino pravomočnega vladarja v Jugoslaviji. Ker se pa Stalin ni mogel zanesti ne na Mihajloviča in ne na Petra, je poslal tje "maršala" Tita, ki mu zdaj pripravlja pot za politični prestiž.
Laški komunisti so pošifjali proteste v London in Washington, zakaj da ne izbacneta Badoglijo in Emanuela. Na, pa pride njih malik iz Kremlja in gre celo za en korak pred Washingtonom in Londonom, pa uradno prizna reakcionarno vlado v Italiji.
Kaj bo rekel na to Lojze Adamič in vsi tisti, ki so tako slepo šli-za njim in besno napadali vsa'kega, zlasti pa naš časopis, ki si je drznil korigirati nekaj Adamičevih trditev. Adamič je, na primer, v svoji knjigi prav na pobaŽinski način napadel slovenskega bana Natlačena, češ, da je imel zveze z italijansko vlado in da je prodal Slovence. Na enak način je napadel ministra Korošca, češ, da je imel zveze z Italijani. In kaj bo zdaj rekel Lojze na ta najnovejši Stalinov politični skok, ko se je uradno zvezal prav z onimi, s katerimi sta baje imela zveze Korošec in Natlačen? Radovedni smo, če bodo gotova naša društva in direktorji narodnih domov protestirali tudi v Moskvo in očitali Stalinu, kot svojemu vzor-Slovanu, ta saltomortale.
Od Sta!ina so pričakovali, da bo .rešil Sloveniji Trst s Pirmorjem. saj se vendar bori za "osvobojenje" Slovenije od-nosno Jugoslavije. No, Stalin je zdaj pokazal kaj zna in kaj se lahko pričakuje od njega. Ali mislite, da bo od svoje diplomatske zaveznice Italije zahteval Trst in Primorje in ga dal Slovencem ? Morda ga bo, toda ne zato, da bi dal to Slo-- vencem, ampak da bo tam vsidral svoje ladje, na to se lahko zanesete.
Mi smo že večkrat zapisali, da bo prišel čas, ko bo nekatere naše ljudi bolela glava. No, naše prerokovanje gre že vklasje in najbolje bo, če takoj začno jemati aspirin. Stalin je že pokaza?, kako bo reševal našo staro domovino, pa to ni šc nič v primeri s tistim, kar še pride. In te naše besede tudi niso še vse, kar bomo še zapisali v doglednem času, ko se bo do pičice izpolnilo vse, kar smo napovedovali. Takrat bodo dajali odgovor tisti, ki niso samo z besedo, ampak tudi z denarjem pomagali zarobljati naše brate in sestre v stari domovini. Njih zagovor ne bo lahak.
Nekoliko tolažbe dobijo naši slovenski "diplomati" lahko pa v tem, da Stalin (po njem Tito in Adamič) ni potegnil samo njih, ampak je potegnil za nos tudi Roosevelta in CHnrlhilla, ki se zdita pravi igrački v rokah lisjaka iz K remi j a.
Stalin je zdaj dokazal na celi črti, da smo imeli mi prav; kot smo trdili, da so fašizem, komunizem in necizem ista krava, toda z dlako v treh različnih barvah. Stalin je imel diplomatske zveze najprej z nacisti, zdaj jih ima s fašisti. Gli-
Trpljenje, pomoč — vstajenje
Da, trpljenje, tarnanje in vzdihovanje je čuti danes iz naše rodne zemlje, kjer naši bratje in sestre v pomanjkanju in bedi pričakujejo tisti tako težko pričakovani dan — dan vstajenja in odrešenja izpod tujčevega jarma.
Tri dolga leta že prenašajo najhujše muke, ki si jih je mogel izmisliti naš stoletni sovražnik; tri dolga leta dan za dnem čakajo tiste srečne in odrešilne ure, ko bodo zopet lahko svobodni in v miru obdelovali svoje njivice ter vzgajali svoje družine po tradicijah naših dedvo. Kdaj jim bo zasijalo sonce svobode? Kdaj bo prišel tisti zaželjeni dan? Da, tako se vprašujejo naši borci za svobodo svojo in svojih potomcev.
Ali pa se mi tu v Ameriki tudi zavedamo svoje bratske dolžnosti; ali se dovolj pripravljamo za tisti srečni dan, ko bo zopet naša lepa Slovenija oproščena sovražnih verig, ko ibodo naši bratje in sestre kar jih bo še ostalo pri življenju, zopet svobodno zadihali? Ali si sploh kdaj predstavimo njih žalostni položaj, ko se bodo mogoče vrnili iz
ma brezplačno in poleg tega še žrtvujejo svoj čas in denar s željo in upanjem, da bi se čim več nabralo v ta sklad v pomoč naši teptani domovini onkraj morja.
Naš Lokalni odbor št. 2 JPO-SS pripravlja lep program v spomin žalostne obletnice vdr-tja sovražnika v našo zemljo. Torej na cvetno nedeljo ob pol štirih popoldne bomo v duhu pohiteli med naše trpine, ko bomo zbrani v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. na prireditvi, katere ves preostanek bo njim v pomoč.
Na vsa naša lokalna društva so bile razposlane vstopnice. Nekatera društva so se do sedaj že prav častno odzvala in nekatera se pa še bodo, ker pač niso še vsa društva zborovala v tem mesecu. V imenu trpečega naroda vas prosim, bratje in sestre, da ne preživete teh vstopnic na svoji seji. Razprodajte jih med članstvom na seji, ali pa jih kupite iz društvene blagajne, če je ista dovolj močna in vsi, ki boste kupili vstopnice, potem tudi gotovo pridite na cvetno nedeljo popoldne v Slovenski narodni dom k prireditvi. Poleg predstave in programa pa bo 11a razpolago tudi okrepčilo,
pregnanstva na svojo rodno grudo in bodo našli svoj nekdaj mir- da vam ne bo treba trpeti ne
ni in borni domek porušen — požgan, vse uničeno? Slovenci in Slovenke, na to kdaj pomsili-mo in se poskušajmo uživeti v položaj teh nesrečnih naših trpinov. Postavimo se na pogorišče naše rodne hišice, potem bomo šele v resnici razumeli silno gorje, ki je v naši stari domovini.
Če bi vsak izmed nas storil, kot gori omenjeno, sem prepričan, da bi mu roka nehote segla v žep tako globoko kot še nikdar in bi izvlekla navdan,,poslednji cent za pomoč teifn trpinom. Ni tu moja misel, da bi morali v resnici vse dati in potem morda radi tega trpeti sami pomanjkanje. Ne, ampak mislim pri tem na tiste, ki se do sedaj še niso zganili in ki hranijo samo za svoje, katerim bodo sami poslali.
Prva lepo je, da se bodo spomnili svojih, saj to pač veleva bratska in sesterska dolžnost; toda nekaj je tukaj narobe, ali so res naši samo krvni bratje in sestre, strici in tete, očetje in matere? Ali ne bi bilo pravilno, če bi rekli, da so VSI NAŠI, KAR JIH JE RODILA SLOVENSKA MATI!? Da, to zadnje je pravilno VSI SO NAŠI brez izjeme in tudi za nas naj ve-lja hrvatski izrek "BRAT MI BIO, KOJE VERE BIO"
Ali naj pustimo one, ki nimajo nikogar svojih v tej srečni deželi, da poginejo lakote in pomanjkanja? Ali bi se sploh še mogli imenovati brate in sestre, ali bi sploh mogli še trditi, da se po naših žilah pretaka prava slovenska kri in da nas je rodila slovenska mati, če bi dopustili, da bi tisti nesrečniki, ki nimajo tu svojih krvnih sorodnikov žalostno poginili?
žeje ne lakote, kajti za to bodo poskrbeli naši požrtvovalni zastopniki in zastopnice v prizidku. Na pomoč!
Frank A. Turek, tajnik, Lokalnega odbora št. 2 JPO - SS. P. S. Vsi zastopniki in zastopnice ste prošeni, da se gotovo udeležite seje, ki se bo vršila v torek, 21. marca ob osmih zvečer v spodnji dvorani v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.1 Navzočnost vsakega posameznika je potrebna, da se ukrene vse potrebno za našo prireditev na cvetno nedeljo. Pridite tudi posamezniki, če se zanimate za to akcijo. -o-
Dosti govorjenja — nič povedanega
Piše Frank Štefančič
Cleveland, O. —■ Dragi prijatelj, Frank Celin.! Res čudno se mi vidi, kaj neki mlatiš prazno slamo. V celem Tvojem dopisu ni niti ene besede, ki bi imela res kakšen pomen, prav nič drugega ni kot dosti govorjenja, pa nič povedanega.
V svojem dopisu si samo priznal, da je bil duhovniški stan, ki je po številu najmanjši med narodom, kruto preganjan, če je le malo pokregal italijanske podivjance. Tisto bi bil jaz sam lahko povedal, a sem dobro vedel, da bi se naprednja-ki Tvojega kova še bolj spod-tikali nad mojim dopisom. Hvala France, da si na mesto mene povedal. Potem pa še pišeš nekaj o svetinjcah, orglicah in vatikanskem strašilu in Prav kot gasilci ne vprašu- Petrovem novčiču, ker hočeš s
tem vsa zla, ki prihajajo od italijanskega naroda obesiti katoliški Cerkvi na vrat. Bodi vsaj toliko objektiven in priznaj, da italijanski narod ni nikaka katoliška Cerkev, pač pa je že večkrat zapisano, da je imel oziroma, da ima vodil-
'hvališ g. Adamiča, češ, da bo samo on odrešil jugoslovanski narod in nihče drugi. Italijanska divizija in partizani skupaj ti bodo rešili primorsko vprašanje. Bog ne daj, da bi se pa prikazali k tisti zeleni mizi tudi desničarji, ker bi bila potem grozna polomija. To bi bilo zelo nevarno in najbolje je, da se pomenijo s tistimi, ki imajo 25 letno izkušnjo kako se postreže Slovence v Julijski Benečiji, kako se jih napaja z ricinovim oljem, kako se jim izbija zobe in se jih pošilja na Liparske otoke . . . Kaj ne, France?, ako nisi videl zapisano v časopisu vaše stranke in kakor se vidi vam sansovcem to ugaja in Ti praviš v svojem dopisu, da je "Adamičeva mala napaka ..." Seveda vse napake, ki jih napravijo vaši levičai*ski napred-njaki, so majhne, ako bi se napravilo kaj takega pri nazad-njakih-desničarjih, bi pa pro-kleto grmelo od Atlantika do Pacifika . . .
Da, da, dragi rojaki, bodite vendar malo bolj objektivni in bolj dosledni, pa bo za vse boljše. Dalje tudi nekaj, omenjaš, da jaz nisem Primorec. Vprašam Te, ali je g. Adamič Primorec, ali je g. Kristan in drugi? Ko je bila na Slovenskem narodnem kongresu sprejeta resolucija, je bilo sklenjeno, da bodo Sansovci zastopali ves slovenski narod. Kar je pokrajin v bližini morja, katere od ostalega zaledja ločijo geografično kake večje reke, jezera ali gorski grebeni, se imenuje z eno besedo Primorje in ker je po zadnji svetovni vojni bil postonjski okraj priključen Primorju oziroma ozemlju, katero je po zadnji vojni pobasala Italija, je to vse skupaj Primorje ali z drugo besedo Julijska Benečija. Potem Goriško z glavnim mestom Gorica tudi ni Primorje, ker povsod, posebno na uradnih listinah, ni' bilo zapisano Goriško ali Primorsko, pač pa "Poknežena grofija Goriška - Gradiščanska," sicer nima to nobenega važnega pomena, ker pa že izzivaš s takimi malenkostmi, sem prisiljen omeniti mimogrede, kaj je pravilno in kaj ni.
Kaj pa Rusija Po mnenju Franka Celina, bi morali vsi ostali Slovani kar brezpogojno pasti Stalinu pod noge; ker se ruske armade tako herojsko bijejo in podijo nemške podivjane zavojevalce nazaj, kar je vse hvale vredno, ali pa je s tem rečeno, cla je v Rusiji zavladala prava demokracija? »Ne — mogoče pa je, da še bo. Do sedaj pa je samo to resnica, da je v Rusiji še ni ,a v Ameriki in Britaniji je pa samo polovičarstvo, da ni ne eno ne drugo in da samo diši po de-
IIItlllUlMIllIlll«
čc
verjamete al' pa ne
iiiniiiiimiiiiiit
Saj ne vem, če bi pripovedoval naprej, kako nas je strašilo v kempi ali bi kar nehal. Iz zelo za. nesljivih virov sem namreč zvedel, da jih je dosti, ki pravijo: "Bežte, bežte, saj jih ni strašilo. Tisto, o čemer piše Jaka, je bila samo posledica povečerka.
mokraciji.
Ali smo že pozabili, kako so se obkladali ruski, britanski in ameriški državniki po časopisih in sicer: Ruse s komunističnimi protiverskimi diktatorji; Britance in Amerikance pa so Rusi obkladali s kapitalističnimi tlačitelji in izžemalci delavskega in kmetskega ljudstva. No, da bomo na jasnem, zakaj je vse to sedaj utihnilo? Zato, ker je vseh treh do kosti strah pretresel pred ponorelim avstrijskim Dolfetom in sedaj predstavniki vseh teh treh držav grizejo kisla jabolka. To se pravi, da so se več ali manj prisiljeno sprijaznili, da premagajo skupnega sovražnika.
Da je pa ruski narod sedaj pokazal tako slogo in moč, moramo iskati drugih vzrokov in po mojem skromnem mnenju so tile: Hitler je več let, predno se je pričela ta vojna, grozil ruskem komunizmu in ker je kar naprej trobil v svet, da te in te ruske pokrajine potrebuje nemški narod in da jih bo tudi dobil, če ne zlepa pa z vojsko; dalje, da so imeli ruski vojaki in civilno prebival-stvg dobre govornike, kateri so znali armado in ruski narod tudi navdušiti za obrambo domovine do skrajnosti, kar je ze-
lo razveseljivo. KonČrto pa je skoro gotovo Jože Stalin obljubil po vojni več svobode in ako je vse to resnica, kar je popolnoma verjetno, je vse prav.
Sedaj pa je vprašanje, ali bo Jože Stalin držal besedo? Skoro sem prepričan, da je ne bo, ako se mu bodo vsr ostali slovanski narodi kar brezpogojno vrgli pod noge, vsaj v polni meri ne.
Tisti, ki jim tako ugaja vpitje po sedanji demokraciji v Rusiji, so ali 100% komunisti, ali so pa nasedli na komunistične limanice. Možno pa je, da bo po tej vojni tudi v Rusiji zavladala svoboda ako bo prišel ruski narod do vlade, ne pa dokler bo vladala ruskemu narodu mala skupina in še ti so povečini sami Judje, toliko časa ni treba pričakovati nobene demokracije v Rusiji.
Naj nam bo tu par primer: Kadar oče in mati razdelita (Nadaljevanje na 3. strani)
ičie (bi bili malo manj P'1'' Ji nevideli ranjkih Indij«1*« drugih takih strahov."
So pa zopet taki, ki ve' to kot v svoje i zveličaj; Je teh je prijatelj Tone ^ k < ki prodaja na vogalu S^ tn^ in Norwood Rd. vse od ^ t let, pa gori do klobukov, fc^Jlej, veda. Ta mi je oni dan1. r;e
"Meni lahko poveš, r 0{V( strah, ki sem ga sam P1, 1 Un njega dni. čakaj, ti dal, kako je bilo. Pri P* iob letih me je bilo že l$efJj ^ru njih in pred vsakim «ise' y al 3 ne da bi se bahal, amPat opr, res, je pa res.
"Delavce za vinofSRjWiijj
jeli doma, pa so me "13'
v mlin, da bodo imeli & ., Fort,,
Nesel sem iz Selc pri %
doli v Zidan most P" V\ 1%
se reče, saj ti itak ne v J Tav
Moko sem dobil šele o^jj s^
stih ponoči in nič kaj K ijp0]
pri korajži, ko sem st0 i
domu pod težko vreč°> f$ %
taki uri ,0 kateri sem , -----' HWa '
slišal, da jo imajo v
Prizor iz igre "Trnjeva krona," ki jo priredi dramsko društvo Krka v nedeljo 26. marca popoldne in zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Ves čisti preostanek od te prireditve gre za župnijsko pomožno akcijo za pomoč stari domovini.
k
prnice in razni duhov. j ^ ne tukaj ne tam. Da b1 ^ krat skozi gozdiček, ^ ga je vodila cesta, se"1 s
potem bo že.
jejo, čigav dom gori, ampak kje gori ter se odzovejo klicu — na pomoč! Tako je tudi naša dolžnost, da ne gledamo in skrbimo samo za "svoje," ampak za vse, ker so vsi NAŠI.
Jugoslovanski pomožni odbor - Slovenska sekcija, katere del je tudi naš Lokalni odbor št. 2 JPO-SS se trudi v ta namen. Vsi odborniki te akcije, od najvišjega do najnižjega uradnika, vsi društveni zastopniki in zastopnice kakor tudi posamezniki delujejo pri tem človekoljubnem »delil popolno-
no vlogo pri katoliški Cerkvi. S tem pa še ni rečeno, da je italijanski narod 100% katoliški, posebno zadnja desetletja ne, pač pa se vedno bolj pogreza v močvirje brezverstva.
Sicer pa Ti itak indirektno zaupaš Italijanom, ker tako
ha vkup štrilia!
Ako Stalin dela take politične skoke, mu iz njegovega stal" '	t, . , ,	i... -
mu
l UVl' k^liH'11 U^UI	fyunuviiv.	/ d	o
stališča končno ni zamere. Vsak dela pač tako, kot se njemu zdi prav. Zamera pa gre ameriški diplomaciji, ki tako pokorno pleše po muziki drugih. Čas bi že bil, da bi začel uardni Washington delati tudi za Ameriko in plesati po domačih melodijah.
Klasij prinese Mari dar, ko govori: "Tukaj je, draga moja, siromašen dokaz mojega spoštovanja in spomin na Kralja, ki smo ga kronali po vseh pravilih . . Mara se v grozi umakne.
seč"8; je
Bila je jasna meset . > cesta pod menoj se f j ei
kot bel trak čez po'Ja
Tiho je bilo okrog «ef JTC
leve
včasih je zmotila 'l0C va. ki se je zadrla s sV°L|jte iuhu, da mi je kar^°J; > telesu. Stopil sem v 8° g . tegnil korake, da bi " ^ skozi.
Naenkrat obstane«1., kovan. Kot pišeš ti>seJ tudi z menoj. LasJ'e #al pokonci, da sem ko"1 . klobuk nazaj, vroči"8^ ^ J sta me spreminjala, t • kdo deval v ledenico 'f krop, pa zopet naZ*J't0n! m
"Kaj pa si videl,1., ^ prekinem ves vesel, o ,(i ^ človeka, ki verjame in ki zna upoštevat
nje.
"Kaj sem videl, vpj-
%
Vi h:
belo cesto je ležalo BfJ'i^" ki se je zibalo sem ^ jjt kviht pri uri. Včas1^ g. k nutek postalo, pa ju ^ ' poskočilo preko ceS,:ji)( •' a že sem se obrnil, d^.y jf
prepustil v razvedrit ,>
za j, odkoder sem Pr $ me se, da bi težko ^ ^
šti, ki mi je Prestr;So'aK, bil strah pred ma^ ^ če bi ne imeli zjutraj v P',,
h
mesit. Nič, naj bo
korakov bom še
;e bo prikazen obrI1 ^Jk ^
ni, sem se še ved«0 J We
sel na svoje dolge si ie
sem bil gotov, da ^ "s 3 do zapustile. Priti^f^i klobuk z vso silo » «J lasje so bili še n?J./ ^ Napravil sem par * i(if# J*) TH&lt
I,
pet obstal, še nit r it > črna pošast je sk^'
vedno na enem i'1 \\ Samo da ne >ial%l, proti meni, pa bo J napravim par ko1' ^
sem se pa že tudi 6 j c se
i na 0 t . -srcu sejevrtelzoP^l^i
hnil, klobuk".se vsedel nazaj na g1'1
strah
vp^" l k
"Kaj se je in izginil?" sem radovedno.	;i
'Ne,nise umaki^ V
sem prišel bližje, > / M
to J
od visoke smreke*/^ ,
čez cesto. In kako1' ^ jala smreko, takoj^ j,!?
ca čez cesto. Vidlb;
urezal nazaj, bi v . gal na žive in	^
del nekaj napra^j x ko je bilo morda 1 J strahovi v Kus^«1/ M "Tone, ko boš	f t
do konca, boš /j govarjam jaz vne ^ ^ hove, da se ji"1 j/ l ^ 1 da bo pisala kol°lUt ,, ^ prej.	- -ififMi k
'Jack, še eno t1 ^ ^ nje, ker sva že raV''V»jS
strahovih, da bos
"Le povej,	S
bom povedal o te"	^ll
tateljem »ele pr1'1
0;
et
V
"f" M«
«0 '1 ,
t*
"le,
4»
1(1I
r. o
Kfj
verf nje. Ai
5t
id
8*
A
V
:tCiL b »nežno steno, mlaj-' morcla jedva nad tri-!,a strašno bled. Tret-
petf cejv
Lsern
Je v<* izčrpan na tleh, otvorT1' k° Se je splazil
Unif' tadva oba sta 2**»o s taško za re-
ob m-
^ se je trudil vsta-

Se lcevati. '|Ci?>,imenitno p°i0-
^ C,! je godrnjal z :aZ!loC Anicami. "Jaz iyeJz oddelka N in sem VlšJ'ega inšpektor-
Vsh f°rta Churchil-«em,wa, m njegovo hčer.
plo°m en°' ka1 % k(
p*
veš,
m iB |
n it
H 19
■4
lazili
ni
i si
b •ievihSlVJkastemu možu na XIV.
;	]e spla-
$1»
je ^ a i"' iei)f' ci vojilS, jofl1"'
bil/
evft<" njim, in videl
'a i jxJVl nL ' witne
se i«
najeli
!lci i!
l(0t
ifl
- ft 'p*
t 10
Pfl ,
W i i
d te" bij'
M 10*
t
*K
M »t
i?
4
ni'
i« i/
alf
i rj
aV
d"" ]/>
,t C
'Z'
t*
/
1 ' V
■K M
J.
>»1'
e, ^ i"1.,
j K'

Pr
oi „, 0«
Vstran pragozda
JAMES OLIVER CUR WOOD:
sedel.
opirajoč se s
ezal
®e Je znova ter se °PravryU' kakor bi se
Se je dvignil na 011jaka — tam na
il0rda bi delal dobro
m
Pomignil je k
^-'-vor in poiskal Pik L lsal J«, da je
2a
ezkrvno obličje v SeW; SVetiljke.
zavesti s se J'e Roger
^ J Sele pred četrt
H s V mislih na za" žutil tak°da-
. ,rt Kakor danes in
1 do«
se ni zdel tako
Sa
,0(1 ostaleg;
ga
a sveta. A
a, nj Policija ni zali ®a našla, niti slu-
til, kjlzPoteknila obenj.
s> io v,8Gl Sam ponjo v notorna privedel
Vseh
\Z Poi'ednosti, ki mu ' Pohoda doslej, je 'atia eclnJa najbolj ne-
H '
hC^ni so začel,i ^e cJe,' -ie v temi ^ ;,!, Hterimi je bila 6 k Jaga Policijske IC^m. Oddelek N, Su i 1je daleč od-J-ni Ifoli Athabaske. m slišal
medtem izčajmal ter je poslušal Rogerjevo pripovedovanje. En sam pogled na njegovo zarjavelo suho obličje je izdal Mc-Kayu, da je to edini mož divjine med temi tremi. Gledal je na Rogerja uprtno na poseben način.In nato, kakor bi se sam zalotil pri tem opazovanju, je prikimal ter si začel treti omrzla lica s prgišči snega.
Porter je odložil težko suknjo in razvezoval zavoj. On in dekle sta očividno trpela ma-nje kakor ostala dva. Jo, dekle, je gledalo nanj in potem zablo-dilo s pogledom na Rogerja. Imela je velike, krasne oči, zdaj široko odprte in jasne. Neka čudna sila je kipela iz njih; ko se je McKayu nasmehnila. To ni bila več histerična žena, toliko je videl na prvi pogled.
"Ako bi mogli dobiti nekoliko tople juhe," — je pripomnila. "Ali je to nemogoče?"
V njenih očeh je bila hvaležnost, ki pa je ni poskušala izraziti z besedami. Roger ju je bila všeč in Pik Se je plazil za njo in jo opazoval, ko je po Breaultovem vzgledu začela s snegom treti očetov*frobličje.
"V drugem zavoju je samovar na špirit," je rekel Breault upirajoč neprestano svoje trde, ozke oči na Roger j ev obraz. "Kako se že imenujete?" j "Cumming — John Cum-
m
o Porter ju,
^oVfpekt°rju Tavi-
Of ,
Sanj i	vidno po
AiilV10 tu za poseb-S "trdbi Church-V)d ne zanj
Ven 2a druge
g t*« bila le dva
"ott, ser "
ie že
j.:0 Ustiu al Rašico ko-u " io vkastega mo-
Roger-take
za-
11 lo sfoZl vhod. Tren J držal
Si2 l° dekle nanj z 1<0 jih je
OttJei * Tavish je
JS , lg0Va roka v de-«t|Wi; Savici
na
sem
ramo.
to v
redu
jkrovi-ostre oči, obrvih.
se ^ Počivale na Mc-|>A'a e Prodirno po
^ S ^ oboke tkošiltih
j^^joč pronikavi po-6 i^oeilPUi še dekletu. Jeklenko Por-
{' «te
''Nž!am živ'jenje," je f j ne ^ Jasnejšim gla-
?0(1ilo p Umem' kako
> J ' omilim le, da
: V, ^Poteknil in da ~ " sem za
;>te^ Bil

I
Ki* k;
2 °dej
mu
•1
n s
- n t se n.na slepo srečo it r l»Sie?lSe John Cum-' lc,vec, in vihra V1^ Ttdeset milj od
fSr da potu-ie
Breault ni odgovoril. V naslednji poluri je Roger čutil, kako se ga polašča vedno večji nemir. Jedli so juho in suhor s slanino. V izbi se je ogrelo in tudi dekle je odložilo kožuši-ne, v katere je bilo zavito. Barva se ji je vrnila na lici. Oči je imela jasne in v glasu ji je trepetala sreča, da je našla toploto in življenje, ker je že pričakovala smrti.
Porterjeva vljudnost je bila skoraj bratska. Razlagal je, kaj se je pripetilo. Ti falotski Chippewyani so jih ostavili na cedilu in so izginili v temi in burji z obema pasjima vpregama in z enimi sanmi vred. Potem so se morali sami boriti dalje in so si iskali zavetje, kjer bi se mogli zakopati. Toda ta puščava je gladka kakor stol. Kričali so in klicali, a gospodična Tavisheva je javkala — ne morda, da bi bili pričakovali odnekod pomoči — nego zato, ker je Tavish zablodil v vihri.
"To bi bil dovtip," je menil Porter, "ako bi se bil višji nadzornik Tavish, ta železni mož službe, tako lahko podal duhovom divjine." ,
Tavish se je zarežal. Vsi so postali dobre volje in srečni, izvzemši morda edino Breaul ta, ki se ni zasmejal, niti ne zžsrrtehnil. Kadarkoli pa je iz-pregovoril, so ga vsi pozorno poslušali. Pri tem možu je bilo sploh nekaj tesnobnega in tajinstvenega, in celo dekie je umolknilo sredi veselega smeha, kakor hitro je zinil, in mehke poteze okoli njenih ust so takoj kakor okamenele.
Roger je razumel pomen njene veselosti in radosti prav tako kakor Porter j evo, zakaj dvakrat je opazil, kako sta se njuni roki srečali in prsti stisnili. In v njunih očeh je bilo nekaj, česar nista mogla zatajiti, kadar sta se spogledala.
Breault pa ga je vznemii'jal. moja hči, je Ni pač vedel, da je najboljši ami na njih. lovec ljudi v oddelku N, čegar ' delokrog se je raztezal po ozemlju od Athabaske do Arktičnega oceana, niti ni vedel, da je bil na dva tisoč milj naokoli v krajini Treh rek znan kot Shin-goos, podlasica.
DOSTI GOVORJENJA — NIČ POVEDANEGA
(Nadaljevanje z 2 strani)
svoje imetje med svoje otroke, napravita pisan testament ali oporoko; ako prodaš hišo, pa magari svojemu najboljšemu prijatelju in ti on ne plača takoj v gotovini, tedaj napraviš pismeno pogodbo, da ti bo v določenem času izplačal še ostalo. Ali ne napraviš tega zato, da si zavaruješ svoje imetje? A slovenski narod pa da bi samo skočil v komunistični žakelj — evo ti ga brate.
Sedaj naj pa naveden še dve važni točki iz mojega prejšnega dopisa, ki sta: Slovenskemu narodu ni treba za enkrat nič drugega zahtevati, kakor da se vse tiste Slovence, ki se sedaj nahajajo še tujih državah, združi v zedinjeni Sloveniji in sicer zato prvič, ako se bomo bolj proč držali od Rusije, več bomo pridobili, ker združitev Slovanov je največje strašilo Anglosaksonom in Germanom in to si moramo vsi dobro zapomniti ;drugič, ako ne bomo Slovenci po sili rinili k Rusiji, bomo lahko dobili boljše pogoje, kar se pa tiče pozidave porušene Slovenije, je pa razvidno iz preteklosti, da ne bo šlo tako ko je šlo do sedaj. Vsak, ki se kaj zanima za to, bo vedel zakaj.
Najprej bo treba poskusiti dobiti izkaz vseh porušnih doov in vasi in skrbeti, da bodo deležni vsi enake podpore direktno od tukaj neglede ali so komunisti ali katoličani. Zato je pa potrebno že sedaj, da se tukajšnji -Slovenci dogovorijo po kakšnem načrtu bi se to najbolj uspešno izvršilo.
^JMoje mnenje bi bilo, da bi .se dobilo iz občinskih uradov uradni izkaz vseh porušenih domov in da bi se potem od tukaj poslalo vsaki občini določeno vsoto in to tako, da bi pri tem nobem občinski uradnik ali pa mogoče župnik ne imel pravice deliti po svoje, ampak bi se jim izročila vsota, katera bi bi-a že naprej tukaj v Ameriki določena. Na ta način mislim,
To bi bil po mojem skrom- prejel v dar ti z velikim vese-
se je polo-
„ Spet- Jo," je še-
nem mnenju še najboljši načrt in mogoče majhen odstotek teh prispevkov bi se lahko porabilo tudi v propagandne svrhe, seveda, če bi bilo to potrebno, da bi se tozadevno kaj pisalo v angleškem časopisju in ravno tako potem tudi tam, ker je vedno dobro, da ,ie taka stvar dobro pribita z dolarji. Pripomnim pa naj še to, da bi vsaka večja vsota, ki bi se v ta namen potrošila, morala biti odobrena ali vsaj razglašena na odprti seji organizacije. Vsako delo, majhno ali veliko, mora biti brezplačno, le v slučaju, če bi moral kateri radi tega opustiti svoj lastni zaslužek, naj bi semu to plačalo in pa seveda tudi potni stroški.
Če ne bo kakšne spremembe, se bo vršil občni zbor organizacije Ameriško-j ugoslovanskega udruženja zadnjo nedeljo v mracu. Pridite vsi, ki se zanimate za to organizacijo. Več ko nas bo, večji bo uspeh in lažje nam bo izvoliti res dober in delaven odbor.
Rojaku Frank Celinu pa svetujem, da kaj večkrat pogleda v Ameriško Domovino in da pazno čita in razmotriva potem pa sodi objektivno ne pa strankarsko, kakor je to storil v svojem dopisu, ki je samo prazno slamo mlatil. Stalinijo pa za enkrat pustimo v miru, ker Stalin ni Rusija. Dobijo se gotovi ljudje, katerim je sedaj Rusija le maska, kajti v resnici so pa za kominterno in drugi pa so tako lahkoverni, da so jim šli na limanice in sedaj z njimi trobijo v isti komunistični rog. Na svidenje na občnem zboru.
-o--—
Otroci
"Kot' otroci smo radi posnemali odrasle," se Pinžgar nekje spominja svojih mladih dni. Ko sem prebral to misel, je v hipu vstalo pred menoj vse moje otroško življenje, preživeto v pestrem prleškem okolju. V začetku so bili spomini neurejeni in so prehitevali drug bi ne bilo nobenega sumničenja drugega, a sčasoma so se zače-
ali spodtikavanja. Tako kot do sedaj, ne moremo iti več dalje, ker vsi dobro vemo, da je narod izgubil zaupanje in to po veliki večini.
li zgrinjati okoli posameznih motivov, ki so se sami uredili v neko notranjo zgradbo snovi.
Moderno vzgojno načelo zahteva, naj se otrok v igri pri
Vzemimo za primer, da bi'pravi na trdo in resno življe-
prispela v staro domovino kakšna pošiljatev iz Amerike in da se eden izmed nas nahajal tam, pa naj bo to kdor hoče, in bi mu bila poverjena naloga za razdelitev, češ. da on najbolje pozna razmere in položaj, ali mislite, cla ne bi najbolje napravil, da tako nalogo odklone
nje. In kakšna je najlepša igra za otroka? Da z igračami posnema pravo "igro" življenja Mestni otrok dobiva v miniaturi izdelke mnogih predmetov in stvari velikega življenja: žoge, konjičke, avtomobile, letala, vseh vrst stroje in živali, deklice tudi kuhinjo z vso opravo,
ker sem popolnoma prepričan, j otroke iz porcelana itd. itd. V da bi se jih dobilo gotovo števi- jistem ozračju se giblje tudi delo ljudi, ki bi ga potem sumi- lavski otrok, čeprav ni deležen čili, da ni pravilno razdelil ali vseh teh lepot v enaki meri. pa da se je s tem še celo sam Kako pa naš kmečki otrok? Tu-
kaj okoristil, pa naj bi imel pri
di mi smo dobili včasih 'kakšno
tem, še tako poštene namene,; narejeno igračko, kakšno "baker bi se še vedno dobili ljudje, j bo" (punčko), največkrat ne ki bi na tiho šušljali, da je delal i novo, ampak takšno, ki je po preveč pristransko. Za to mne- j čudni poti priromala iz mesta nje imam izkušnje iz prve sve-j h kakšnemu sosedu v vasi in je tovne vojne.	j tam obležala — končno si jo
ljem in občudovanjem. Dečki smo dobivali kakšnega "deda" (možica), ki ga je pa navadno izrezljal iz hojkove skorje oče sam ali starejši brat. V ostalem pa smo kmečki otroci rasli brez tujih in narejenih igrač, kar nas je gnalo k temu da smo si jih sami izmišljali in izdelovali. Kaj nam je pri tem služilo za vzor? Najmočnejše doživetje kmečkega človeka je narava, ki govori iz njega v njegovi hoji, kretnji rok, besedi, ljubezni, kletvi in molitvi njegovih ust in njegove globoke skrite duše. Večni tek noči in dneva, letnih časov z železno neizpremenlji-vostjo, navidezna umljivost rasti bilja na polju in živalske ploditve, veselje pračloveka nad soncem in njegov trepet pred neumljivostmi bliska in viharja, vdanost pred smrtjo —vse to in še kaj se mu je vtisnilo v njegov duševni obraz in nam ustvarilo značaj našega kmečkega človeka.
In če so učenjaki dognali, da se značaj more tudi podedovati, kako ne bi vse ono živelo že tudi v otrokih, čeravno še skrito in nezavedno? Sami iz sebe začno otroci posnemati kmečko delo odraslih, se z njim igrajo in se tako na idealen način pripravljajo na resno življenje. Mnogokrat je ta njihova igra nekoliko skaljena, saj že ocl rane mladosti morajo opravljati pri hiši dela, ki niso več samo igra: pasti, opravljati pri živini, pomagati na polju itd. Zanimivo je, da otrok iz lastnega nagiba rad začne kakšno delo odraslih, ko pa vidi, da to gre v neskončnost, se kmalu utrudi in obnemore—le prave igre se nikoli ne naveliča. Otrok želi igre, a predvsem takšne igre, jkjer se obnaša "kakor velik."
Pomlad, čas prebujenja, čas, ko začne biti kmet stalno na njivi kot škrjanček, je dora-ščajočemu otroku še posebno ljuba, saj z njo preneha zimska ječa bivanja po zatohlih kočah in sedenja" ob zeleni peči, ker takšen mir kar ovira njegovo sproščeno rast. Najprej se greje na soncu, pred okni, pod bra j do, v zavetju pred neugnanim vetrom. Tam pečejo otroci kruh in pogače, kakor so to videli pri materi. "Grejo se" šolo, in najbolj sposoben je seveda učitelj ali učiteljica, ki mora samosrajčni-kom brisati tudi sveče pod nosom. Ko se začno pomladni nalivi, Čehi nimajo več pokoja in s sključki iz vrbače in tresk delajo mlinčke, ki se potem po vseh jarkih oglašajo, kajti že-belj v stopi kar zveneče udarja po razbitem kosu stekla. Med te igre se meša vedno neprijetna dolžnost, da je treba gnati na pašo, a tam se spet znajdejo pastirji in nadaljujejo svoje igre: vrbove piščalke se oglašajo, otroci ustvarjajo iz spomina in iz lastnega nagiba nove pastirske igre, .slavijo Jurija, opletajo krave itd. Najmanj skrbi še imajo s šolo. Sola je kmečkemu otroku večkrat samo oddih od domačega dela; pre-
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
TAPCO
IMA DELO ZA
SNAŽILCE V TOVARNI ZNANJE V ČIŠČENJU OKEN POTREBNO Delo zahteva, da rabite lestve Stalno delo ZA NAKLADANJE FURNEZOV V
KOVAČNICI BAR STOCK — NOBENIH TEŽKIH KOMADOV ZA DVIGNITI Učite se na delu Dobra plača od ure poleg visokega bonusa
Zglasite se dnevno 8:00 zjutraj do 5 :(M) pop. ob * sobotah do poldne
Prosta vožnja z busom od konca Euclid Ave. poulične do Employment urada
THOMPSON AIRCRAFT PRODUCTS CO.
23555 EUCLID AVE.
" Jo«:*. m Breault sta
je
^ p?? bilo potem. Po
. i, i?« ; 1
%
iAVTV Pes je bil, je
Je vztrajal pri
ls^^naj nekdo. In
n
A
'4 j/'

reSe, ker nosi le
Sli
n»ož; se je bil
: V ne pripravljeno za invazijo. — Gornja slika nam kaže precejšnje število tankov in uničevalcev tankov, ki so pripravljeni v neim enovanem kraju Anglije na povelje. Pravijo, da je angleški otok kur preplavljen z ameriškim vojnim materialom, ki se ga bo vpo-rapljiilo v invaziji Evrope.
den je šel v šolo, je moral napasti, ko se popoldne vrne, mora varovati mlajšega bratca ali sestrico, potem pa spet na pašo. Ne spominjam se, da bi se kot ljudskošolski otrok kdaj kaj učil, razen morda pozimi. Tam zahteva, naj se otrok čim več nauči v šoli, najde še posebno svojo utemeljitev. Dočim so v mestu veseli, da je otrok v šoli in da ni skrbi z njim (saj zato že predšolske otroke dajejo v razna zavetišča in vrtce), je na deželi ravno narobe — zaradi nujnega dela na domu otrok večkrat ne more v šolo. Ce je mestni otrok staršem pri njihovem izvrševanju obrti ali službe večinoma v napotje, je kmečki otrok roditeljem v pomoč — lepšega sožitja staršev z otroki si pač ne moremo misliti! Ko se n. pr. prične obdelovanje zemlje, s katere sokom je izpolnjena naša kri, si tudi otroci izberejo in ogradijo svoj košček grede, ki jo pognojijo, skopi,jejo in zrahljajo, nato pa posejejo cvetlice ali kar solato. O, kot otroci smo vedno imeli svoj vrtec, ki smo ga marjivo ravnali, tudi kakšno majhno (za otroke morajo biti predmeti vedno primerno majhni) drevesce, ki si je morda samo od sebe poiskalo svoj prostor in zrastlo izven urejene vrste, smo si prisvojili, ga privezali h kolu in ga celo cepili. Tudi živali smo imeli vedno svoje: telički, ki so jih kotile krave, so bili naši in piščančki pa mucke in pujski — vsak je imel svojega. Kako vneto smo krmili svoje zajčke in golobčke (dragi otroci, to so bile vse "zaresne" živalce, ne samo iz lesa ali gumija!): če na primer puhasti par golobčkov, ki smo si ga na novo prinesli, ni maral jesti prosa z žlice, smo jima glavici kar priškrnili vskobeljnik in ko je nesrečnež od bolečin za čel odpirati kljunček, smo si domišljali, da nas uboga .
Poletje z vročino in z žetvijo za nas ni bil čas počitnic, ko bi se kopali in poleževali na sončni obali rek in potokov, o ne mi smo se sončili in potili po strniščih rži in pšenice, prenašali težkoklaso snopje in nabirali latovje, ki je obležalo po njivah. Z lepo povezanimi sno piči zlatorumene pšenice smo trgovali: nesli smo jo naprodaj kakšni gospe ali upravitelj ici na šoli, da je imela pičo za ko^ koši — za nas pa je bil to prvi zaslužek, pa ne za cukrčke, tem več za obleko ali zimske čev lje. Poletje nas je zavajalo tu di v igro: napravili smo si mla tilnico za žito. V kolarnici smo poiskali orodje in žeblje ter ji zabili v staro vretence, ki so mu že odvili sukanec. Na os pritr jena tuljava se je križala zobci, ki so bili zabiti v deščico nad njo — tako se je vsak žitni klas zmel med žeblji in na dru gi strani .so padala ven zrna. (Dalje prihodnjič.)
Moške in ženske splošna tovarniška dela
se potrebuje e«
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77Vfcc na uro
2enske 62%c na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
_(67)
Takoj dobe delo
Potrebujemo strežkinjo v res-tavrantu za poln čas, plačamo $25 na teden. Ali pa za delni čas po 3 ure na dan. Potrebujemo tudi žensko, ki bi pomagala delni čas v kuhinji. Jako dobra in prijetna služba.
SORNS RESTAURANT 6034 St. Clair Ave. N 4143.	(71)
Za delo na farmi
Sprejme se delavca, da bi delal na farmi bolj lahka dela, pri živini in na vrtu. Zglasi naj se od do 5 popoldne na 1049 E. 185. St.	(68)
Lathe operatorji
Precision grinder.ji (brusači), inšpektorji in težaki, tudi klerk za produkcijo; najmanj 57 ur na teden, plača od ure. The Cleveland Automatic Machine Co., 2269 Ashiand Rd„ Cedar kara.______(71)
MALI OGLAŠI
Hiša naprodaj
Za 2 družini, 10 sob, 5 spodaj, > zgorej, v dobrem stanju; astnik sam prodaja. Naslov dobite v uradu tega lista. (67)
Hiša naprodaj
Zidana hiša, ometana, 8 sob za družini, Garaža zidana, cementni tlak; pri garaži sta pri-zidani 2 sobi s toiletom in klet spodaj. Zraven ekstra lot, dobra zemlja, 80 čevljev fronta. Proda se brez agenta. Za podrobnosti se zglasite na 675 E. 159. St. Collinwood.
(Mar. 20, 22, 24)
Farma naprodaj
Proda se 80 akrov farma, fina poslopja, dobra zemlja, elektrika; vse moderno urejeno.
Proda se tudi gostilna z 7 akrov zemlje. Jako dober lov in ribolov v teh krajih.
Za podrobnosti pišite na: Herman Behm, Agnew, Mich., P. U. West Olive, Mich.
Ameriška Domovina
HEnd«r<
6117 St Clair Ave,
trebno vsoto."
Doktor je imel občutek, kakor da se mu bo razletela rdeče in vroče zaripla glava. Iztrgal je roko iz hčerine in stopal tako hitro, da mu ni mogla več slediti. "To bomo vendar se videli ..." je govoril sam pri sebi in suval s svojimi neokretnimi, štirioglatimi čevlj pesek s ceste. "To bomo pri vseh strelah še videli . . ."
Tik pri izhodu je bila grobnica rodbine Coornvelt. Spoštljivo, s č.epico v rokah se mu je približal grobar in mu pravil, da je bršljan okrog ograje pomrznil zaradi ostrega zimskega mraza. Poslušal ga je in ravnodušno prikimaval. Njegov pogled je drsel preko granitne plošče, kjer so bila. vsekana imena: "Lodewijk Coornvelt 1786 do 1849. Strah božji je začetek modrosti ... in Agata Zofija Sprieghel 1794 do 1867, njegova zvesta in poslušna žena."
Wilem Wijsman je bil redko istih misli s svojim trmastim tastom, s katerim je bilo težko občevati; zdaj se je pa slovesno in skoraj globoko ganje^ odkril pred njim. "Bog v nebesih," je da bi že davno študirala medi- govoril sam pri sebi, "ta je ve-
Ostro in odločno je mahoma videl pred seboj svoja lastna študentovska dela, neštete majhne prigode, za katere je mislil, da jih je že davno pozabil. Secijska dvorana, grobe šale, ki so jih tam družno uge-nili, predavanja in vaje, kjer so jim kazali bolnike s kožnimi boleznimi in so s kosmatimi in suho grobimi besedami govorili o zadevah, za katere je najbolje, da jih žena niti ne sluti. Saj je bilo nemogoče, da bi njegova deklica, njegov ljubi nedolžni otrok čul in vedel za take stvari.
"Izbij si to enkrat za vselej iz glave!" je vzkliknil kratko in kolikor mogoče ravnodušno. "Lahko si predstavljam, zakaj so te obšle take misli, ker si mi smela tu in tam pomagati —-pa si si domišljala, da si postala že napol zdravnica! Ne, dete moje, če je kakšen poklic, ki ni pripraven za žene in kateremu he more žena nikdar zadostiti, potem je to opravek zdravnika, ki te dan za dnem seznanja z vso bedo in z vso umazanostjo življenja."
"To vem že naprej," je mirno odvrnila, "vendar tudi vem,
cino, če bi bila fant, ker imam prirojeno nadarjenost za ta poklic. Saj si tudi ti priznal. To je bedast predsodek, da bi dekle ne mogla doseči istega kakor mož, in jaz hočem pokazati svetu ..."
"Svetu ne boš pokazala nič drugega," je vzrojil oče, "kot to, da spada dekle v hišo in k svoji materi, dokler se ne poroči — in če ima o naši stroki kaj pojma, to lahko porabi potem v gospodinjstvu in pri svojih otrocih! Zdaj vidim, da so ti čenče Berkhoutovih deklet stopile v glavo in da si se v marsičem dala pregovoriti od tiste nore sufražetke/ki stanuje zdaj pri njih in ki je n,a žalost sestrična tvoje matere."
Čutila je, kako se je njena mirnost razblinila. Kako drugače si je zamišljala ta razgovor! Nikakor ni verjela, da bi takoj soglašal z njo, vendar je mislila, da bo razumel njeno željo in govoril o njej z razlogi in protirazlogi.
"Pravico imam, da poskusim —," je vzkliknila živo kakor on. "Pravico, da preskusim samo sebe! Če bom videla, da nisem sposobna ..."
"Pravico!" jo je globoko raz-srjen prekinil. "Od kdaj pa govore otroci s svojimi starši o svojih pravicah? Za sedaj imaš le dolžnosti, dekle, in tvoja prva in naj plemenitejša dolžnost jc pokorščina in spoštovanje."
Posadil si je klobuk zopet na glavo in pospešil korak, da se je morala potruditi, da ni zaostala. "Kar ne več govoriti o tem," se je namenil, "in smatrati stvar enkrat za vselej za opravljeno."
Minute so potekale. Potem je zaslišal njen glas, poln mirne, njemu doslej nepoznane, mrzle gotovosti. "Jeseni bom polnoletna, oče, in namenila sem se študirati medicino, tudi če ti ne privoliš."
'Sunkoma se je obrnil k njej. "To bomo še videli!" je vzkliknil kratko in odmerjeno, "S čim boš plačala svoj študij, če ne bom niti centa . . . Ali razumeš, če ne bom dal niti centa?"
"Gospodična Sylvain," je dejala laza, na zunaj zmeraj mirnejša, čim bolj je on izgubljal oblast nad samim seboj, "ki je na žalost materina sestrična in ki si jo pravkar imenoval noro sdfrasetko; mi bo posodila po-
del, kako je treba vzgajati otroke in jih naučiti pokorščine. Tej volji se ni mogel upreti nihče! Ko bo polnoletna . . . Rad bi slišal katero Lodewijko-
vih hčera ziniti kaj podobnega _j"
Clara Coornvelt je stopila skozi vrata velike, ugledne hiše na Breestraatu prav tedaj, ko se je vrnil njen oče in je že držal ključ "v rokah. Opazila je, kako je bil njegov obraz spačen od neke notranje bolečine in kako se je zaradi nje silil k živahnemu smehljaju. "Ali hitiš svojim prijateljicam pokazati svojo novo poletno obleko?" je vprašal s starim nagajivim prisrčnim glasom, ki je tu in tam, kakor slučajno, prekinil odtu-jujočo formalnost, ki se je vgnezdila med njiju. Hkratu je opazil, k^ko nespametno je bilo to vprašanje. Njegova hči je imela zopet neznatno, črno sivo obleko na sebi in trdi črni slamnik, zaradi katerega se je Ale-ida še včeraj rogala in se pritoževala.
"Srce . . . srce mi ne da več, da bi se razkazovala z vsakovrstnim dragim nakitom, ko pa je v mestu toliko revščine in bede," je bolestno zardela odvrnila s tihim, toda vendar odločnim in malce samoljubnim glasom, ki ga je zadnje čase na njgovo neizmerno jezo privzela. Pokimala mu je še s svojim bledim, resnim obrazom, urno odskakljala po stopnicah in izginila v bližnjo stransko ulico.
Profesor Coornvelt je stopil v svojo hišo, v svojo bogato domačijo, kjer je vladal skoraj mučen red, in katere tiha, toga svečanost ga je zadnje tedne skoraj dušila. Sluga — Aleida je zahtevala, da so vzeli še moškega služabnika v hišo — je brez šuma snažil svetlo kovino velikega ladijskega zvonca in uslužno pristopil, da odvzame svojemu gospodarju visoki klobuk in palico. Potem je pred njim ,urno skočil po širokih, rezlj anih stopnicah navzgor, da v delavnici odpre oknice in zapre okna. David Coornvelt je za hip postal pri oknu in zamišljeno zrl na zapuščeni, skrbno z grabljami in lopato urejevani vrt z visokim drevjem, gostim grmovjem in redko trjivo, ki ni mogla prav uspevati. Vrt brez solnca, kjer je bilo cvetlicam težko — brez solnca, kakor nje-gOva hiša, Kalfor'njegovo" seda-
življenje.
Lepi David Coornvelt je v zadnjih mesecih zelo posivel in zdaj, ko je rahlo naprej sklonjen stal pri oknu, je bil videti star in truden mož. Kam je zopet šla? Tega lepega poletnega popoldneva, ko so se gotovo vse njene prijateljice sprehajale po nasadih v svojih najnovejših cunjicah ali pa so s svojimi materami poslušale v kavarni Zomerzorg koncert strelskega kora! Nedvomno zopet k tej ali oni delavski družini, kjer je s svojimi nežnimi rokami opravljala grobo in umazano delo, kjer je čula besede in spoznavala razmere, o katerih bi bilo bolje, da bi rnla da deklica nikdar ne izvedela o njih.
Ko je Clara — zdaj je minilo približno že leto dni—po mučnem razgovoru, ki mu je prvič razkrila njene zaletele ideje, zaprosila, da sme v bodoče kot zastonpica svoje matere obiskavati siromake, kakor je bila navada, sta njegova žena in on, čeprav ne vriskaje, vendar rada privolila. Prav kmalu se je pa pokazalo, da pojmuje Clara te obiske popolnoma drugače kakor njena mati, katero je pri takih prilikah zmeraj spremljal služabnik, ki je nosil košek z darovi. Claartje se ni plašila umivati bolne ženske, igrati se z zanemarjenimi otroki in se na dolgo in široko pogovarjati z neotesanimi fanti-ni,da bi jih iztrgala navadi pijančevanja. Nikdar ni prosila doma denarja za obleko, hrano in zdravila, ki jih je prinašala revežem; očitno je vse to plačevala z denarjem, ki ga je dobivala za svoje potrebe.
Prav pred kratkim je Nico-laas opozoril svojega brata, da
nad pretirano dobrodelnostjo profesorjeve -hčere. Zlasti je poudaril nevarnost, da so delavce, katerih upornost je že itak naraščala, člani premožnih družin na ta način le podpirali v njihovih dozdevnih pravicah do pomoči in skrbstva. Ko pa je David, morda osorneje, kakor pa je nameraval, Claro iz-praševal in ji skušal predočiti škodljive posledice, ki utegnejo nastati zaradi njene prevelike pripravljenosti, da bi po
čno hčerjo, katere menda v svoji ljubljenki doslej niti slutil ni.	'
Da pač ne more, je izjavila mlada deklica precej ostro, uganjati dobrodelnosti na tak način kakor večina dam njenih krogov, ki zahtevajo za drobtinice s svojih miz'še hvaležnosti siromakov. Zdaj da je spoznala bedo, 1;o strašno bedo tovarniških delavcev in še večjo tkalcev, ki delajo s svojimi družinami do šestnajst, da, osem-
magala kjerkoli, se je moral najst Ur na dan in morajo vr-
in pomanjkanje. Njej da je zdaj jasno, da je bilo blagostanje Coornveltove domačije navsezadnje doseženo z izkoriščanjem teh sužnjev. In odkar je to spoznala, tla nima več mirne ure, če ne porabi vsega svojega časa in moči za to, da bi olajšala vsaj majhen del bede. Da nikogar prav nič ne briga, če noče živeti življenja bogate mlade dame. Ona da ne odrka očetu pokorščine, da
pomaga' pri gospod'" se ni nikdar oclteg«1'' družabnim dolžni«« se je vdala, ko ji je izpolnitev njenih življenjskih sanj.
(Dalje prihod"'
Prijatel's W
SLOVENSKA L® Prescription SPe(? Vogal St. Clair A**19 ENdicottj^
Kitajski vojak in njegov bel konj sta največja"prijatelja na bojišču v Burmi, oba spadata k topniškemu oddelku, katerega naloga je, da spravi čim več Japoncev s poti.
VINA
Vseh vrst finih ROMA VIN za toniko dobite pri
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
"Toda mi smo lačni . . .!" — Korporai iz Port Chester, N. Y. stoji na straži nekj4 v 1 " nam ga predstavlja gornja slika, ko se pregon'1 mi Italijani, ki so prišli, da si poiščejo hrane ine $ jedi iz vojaške kuhinje. Ameriški,,vojaki bhz" dajejo čisto hrano tern sestradanim ljudem.
Princeza Elizabeta, angleška prestolonaslednica, se je udeležila* neke šprotne igre in ob tej priliki jo je spremljal general Sir Bernard L. Montgomery, ki je bil pred kratkim imenovan vrhovnim poveljnikom angleške zračne sile pod vrhovnim poveljstvom ameriškega generala Duright D. Eisenhower-ja.
iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
+ ■ ...............—--i_________
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
ŽENINI IN NEVESTI
Naša slovenska unijska tiskar-aa vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec
papirja in črk.
[QC30J
3000C
NAZNANILO IN ZAHVAL*
s»r s
Žalostnega In potrtega srca naznanjamo vsem,nji n9® ijateljem in znancem prežalostno vest, da je pren>»
prijateljem ljeni sin in brat
Joseph Zevnik
Rojen je bil 7. januarja. 1921. Nemila smrt mu '® nit življenja 25. februarja. 1944 ter smo ga po opravi.)« ^u | v cerkvi Marije Vnebovzete 29. februarja položili k vet j ku na Kalvarijo pokopališče.	c(> ..
Našo prisrčno zahvalo naj prejme Rev. Victor	JI
ljeno pogrebno sveto mašo in cerkvene pogrebne obre ^ s& j Iskreno se želimo zahvaliti tudi vsem našim d® jsjjji. tfU^| za tolažbo in za vso pomoč v dneh velike žalosti v dr« ^ ti Prav tako se želimo zahvaliti vsem sorodnikom. 3ice/1 in znancem za krasno cvetje ter vsem številnim	.1
svete ijiaše, ki se bodo brale v mirni pokoj duše o jfl
svoje avtomobil« "
'cseDjna zanvaia naj veija lureucem krste, ki so pjjf^ 11 na njegovi zadnji zemeljski poti in ga poloz"1 . • I ku. Hvala tudi vsem, ki ste prišli pokojnega_™vter J
pokojnika.
Lepa hvala tudi vsem, ki »te dali na razpolago ob priliki pogreba.
Posebna zahvala naj velja nosilcem nega
počitku. ______ ____
pri njem čuli, molili, se udeležili svete maše in £a groba.	„a 1*
Hvala tudi August F. Svetefk pogrebnemu zavodu ^ jazno postrežbo in lepo urejen pogreb.	tffl
Ljubljeni sin in brat, ppčivaj mirno v prezgodnJe svidenja nad zvezdami.
Žalujoči ostali:	,(
BARBARA ZEVNIK. mati.	ffjfi
PVT. ENGELBERT, brat; AMALIA, poročena Leslie
poročena Pakish, in MARY, polročena PožuU. ^ Cleveland, O., 20. marca, 1944.
48234848534848912323482323235348235348234823